List 20. nr\ v I e caj LX s in narodne I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. poŠti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone ljani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. , — po Za prinašanje na dom v Ljub-Oglase (iuserate) vzprejemlje npravništvo, in se Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic V Ljubljani 16. maja 1902. 'O Politični oddelek. yJV n' vA * - - |JL« w^v \_ri * % »T» - sfr • '..A v «. JL-.* ^L j t r * * * - w-X. . » 9 m \ f . » % . cjt , j • Ekspoze grofa Goluchowskega. Vnanja politika je za avstrijske narode s sedmimi pečati zapečatena knjiga. Pozitivnega izvedo prav malo, samo kar se jim razodene v delegacijah in to v prestolnem ogovoru ter v pojasnilu tega ogo- takoimenovanem ekspozeju ministra zu tem oziru smo navezani izključno na eks- grofa Goluchowskega. naslednjem hočemo vora, v nanjih del. Letošnji prestolni ogovor je bil jako suhoparen in redkobeseden. Političnega pojasnila ni dal nobenega. poze rekapitulirati glavno vsebino tega ekspozeja, prepuščajoč čitateljem, da si narede o njem svojo sodbo. Grof Goluchowski je rekel mej drugim: Vnanje razmere naše države so v vsakem oziru ugodne. Trdno stoje stebri naše politike, ki zagotavlja splošni mir. Trozveza poteče meseca maja 1. 1903. in se obnovi, ker so vse tri vlade zagotovile, da hočejo zvezo obnoviti v polnem obsegu » Na podlagi mejsebojnih koristi hoče trozveza tudi v bodoče zasledovati mirovne namene. To zvezo Ko se je razne nevarnosti, ki vznemirjajo Evropo, določilo, da ne mi, ne Rusi ne iščemo sebičnih namenov na izhcdu ter ne želimo novega ozemlja, je izginila nezaupnost mej obema državama in se utrdilo odkrito prijateljstvo. Manjša nesporazumljenja, ki so mogoča tudi mej prijatelji, se morejo poravnati vedno v dotiki obeh vlad. Avstrijska in ruska vlada želita na Balkanu mir, vender je treba naglašati, da tej mirovni politiki nasprotujejo aspiracije gotovih življev, ki hočejo v kalnem ribariti. Take aspiracije in spletke treba takoj razrušiti. To je bil prvi namen peterburškega dogovora, ki veže obe državi, da ničesar ne pričneta, pa tudi ničesar ne opustita, kar bi moglo motiti ravnotežje na Balkanu. Obe državi pa sta se tudi zavezali, da se ne vtikata v notranje razmere balkanskih držav, kar bi moglo roditi nesporazumljenja. Iz tega j 3 razvidno, da ta načela ne dopuščajo taktike, ki je v prejšnjih letih večkrat bila nevarna. Kakor pa je veselo to dejstvo, tako je tudi nujna dolžnost, da se to sporazumljenje z Rusijo ohrani tudi za daljšo bodočnost to je potrebno da obe državi vestno izvršujeta pogoje, ki so v zvezi z dogovorom. Mi hočemo lojalno in točno storiti svojo dolžnost ter niti za trenutek ne dvomimo, da hočejo v Petrogradu resno z nami hoditi v isti smeri. spopolnjuje dvozveza, ki goji jednake mirovne namene. Le na ta način more dogovor iz 1897. pognati Ti dve vsporedni akciji sta že obrodili sadove, vedno trdnejše korenine ter obroditi sadove. ker vsaka zvezna država si najprvo zavaruje svojo Vrednost avstro ogrskega dogovora je ta, da so posest, pa tudi zabranjuje slabe posledice raznih do- se poravnala nasprotja in da moremo z združenimi godkov. Te zveze pa imajo še to prednost, da ne močmi nastopiti proti nevarnostim na Balkanu. To izključujejo posebnih dogovorov državami različnih skupin, ako mej posameznimi pa je potrebno z ozirom na vedne zmešnjave, ki se dogovori ne na- pojavljajo. Ne smemo prezreti, da je ravno Balkan sprotujejo splošnim načelom glavnih skupin. To po- klasičen kot zemlja nemirov. Tu rujejo revolucijski trjuje prijateljsko razmerje mej Italijo in Francijo, odbori, pa tudi kakor tudi naš dogovor z Rusijo iz 1897. slaba turška uprava pospešuje nemire. Avstrija in Rusija sta večkrat svarili balkanske Ta dogovor mej Avstrijo in Rusijo je najvese- države, naj ne podpirajo takih agitacij; pa tudi Tur lejša prikazen na političnem polju, ker more zabraniti čija je pripravljena, da z vojaško silo zatre vsako vstajo $ Stran 192. # NOVICE Letnik LX. Vse to pa ne zadošča, marveč mora tudi Turčija storiti svojo dolžnost ter izvršiti potrebne reforme. Silovitost in okrutnost ne more zboljšati razmer. Kakor Turčija, morata pa tudi Srbija in Bolgarija na brzdi držati svoje turbulentne življe, sicer bi mo Srbija. Kralj m kraljica potujeta meseca julija v Petrograd. V zvezi s tem potovanjem se razširja vest, da po- stane drugi sin črnogorskega kneza, princ Mirko srbski pre- stolonaslednik. Rusija. Menda je vender nekaj resnice na tem, kar tako pogostoma čitati v raznih inozemskih listih. Rusiji rali misliti, da sta ž njimi v sporazumljenju Rumu- vlada prav za prav revolucija. Že to, kar je zadnje dni ruska nija more biti izgled zdrave politike marsikateri mladi državi. Balkanske države morejo računati na naše pri- vlada sama razglasila o grozovitih kmetskih puntih, priča, da ima res opraviti z revolucijo in sicer s socijalno revolucijo. Seveda so uspehi teh puntov le efemerni in se ni bati, da bi revolucija zmagala. Rusija ima dovolj moči, da zatre vsako jateljstvo in upamo, da ne zapravijo zaupanja z ne- revolucijo, ali že dejstvo samo, da se primerjajo taki punti, premišljenimi in nevarnimi koraki štirih okrajih razglasiti naglo sodbo, govori To so najvažnejše misli iz obsežnih izvajanj grofa Goluchowskega. O ekspozeju se je razvila obširnejša debata, v kateri so se poleg Čehov in Jugo- nistra, ki je prav radi tega umora moral odstopiti. da je bilo v glasno dovolj! je bil obsojen na smrt. Čuje se, da ga car pomilosti. mašov je sorodnik generala Wanovskega, bivšega učnega mi- Morilec ministra Sipjagina, dijak Balmašov, Bai- slovanov oglasili tudi Poljaki proti trozvezi. In to je najznačilnejši moment, kajti s tem je sedaj pred vso Evropo posvedočeno, da slovanska večina avstrijskega cesarstva obsoja temelj vse zunanje politike te države. Francija. V nedeljo so se vršile ožje volitve za parlament. Njih izid je za vlado ugoden. Ministrstvo Waldeck-Rousseau se bo sicer najbrž umaknilo, novo ministrstvo bo radikalnosocijalno in bo imelo zanesljivo protiklerikalno veČino • € na svo)i Bourgeois. strani. Novo ministrstvo sestavi najbrž radikalec Portugalska. V raznih krajih Portugalske so se Politični pregled. Notranji položaj. vedno je vsa pozornost osre- primerile krvave revolte proti vladi. Prišlo je do velikih bojev. Vlada trdi, da je revolte že udušila. če je to tudi resnično, se ne ve dotočena na vprašanje, kako se poravna mej dunajsko in mej ogrsko vlado obstoječe nasprotje glede avtonomnega carinskega tarifa. Minolo soboto je imel na Dunaju cislitvanski ministrski Vojna v južni Afriki. Za dan 15. maja sklicani svet sejo, v kateri je pretresal to zadevo Uspeh te sestanek burskih delegatov v svrho sklepanja o mirovnih pogojih se je vršil. Buri so mnenja, da so angleška pogajanja izidu sestanka se še nič ne ve. znan. V obče je zavladal nazor, da se ohrani carinsko jedin- seje ni slepomišenje in druzega nič stvo mej Cislitvansko in mej Ogrsko in sicer Že vsled tega, ker krona na noben način ne privoli v ločitev. tem se strinja tudi mnenje, da odstopi Körberjevo ministrstvo, ako se ogrska vlada ne uda, ter da se potem nagodba ali zopet s 14 uveljavi ali pa na poseben način izsili odobrenje državnega zbora. Čuj e se pa tudi še drugo mnenje, da je namreč vse to nastopanje ministrskega predsednika Körberja zgol finta; . Jfe Jfc W w w W w Obrtnija Körber ropota, da bi dunajski parlament spravil v zmoto, češ, kako krepko vlada branila cislitvanske interese, in da potem mogel najmalenkostnejše odnehanje Madjarov predstaviti kot Bog zna kako veliko pridobitev. Važna prememba obrtnega reda. Še tekom tekočega leta, namreč dne 15. avgusta, stopi končno v veljavo zakon, s katerim se spremi- njata 59. in 60. sedaj veljavnega obrtnega reda. Delegacijsko zborovanje. Letos delata delegaciji Boj za to premembo trajal dolgo let in tudi že kar „per Dampt". Finančni odsek avstrijske delegacije je vsa svoja dela že dokončal Pri razpravi v vnanji politiki je v državnem zboru so se pojavila taka nasprotja, da Je bila večkrat cela reforma v nevarnosti, dasi je govoril hrvatski delegat Vuković Značilno je, da sta se mi- bila od premembe rečenih paragrafov, ki se nanašata nister grof Goluchowski in njegov zastopnik sekcijski Mecsey upala tako grobo nastopiti proti Vukovicu, da tacega še ni bilo. In slovanski delegatje so to mirno utaknili šef kaj na agentiranje in krošnjarenje, nekako odvisna bodočnost raznih vrst trgovine in obrti. v žep! Proračun vojnega ministrstva je bil v štirih urah Novi zakon, ki stopi meseca avgusta v ve- rešen! Celo 38 milijonov za nove topove je dovolila delegacija, Jjavo, obsega naslednje določbe: ne da bi sploh vprašala, če je ta reforma potrebna in če )o davkoplačevalci morejo prenesti. In za prihodnje leto je ob- 59. ljubljeno že zopet novo zvišanje proračuna vojnega ministrstva in sicer tako, da se prihodnji proračun vojnega ministrstva v primeri s proračunom za 1. 1901 zviša za okroglih 100 mi- lijonov kron. Nadškof Stadler. Oficijozno se poroča, da je sara- Iskanje naročil za blago po lastnikih obrtov in trgovinskih potovalcih. Lastniki obrtov imajo pravico, da iščejo potujoč izven svojega kraja sami ali po pooblaščencih (trgo- jevski nadškof Stadler poklican ad audiendum verbum regium vinskih potovalcih), ki so opremljeni z uradnimi to se pravi da je poklican k cesarju, da dobi ukor. Zgodi se izkaznicami in so v njih službi, naročil za blago pri to zaradi pisma, katerega je pisal v zadevi sv. Jeronima in trgovcih, tvorničarjih, obrtnikih, sploh pri takih osebah v katerem je Madjare jako ostro napadal. Ogrska. V ogrskem državnem zboru so se te dni primerili napadi na krono. Kossuthova stranka je dolžila cesarja, da se v zadevi nagodbe in avtonomnega carinskega tarifa zavzema za Cislitvansko in zoper Ogrsko. Ministrski predsednik Szell je to zavračal kot popolnoma neresnično. ki potrebujejo v svojem opravilnem obratu blaga po-nujane vrste; pri tem pa ne smejo, razen na semnjih, jemati s seboj blaga za prodajo, temuč samo vzorce. Iskati naročil za blago pri osebah, pri katerih se dotično blago ne uporablja v njih opravilnem Letnik LX. NOVICE Stran 193. obratu, je lastnikom obrtov ali njih pooblaščencem glede spečavanja kolonijalnega, špecerijskega in materijalnoga blaga v stanovišču ter tudi zunaj stanovišča brezpogojno prepovedano; glede drugega blaga dovoljeno, iskati naročil zunaj stanovišča pri omenjenih osebah samo v posameznih primerih na izrečen, pismeno na določeno blago glaseč se poziv, naslovljen na lastnika obrta. Trgovinski minister pa je pooblaščen, v ozira vrednih primerih, poprašavši trgovinsko in obrtno zbornico in udeležene zadruge, za določeno blago ali določene okraje ali pa za posamezne obrte ukazoma dopustiti iskanje naročil za blago pri osebah, omenjenih v odstavku tudi brez tega poziva. 59. Spečavanje tiskovin. Za spečavanje tiskovin in nabiranje predplač-nikov ali naročnikov ne veljajo določila §§ 59., 59. in 59. c); za to veljajo zgolj v tiskovnem zakonu dani posebni predpisi. 59. e) Inozemski trgovinski potovalci. Trgovinski potovalci, ki zastopajo inozemska industrijska, obrtna in trgovinska podjetja, so podvrženi tudi spredaj navedenim določilom, ako so po vsakikrat veljajočih trgovinskih pogodbah pripaščeni za opravljanje poslov v tuzemstvu ; v § 59. b), od- stavku l. omenjenih izkaznic ne potrebujejo tisti trgo- 59. Izdelovalci ur, zlatnine in srebrnine, veletržci s temi rečmi, potem trgovci z biseri in dragimi kameni in pa njih neposredni službeni pooblaščenci imajo, ako je stanovišče dotičnega obrta v domačih deželah, pravico, na svojih opravilnih potovanjih jemati s seboj vinski potovalci in samostojni agenti, ki so že izka- zani z obrtno izkaznico, omenjeno v trgovinskih pogodbah. 60. Prodajanje blaga od kraja do kraja. Prodajati blago od kraja do kraja, razen na za prodajo ne samo vzorce, temuč prodajno blago samo, semnjih, in nositi ga okoli ter ponujati od hiše do ako je po njih svojstvu prodaja po vzorcu izključena, hiše smejo samo osebe, ki so za to upravičene po vender z omejitvijo, da se sme to blago oddajati samo zakonu o krošnjarstvu. tistim, ki ga imajo pravico zopet prodajati. 59. vsebini in izdajanju izkaznic, določenih za trgovske potovalce, se izdado potrebna določila ukazoma, doprašavši trgovinske in obrtne zbornice. Ta omejitev pa ne velja za pridelke kmetijstva in gozdarstva, ki služijo vsakdanji rabi, kakor mleko, jajca, sadje, zelenjad, sveže cvetlice, sirovo maslo, perutnina in drva, nadalje za naravne slatine, ako te na cesti prodajajo pridelo- reči od hiše do hiše ali Zaprosila za te izkaznice rešiti najdalje v osmih dneh in se smejo zavrniti samo iz razlogov, določenih v zadevnem ukazu. Ukazoma se nadalje določi, v koliko potrebujejo v 59. omenjene osebe posebnih izkaznic pristoj- t\^no deželno oblastvo valci ali prejemniki njih ukazil ali upravičeni trgovci. Opojne pijače in kis so izvzeti od prometnih olajšav, dovoljenih s spredaj navedenimi določili. posameznih občinah lahko to prodajanje prepove iz zdravstvenih ali tržnih policijskih ozirov poli- nega puncevalnega urada. po predlogu občinskega za- stopa, ki mora poprašati udeležene obrtne zadruge, 59. Iskanje naročil za blago po samostojnih trgovinskih agentih. Trgovinski agenti, ki niso v službi kakega obrt- nika, morajo svoj Oni smejo v opravilni obrat priglasiti po 59., odstavku osebam predlagati vzorce predmetov, ki se uporabljajo v njih opravilnem obratu, da se napelje kupčija, jim sporočati cene blaga in sprejemati od njih naročila na predmete omenjene vrste. za določene predmete in za določen čas, eventualno za določene dele občine. posebnega ozira vrednih primerih lahko obrtno oblastvo, doprašavši dotične zadruge, vsakikrat za dobo treh let in do preklica dovoli v njegovem okraju prebivajočim manjšim obrtnikom, prodajati lastne oznamenjenim izdelke v občini stanovišča svojega obrta od hiše do 11 hiše, da bolje uspevajo. ta namen se izdajo posebne uradne izkaznice. Za enega obrtnika se izda samo ena izkaznica, ki pa se lahko glasi hkratu na določene ude rodbine ali na kakega namestnika, ki Trgovinskim agentom ni dovoljeno, razen svojih se imenuje naprej. vzorcev jemati s seboj še blago, prodajati vzorce ali blago za svoj račun in začenjati agencijska opravila z drugimi osebami nego s takimi, v katerih opravilnem obratu se uporablja blago ponujane vrste. Trgovinski agenti, ki vrše svoje opravilo potujoč, ne smejo imeti svojih zalog blaga ali skladišč. 60. Prodajanje kruha in drugačnega blaga od hiše do hiše ali na cesti izvzemši primere, omenjene v pekovskega prepovedano, 60 odstavku m Dostavljanje kruha in drugega pekovskega blaga pekovim naročnikom je dopuščeno samo na naročilo Vzorce mora pooblastilec agenta oznameniti za po njem samem, po udih njegove družine in po nje vzorce, govih pomožnih delavcih * Stran 194 Letnik LX. 60. b) bomo imeli pred njimi tri leta mir, ker se v tolikem Uporabljati otroke pod štirinajstimi leti za pro- številu prikažejo le vsako četrto leto. Da pa se jih še dajanje, omenjeno v 60. in 60. a), je prepovedano; tedaj obranimo, pokončujmo pridno ogrce, posebno uporabljanje ženskih oseb pred osemnajstimi leti v tedaj, ko orjemo; ne preganjajmo ubogega krta, kateri ta namen lahko omeji ali prepove obrtno oblastvo. jih mnogo pokonča, dasiravno nam njegove krtine niso ljube. Ivan Vuk. Jfc Jfe M W Ww Boj rujavemu hrošču. Narava se probuja m oživlja, pomlad z vso svojo lepoto je pred durmi. Kamor se ozremo po tej božji zemlji, povsod vidimo zeleneti travnike, gozdovi dobivajo novo obleko, pridni poljedelec orje in seje, po vinogradih se sliši veselo petje delavcev. Pa dragi bralec, vem, da boš poprašal, kako je to, da se je vse imenovalo, le sadovnikov ni nihče omenil. In vender je tam najlepše. Da, najlepše je ! Vse je v cvetu sva opazovala je odeto v belo obleko. Toda sedaj to krasoto od daleč. Stopiva bližje, oglejva si ta ali oni sadovnjak. In sedaj se najinim očem odpre nekaj groznega. Vse polno je nekega ru-javega mrčesa, kateremu so dali ime rujavi ali maj-nikov hrošč, to zato, ker je res rujav in se prikaže v Crni kirasirji. Češki spisal V. Beneš-Tfebizsky. — Poslovenil D. Pf. (Konec.) kozaki so imeli v prsih mesto srca kamen in v glavah mesto usmiljenja maščevanje nad Poljaki. Zaman se jim je vrgla Marica pred noge, zaman je zakrivala siromaka kozake. in se stavljala med njega in Molojci so jo odrinili, a v tem trenotku bi bili pustili i vodko, ker so vedeli o tem jetniku, da je iz rodu, katerega je proklel beli car do slednjega kobil vselej pripravljen dati za carja lena. Kozak je neumrjočo dušo, a za Poljaka se zapisati hudiču n To ni Francoz! To je Leh, prijatelji! Hlapčevski koncu aprila in v začetku maja. Ne bom tukaj opi- Lehu! so se vzpodbujali kozaki, da jim je stopil znoj soval, kakšen je, naj se toraj čitatelj sam blagovoli potruditi in naj si ga ogleda. na čelo Skoda, ki jo dopri- In častnik Napoleonove garde in obračal sled- naša rujavi hrošč, je očitna. On uniči cvetje in listje, Djič oči v devo pri durih, hitreje in hitreje je dihal, jn tako pripravi sadjerejca, da ne dobi samo nič sadja, raz obraz mu je tekla kri kakor potok, in kakor temveč, da tudi drevo kolikor toliko oslabi. Kakor reka iz ranjene roke potrebuje Človek pljuč, da more dihati v se zrak, in ker brez tega ne more živeti, tako potrebuje tudi drevo listja, ki je, kakor človeku pljuča. Ker tedaj rala rane Kozaki so ob zori odšli. Poleg mladeniča je klečala deva in mu izpi- rujavi hrošč uniči listje, ne more tudi sadje lepo do- zoreti, ker ne dobiva dovolj organskih snovi. To je „Tvoj oče Siromak je hotel nekaj povedati, a ni mogel. na kratko škoda, katero doprinaša sadnemu drevju, Revež se je hotel dvigniti, iz nova mu je siknila kri cenjeni čitatelj bo gotovo razvidel, da ni malenkostna, iz levice, klesnil je nazaj in poslednjič dihnil. In kakor trdijo nekateri Ako hočemo tedaj, da bomo predno se je vrnil župan s sejma, so pokopali biča imeli jeseni obilo lepega in dobro dozorelega sadja, nega pri križu. Niti groba mi ni nihče pokropil, a pokončujmo ta mrče3 takoj od začetka. Najbolje je v „očenaš" molila je zanj na vsem svetu jutro, ko je še rosa, da ne more leteti, ker so mu nova Marica", otrpnile v hladnem majnikovem jutru krila. Pogrnimo pod drevo, kjer mislimo otepati hrošča, dovolj veliko rjuho, potem potresimo na lahko drevo, tako da po- župa- / * padajo hrošči na njo. Potem gremo k drugemu dre vesu in tako naprej, dokler nismo pri koncu. Nato zagrnimo lepo skupaj in potisnimo vse skup v vrelo vodo, katero je pridna gospodinja tačas pripravila. Mrtve hrošče lahko pomečemo perutnini, ali pa je vržemo na mešanec ali kompost, za kar so posebno Francoski orli si niso več opomogli. Krila, po-rezana pri Lipskem in pri Hlumu, jim nikdar več niso vzrasla. Saške ravnine so se napile krvi slavnih gard. Hitro so se vrnili polki na Češko v svoja stara mesta, toda jako razredčeni so se vračali samo ostanki iz boja. bil rekel da so A „črni kirasirji" se niso vrnili. Nov polk so priporočljivi, ker so bogati na dušiku. tem, da ustvarili, toda ta ni bil za las podoben nekdanjemu, smo tako obirali hrošče, pokončali smo tudi mnogo bil podoben drugim polkom, kakor jajce jajcu ogrcev, katere poljedelec dobro pozna kot velike škod- Samo vest o nekdanjih kirasirjih, ki so ostali ljivce na polju; tudi v vinogradu, na vrtu in travniku Hlumu in pri Lipskem, jim ni mogla pridobiti delajo veliko škodo. — Ker je letošnje hroščevo leto, jaznosti pri ljudeh. pri pri- Letnik LX. Stran 195. vasi, o kateri pripovedujemo, so bili dra- menelim očesom, niti jedne solzice ni pretočila, a ko gonci. Bili so sami novinci. Niti povohali niso strelnega prahu. jo dvignil grof na svojega konja in jo ogrnil z belim plaščem, je še vedno molčala, kakor da je izgu- Nekoč je pridrlo do vasi proti večeru pet jez- bila dušo. decev v belih, raztrganih plaščih na penečih se konjih, kakor bi prišli iz vode. Kmetica je vila roke, vse svetnike je klicala iz nebes, nazivala je rane Kristove, toda »črni kirasirji u Pred županovo hišo so se ustavili. Jeden je so bili gorši od kozakov. skcčil s konja in stopil hitro v sobo. Župan se je ravno odpravljal gospodu justicijaru ker osmelilo včeraj nekoliko mladeničev v krčmi zabav- ljati proti pravici županovi in gospoda oskrbnika. Bili so uprav vsi zreli za beli plašč. » Se živ, župan? In Marica še prosta? Hola, župan Ali me ne poznaš? Župan se je ozrl in se stresel. k i D Ne boj sea Svobodna, gospod grof, še do danes čaka „Prišel sem s teboj poravnat". Župan je bil zopet bel kakor mrtvec. u Dragonski novinci so hiteli povsod na cesto, da s© je bi si dobro zapomnili, kakšni so bili nekdanji » črni kirasirji", ker to so bili poslednji in vračali so se iz francoske ječe. * * Nemara pred dvema letoma mi je pravil to pri godbo koleni. starec, ki je pomnil v dotični vasi že dve » In veste, dedek, kaj je župan zakrivil" ? sem vprašal starika. n In u vem, seveda vem Saj sem tedaj že svaa. „Gospod grof, poravnala „Bodeva šele". „Imel si, župan, kozake tu, ne"? „Imel". „Vedli so tudi ujete Francoze"? „Vedli0. „Med temi Francozi je bil tudi mlad Poljak „Bil, gospod" „Tvoji hčerki se je dopadal „Nevem, gospod « jezdil na konjih in v teh letih človek vse zapazi. Zupanov rod je že davno izumrl, smem vam torej vse povedati. Jezdili so tod ulani s polkovno bla- gajno. Blagajno so pustili pri žapanu, a poročnik, poljski grof, je stanoval tudi pri njem. Zupan je dal ulanom piti, kolikor so hoteli, sam jim je nalival, a poročniku največ. Bilo je tedaj ravno ob žetvi in vo- t jaki so imeli podvojeno žejo. Niti ljubilo se jim ni odtod, a odjezdili so stoprav tedaj, ko je stalo solnce že precej visoko. Od teh dob pa je bil župan pri Župan je postajal vedno drameji, a raz čelo mu gosposki prva oseba, z vsemi uradniki je bil znan. t je kapal pot. » Pustili ste ga v sobo"? Pustili. Smilil se mi je" Toda po krajini se je tedaj tudi raznesla vest, da so odnesli vojaki mesto tolarjev same medenjake, štiri so vrgli v ječo, a poročnik, ki je bil poljski grof in v B A ker se ti je smilil, si ga šel izdajat kozakom", je mogel plačati, je bil za kazen prestavljen k „črnim Gospod grof, ne, na mojo dušo, na moj spas", kirasirjem". Stari grofov sluga je slutil, kakim na- n Molči, kmet! Potem si nalašč odšel na činom so se spremenili tolarji v medenjake, same sejm a r » n n dunajske groše, a molčal je kakor grob, in ko je to povedal grofu, je ta ukazal, da bi molčal še nadalje * kakor grob. zvečer dva prenočevalca. Župan je samojedin bdel, Ne laži; vse vem. Kozaški kapitan se je s tem pozabil je zapreti duri in grabil po samem srebru. Moral sem". ; Kozaki so prišli in bičali Poljaka do smrti". Zato ne morem, gospod grof". Nekoč sta prispela k županu pozno bahal, a jaz sem ga poslal tja, kamor že davno spada Bili so sami novokovani tolarji. Prenočevalca sta veš, kdo je bil ta Poljak? njegova duša. moj bratranec. minoli dolg, a tega novega zločina Hej dečki, z vežite ga!" Bil vrgla iznagla cunje raz sebe. župan je pobledel kakor Tvojo hčer popeljem s seboj za stena, a ko je čutil na prsih toke dveh samokresov, ne odpustim, je priznal, čigavi so denarji. Toda grof mu je tedaj prej radi Marice odpustil in odnesel drugega dne to- Štirje starejši vojaki so skočili raz konjev in larje s seboj. Ne vem, zakaj se mu je ta deva tako vrgli bele, razcapane plašče od sebe. Bili so to „črni kirasirji". Niti besede niso dejali, ko so izpolnili rit-mojstrov ukaz tako, kakor bi jim bila to igrača. Častnik je govoril s poročnikom, ki je stanoval v nasprotni hiši. Nekaj je ž njim govoril, a kmalu nato so vedli župana na občinsko sodišče. prikupila". » o Marici ni bilo več slišati" ? „Nikdar, gospod; odkar je odjezdil njo črni kirasir, je izginila, kakor da je padla v vodo". » n In župan" Umrl je v ječi. Pravijo, da se je sam usmrtil. Hči je gledala svojega očeta, ko so ga vezali, a Kmetica se je vnovič omožila; toda z novim možem ko je preklel uro svojega rojstva, ko je preklinjal svojo kri do poslednje kaplje, je stala kakor z oka- bila nesrečna. Za leto odšla je za prvim možem. Ko v štiridesetih letih prispel semkaj ulanski Stran 196 Letnik LX polk, je prišel z njimi ulanski poročnik, tudi poljski vzema naš narod na avstrijskem jugu. Ako sedaj dopolni do- grof. Ta je vedel o vsem. Menili so, da to Maričin ^ično 8VOj° razpravo o nas, moremo mu sin Bil je županovi hčeri podoben, kakor bi padel iz očesa, samo temnejše oči je imel in bolj rjave lase, gotovo po očetua. hvaležni biti; saj bode morebiti še Francija z mogočno svojo zaveznico kdaj poklicana braniti Avstrijo in nas pred pohlepnostjo Nemčije, ko bode le-ta čez naše dežele hotela priti morju Jadranskemu I r f" * Jr^ r m' r f ' ^wT* * mT* ^m** ^ t ^ HO "j" rf" • jn ^m^ ji rTn ' | ' I | V MM • f • ' | 1 ' V " * i ' « ' ' V * f»* ■ ■ • * ■ • Slavnost razvitja zastave »Sokola« v Idriji se vrši dne 20. julija Odbor prosi vsa narodna društva, da blagovolijo u važe vati ta dan pri določanju večjih narodnih slavnosti. Kmetijska zadruga. V soboto je bil razglašen o kmetijskih zadrugah sankcijonirani zakon. Ta zakon ustanavlja Promoviran je bil 6. t. m. na graškem vseuči- samo okvir, kateri morajo sedaj popolniti deželni zbori lišču doktorjem prava c. kr. avskultant pri okrožnem sodišču v Mariboru gosp. Vekoslav Bratkovič. čestitamo! Realka v Idriji. Realčnega poslopja v Idriji ne bo Častnima članoma imenovala uniformirana zidala firma Tönnies, katera je svojo ponudbo umaknila meščanska garda v Krškem okrajnega glavarja gosp. Josipa Oreška in okrajnega sodnika gosp. Pavla Juvančiča. 3oletnica zdravnika gosp. Finza. Ljubljansko nego firma V. Treo. Prihodnji teden se začne kopanje temelj Nadzorstvo stavbe je prevzel rudniški inžener uri prostovoljno gasilno društvo je priredilo v soboto ob zvečer na čast in v proslavje svojemu najstarejšemu izvršujočemu članu, društvenemu zdravniku gosp. Franu Finzu, o priliki tridesetletnice njegovega delovanja v društvu, slavnostni večer, pri katerem je svirala ljubljanska društvena godba. Trgovska in obrtna zbornica za Kranjsko je imela včeraj, v Četrtek dne 15. t. m. svojo ustanovno pri kateri je trgovsko ministrstvo zastopal sejo, dvorni svetnik dr. Rüling. Zbornica je v seji volila svoje predsed- . Sirola. Nova postaja. Dne 11. maja t. 1. se je otvorila na progi Ljubljana-Tržič, med postajama Jesenice in Dovje pri 351 hm ležeča postaja H ruši ca za osebni in prtljažni promet. Za pogorelce v Gorenji vasi je dunajski magistrat odposlal deželnemu predsedništvu v Ljubljani 672 kron 38 vin., katera vsota je bila v rečeni namen nabrana in izročena dunajskemu magistratu. Občinske volitve. Narodno-napredna stranka je zmagala pri občinskih volitvah v Cerknici, v Rovtah in v Vodicah. stvo in sicer je bil izvoljen predsednikom g. Jos Lenarčič, Štrajk v Ljubljani je vzel žalosten konec. Zidarji tovarnar na Vrhniki, podpredsednikom g. Fran Kollmann, trgovec v Ljubljani in provizoričnim predsednikom gosp. Ivan Baumgartner, tovarnar v Ljubljani. so začeli zopet delati in sicer pod starimi pogoji; tesarji štraj-kajo še, pa tudi nimajo upanja na zmago. lija leta Pomankanje učiteljstva na Štajerskem. Po zad-Zanimiva pravda. V Kranju je umrla dne 24. ju- njem poročilu deželnega šolskega sveta deluje na Štaj ersffem 1901 zasebnica Terezija Eržen. Zena je imela 1638 učiteljev in 826 učiteljic. Dočim je dosedaj še vsako . 1900 10.000 kron premoženja, ki je bilo naloženo v mestni hranil- leto naraslo število učiteljev, dasi le neznatno, se je niči v Kranju. Po njeni smrti se je izkazalo,, da se nahaja prvič poiavilo nazadovanje moških učiteljskih moči, in sicer ta hranilnična knjižica v rokah dekana gosp. Antona Koblarja za sedem, tako da ni mogoče več pokrivati z običajnim nara- v Kranju. Pri zapuščunski obravnavi je dekan gosp. Koblar ščanjem odhodov v učiteljstvu, kakor so vsled penzijoniranja, izjavil, da mu je zapustnica Terezija Eržen pet dni pred izstopa in smrti. Sicer narašča skoraj z vsakim letom število smrtjo darovala omenjeno knjižico v dobrodelne namene Brat učiteljic, a v prikritje primanjkljaja ne zadoščajo. Vsled tega zapustnice, Martin Eržen, je vsled tega, dekana gosp. Koblarja ugiba deželni šolski svet, s čim bi se dalo opomoči. Najbolj tožil, da mora teh 10.000 kron oziroma 9800 kron vplačati potrebno se mu zdi ustanoviti tretje moško učiteljišče, samo v zapuščino Terezije Eržen. Pri obravnavi se je dekan gospod tega noče uvideti, da si po največ sam odganja značajni uči- Koblar postavil na stališče, da se gre tu za daritev med teljski naraščaj. , živimi, mej tem, ko Martin Eržen zastopal stališče incse Preveč gadov in modrasov je že dobil štajerski po pričab dokazoval, da se ne gre za daritev mej živimi, da deželni odbor na svoj razpis, s katerim se je obečala za vsako bi taka daritev sploh ne veljala, tudi če se bila res zgo- vposlano glavo strupene kače nagrada kron Ponekod so dila, in da je Terezija Eržen dala svojo hranilnično knjižico se priredili pravi lovi na to strupeno golazen in prišlo je vsak dekanu le shraniti, ker jo je dekan v to nagovarjal. Deželno dan toliko kačjih glav v Gradec, da se je deželni odbor že sodišče v Ljubljani je dekana zaslišalo pod prisego, in ko je isto- resno bal za svoj fond ter je nagrado za ubite kače znižal od tako izpovedal, kakor poprej, je razsodilo, da se tožba Martina kron na krono. Eržena odbije. Proti razsodbi je Martin Eržen vložil priziv Tržaška »Edinost« je priobčila kar dva članka, in višja deželna sodnija v Gradcu je temu prizivu ugodila, v katerih se bavi z zadnjim našim člankom n obrambo u razveljavila prvo sodbo in razsodila, da mora dekan Koblar Ker nečemo shodu časnikarjev škodovati, odgovorili bomo po hranilnično knjižico z vlogo 9800 kron izročiti v zapuščino shodu. Terezije Eržen ter plačati pravdne stroške. Stvar pojde še na »Narodni dom« v Podgradu. Posojilnica in hra- o njej pisati ko- nilnica v Podgradu v Istri je dne 1. maja t. 1. sklenila sezidati v Podgradu „Narodni domu. Kolikega pomena bo najvišjo sodnijo in zato nečemo še danes mentarja. Odličen gost. Te dni se je mudil v Ljubljani zna- „Narodni dom" za vse narodno življenje v tem okraju, tega meniti francoski publicist, Andre Che rad a me, da se po- pač ni treba posebej razlagati. Taisti dan so slavili v Pod- uči o narodnem življenju in o političnih razmerah na Slo- gradu tudi redko obletnico. Ravno tega dne bilo, namreč venskem. Andrć Cheradame je seznanil francoski narod s čehi 25 let, kar je v podgradu začel delovati župan gosp. Slavoj in si je postavil za nalogo delovati tudi na to, da njegovi Jenko. Kar se je v tem času zgodilo na narodno-gospodarskem rojaki spoznajo Slovence in vse okoliščine, v katerih žive. Že v svoji znameniti knjigi „L1 Europe et la question d Austriche in kulturnem polju, vse je v prvi vrsti zasluga gosp. Jenka. Zastopal ta okraj dolga leta v deželnem zboru, moral je au seuil du XX. siecle", katera je v višjih političnih sferah prestati velikanske boje z Lahi in njih podkupljenci ter z odločilnih narodov v Evropi zbudila nenavadno zanimanje, različnimi oblastnijami, a zmagal je na celi črti, ker se je opozoril je Andre Cheradame na važnost postojanke, za- boril za pravico in poštenje. Gospod Jenko se lahko s ponosom NOVICE Stran 197. ozira na to, kar je storil v petindvajsetih letih za slovensko stvar v Istri in mi le želimo, da bi mogel še mnogo le<; nadaljevati svoje plemenito delo. — Umrl je 7. t. m. v Litiji Jurij Svetec, brat gospoda Luke Svetca, c. kr. notarja, v 89. letu svoje starosti. — Nesreča. Posestnikova hči Marija Podkov v Beri-čevem v brdskem okraju si je hotela pred nekaj dnevi ogledati novi vodnjak, ki ga je bil dal oče napraviti. Stopivši na oder. ki je bil napravljen pri stavbi, se ji je izpodrsnilo, deske so se umaknile in dekle je pol metra nad zemljo obviselo z glavo med dvema deskama. Dekle se je zadušilo. — Dezerter in redar. Minolo sredo se je v Ljubljani v stanovanju svoje matere zabarikadira! vojaški begunec peš-polka št 17, Anton Grastran. Ta je dne 15. aprila t. 1. pobegnil od vojakov in se klatil nekaj časa po Gorenjskem, potem pa se vrnil v Ljubljano in se skril v stanovanju svoje matere. Policija je o tem zvedela in v sredo dne 7. t. m. popoldne sta šla policijski stražniški vodja Lovro Breznik in policijski stražnik Ivan Tičar v navedeno hišo, da bi ga aretovala. Stražnika sta našla vrata zapahnjena. Šele ko je stražniški vodja s silo hotel odpreti vrata, se je Gastran oglasil in dejal: „Stran od vrat, če ne ustrelim14, in ko je vodja Breznik le odpiral vrata, je rekel Gastran: „Kdor se drzne mene prijeti, tega ustrelim" in koj na' to je počil v sobi strel. Nato so poklicali še tri stražnike in se je hiša tako zastražila, da Gastran ni mogel nikjer iz hiše. Objednem se je poklicala vojaška patrulja. Med tem časom se je Gastran norčeval z občinstvom in stražniki, ki so stali pred hišo, in je metal skozi okno jajca. Ko je prišla vojaška patrulja 5 mož in z jednim nadporočnikom, umaknil se je Gastran od okna in koj potem se je slišal v sobi strel. NadporoČnik - je nagovaijal Gastrana, naj odpre, a ta je dejal, da pred 6. uro ne bode odprl. Končno pa je na prigovarjanje le odprl vrata. Vodja Bieznik je stopil z revolverjem v roki v sobo in pozval Gastrana, da se uda. Le-ta je sedel na stolu in je krvavel iz rane, katero si je prizadejal s strelom v levo stran prs. Bil je z rešiluim vozom prepeljan v vojaško bolnico. — Požar. Te dni je gorelo pri posestniku Francu Kosu na Dobravi, sodni okraj radeŠki. Ogenj je uničil hišo, skedenj, hlev in dve šupi. Ogenj ie nastal, ker se je 51etna Kosova unukinja v šupi igrala z žveplenkami. Te nesrečne žveplenke! Največ požarov povzroče otroci, ko se igrajo z žveplenkami, a vender se nič ne zgodi, da bi se nad vse indolentnega kmeta prisililo, skrbeti za to, da otroci ne dobe žveplenk v roke. V Švici gre v raznih kantonih vsakdo brez pardona za osem dni v zapor, kdor žveplenk ne hrani v ple-liasti škatljici in jib nima spravljenih na varnem kraju. V kantonu Graubüaden hodijo pazniki po hišah revidirat, če so žveplenke shranjene, pri nas pa kmeta tudi najbridkejše izkušnje še niso izpametovale. — 'Nevarni konjski tat, Josip Strniša, ki je bil pod policijskim nadzorstvom v svoji pristojni občini v Dobrničah pri Trebnjem, je odšel po svetu. Ker se je bati, da bi poskušal zopet konjske tatvine, svari se posestnike pred tem nevarnim človekom Strniša je velik, močan, ima podolgast, bled obraz, rjave lase in oči ter špičast nos. v — Pri razstrelbi v kamnolomu ponesrečil. V Stopičah pri Novem mestu sta lomila dne 7. t. m. posestnikova sinova Franc Hrovat in Franc Mrvar kamenje. Dasi sta se J pred razstrelbo oddaljila na 300 korakov, priletel je Hrovatu debel kamen na glavo ter ga smrtno ranil. . — Nezgoda v rudniku V Idriji jo padel rudar I. Krapš v tri metre globoko jamo ter si zlomil hrbtenico. Ni upanja, da bi ozdravel. / — Uboj. V Vogljah pri Kranju je hlapec Peter Sedlar ponoči napadel hlapca Ivana Rozmana, s katerim se je bil pri žganju spri, a se ž njim zopet pobotal, in ga dvakrat tako udaril po glavi, da je Rozman na mestu umrl. — Pozabljena pogača. Dunajski slaščičar Viktor Schmid je izstopil iz železniškega voza v Mödlingu Ko se je vlak pričel pomikati naprej, opazil je, da je pozabil v vlaku naročeno pogačo. Skočil je nazaj na vlak in zopet iz vlaka, a pri tem je padel in obležal na tiru nezavesten. Zdaj se poroča, da je Schmid umrl. , ■ — Nesreča pri delu. Delavec Vinko Pasquilinotto, 47 let star ie bil nameščen za razne popravke na parniku „Vindobona", ki je zdaj v Lloydovem arsenalu v Trstu. Te dni so go dobili sodrugi na dnu parnikove velike shrambe krvavečega na več delih telesa. Ko so pozvali zdravnika, je bil Pasquilinotto že mrtev. Zdravnik je spoznal, da je ponesrečenec moral z visokega pasti in si je pri tem zlomil hrbtenjačo. Komisija je poizvedela, da je ranjki Pasquilinotto šel preko otvora nad shrambo parnika, na katerem je bila postav-jjena deska za most ter je po nesreči padel v globočino parnika. — Pred poroko v smrt. Lepa Magda Smith iz ogrskega mesta Battaszek je bila zaročena. Dan pred poroko je obiskala svoje znance. Ko.se je s svojim zaročnikom in znankami mudila v nekem vinogradu, prinesla ji je mala deklica pismo. Nevesta se je oddaljila, a nazaj je ni bilo. Drugi dan, na dan poroke, so jo našli v vinogradu s prestreljeno glavo. Poleg nje je ležal tudi mrtev mlad mož. Stariši so jo silili poročiti se s človekom, katerega ni marala, zato je umrla dan pred poroko skupno z možem, katerega je imela rada. — Rubensonova »Sveta obitelj«. Glasovito Ruben-sonovo sliko, poznano celemu naobraženerau svetu pod imenom „Sveta obitelj", je kupil novijorški milijonar J. H. Smit za 50.000 dolarjev ter jo poklonil novojorškemu metropolitanskemu muzeju. — Kaznjenčeva dedščina. Iz Temešvara poročajo: Nosač vreč Miha Körner, ki ima radi raznih prestopkov odse-deti še eno leto zapora, dobil je naznanilo, da mu je njegov ded v Düsseldorfu kot edinemu sorodniku zapustil 100 000 mark. Ubogi nosaČ bo torej zapora prišel kot bogataš — Uspeh češke opere v Budimpešti. Češko operno društvo iz Brna priredilo je v Budimpešti opero slavnega Smetane „Prodana nevesta" in „Dalibor" ter jedno melidijozno opero Dr. Dyoraka. Uspeh čeških pevcev v Budimpešti je bil sijajen, ter vsi ogrski listi pišejo z naudušenjem o lepoti češke glasbe in o preciznem petju predstavljalcev. Posebno prvi tenorist, čeh Bohnička je dosegel s svojim pevanjem tak uspeh, da ga je intendant opere v Budimpešti, grof Keglevič resno nagovarjal, naj stopi k Budimpeštanski operi, kjer bode užival sijajno plačo in ker so voljni vse povrniti, kar bi imelo češko Brnsko gledališče škode radi preranega izstopa gosp Bohnička. Ako se pomisli, da Madžari niso prijatelji Slovanov, je fakt da so Cehi dosegli med njimi tak uspeh ravno v Budimpešti, temu gnezdu najbolj zagrizenih njihovih sovražnikov, najlepše spričevalo na kaki visoki stopinji glasbene umetnosti stoji naši bratje Čehi. — Homer in alkohol. Prepir o alkoholu in njegovem vplivu je bil že v dobi tega starega pesnika. Eni so trdili, da vino daje moč človeku, drugi pa so bili tega mnenja, da vino slabi človeške moči. V neki knjigi Ilijade govori He-kabe svojemu sinu Hektorju: „Počakaj, da ti prinesem vina in boš daroval Jupitru in drugim bogovom in boš sam pil in utrdil zdravje in moč. Utrujenemu možu prinaša vino krepčila, in ti si se utrudil v boju za svoje!" Hektor pa odgovarja (264. verz): „Ne ponujaj mi sladkega vina, častitljiva mati, da me ne oslabiš, da ne pozabim na svoj pogum in svojo bo-jevitost!" Po modernem naziranju ima tedaj Homer prav: alkohol najpoprej uname in potem oslabi moči! Letnik LX. Stran 198. — Lanska letina. V Cislitvaniji se je pridelalo 1. 1901 pšenice 15 milijonov hl% rži 29, ječmena 20, ovsa 38, koruze 16 milijonov hl% sočivja 3 55, krompirja 116 14, cukrove pese 47*2, repe za živino 26 4, zelja 47*6, detelje 34 in sena 10*5 milijonov q. Vrednost vsega je 2 milijarda kron. — Velikonočno obhajilo kaznjencev. Pretresljiva slavnost se je vršila 21. m. m. v rimski osrednji jetnišnici „Regina Coeli". Po stari navadi deli kaznjencem pri tej slav-no8ti sv. obhajilo kardinalni vikarij sv. očeta kardinal Respighi. Sedmim kaznjencem je kardinal podelil sv. birmo, 23 kaznjencev je to pot prvikrat prejelo sv. obhajilo. Kardinal je kaznjencem tako prisrčno govoril, da se mnogi niso mogli vzdržati solza. Tako cerkev vodi s pravega pota zašle ljudi nazaj na pravo pot. — Ropar Musolino. V Lucca se vrši porotna obravnava proti italijanskemu roparju Musolinu, ki je bil nekoč radi umora nekega Zoccolija obsojen na 21 let ječe, a je ušel, ubil skoraj vse svoje nasprotnike in vodil več let celo vojsko italijanskih orožnikov za nos. Musolino je vedno trdil, da ni nikogar umoril; zato je baje ušel iz ječe in je sklenil maščevati se za storjeno krivico. Usmrtil je na pr. nekega Creo, ki je proti njemu po krivem pričal. Umoril je še mnogo drugih, a baje le v silobranu, da ni poginil kakor lačen volk na cesti. „Jaz nisem brigant, nisem ropar, niti morilec kristijanov, jaz sem le — maščevalec", je dejal v sodni dvorani. Ko je pripomnil predsednik, da je ukral Zaccoliju 100 lir, je zaupil Musolino ves besen: „Takoj ostavim dvorano, ako bodete še nadalje tako govorili; Musolina ne boste nekažnjeni sumničili tatvine". Ko so omenili v obravnavi tudi nekega orožnika, katerega je Musolino umoril, je začel ropar jokati, češ, da je ta res njegova nedolžna žrtev, katero je ustrelil v skrajni sili. Zdravniki so dognali, da je Musolino dedično epileptičen. Obravnava še ni končana. Musolino je bil več let strah italijanskih oblaetev. Ker ni storil nobenemu revežu nič žalega ter se tudi kot begunec vedel vedno plemenito, ga je priprosto ljudstvo slavilo v pesmih kot junaka. Revni pastirji in kmetje so ga skrivali in živeli. Velike tolpe orožnikov in vojakov so ga iskale zaman. Padel je orožnikom v roke slučajno in bolan. O Musolinu je več italijanskih narodnih pesmi; neki pisatelj je spisal celo dramo o njem. Sedaj pa ga čaka bržčas dosmrtna kazen — Jetniški uradniki — zločinci. Skoro vsi višji in nižji uradniki v ruski jetniški koloniji Sahalin so prišli v preiskavo radi goljufije, ponarejanj uradnih listin in raznih ne-naravstvenih dejanj. Najhujših stvarij se dolži načelnika Musa-wickega. — Poklic znamenitih igralcev in igralk. Neki nemški list preiskoval je preteklost nekaterih sedaj priznanih in slavljenih igralcev in igralk, ter prišel do sledečih podatkov: Hohenfels Stella, slavna zvezda dunajskega dvornega gledališča, bila je, predno jo je privedla osoda k sedanjemu poklicu, prodajalka v modni trgovini. Sedanja ljubljenka Parižanov, Rejane, bila je telegrafistinja, Hadingova je hotela postati nuna. Najbolj priznana prva angleška tragedkinja prevajala je v mladosti za Časopise, a pri tem zaslužila tako malo, da je prodajala užigdlice in cvetje po ulicah. Lucca Pavlina, slavna pevka bila je šivilja in splošno poznana. Adelina Patti, ki šteje danes stotisoče svojega dohodka, učila se je za jahalko v cirkusu. Londonska prva dramatična igralka prodajala je mleko. Na Dunaju priljubljen igralec Sonnenthal, bil je krojač. Baumeister, igralec dvorskega gledališča, bil je jermenar. Hartmann, bil je mornar in njegova žena prodajalka. Prvi tenorist dunajske opere Schödte Feliks, bil je zidarski risar, a Krastel, nadreditelj dunajskega dvornega gledališča, bil je najprvo klerik, zatem baletni plesalec, a danes je junak dvorske drame. — Škodljivost opojnih pijač — slabo dokazana. Pariško antialkoholično društvo „La prosperite" je imelo ne- davno svoj shod. Da bi tudi privržencem opojnih pijač jasno dokazal, kako uničujoče deluje na organizem uživanje opojnih pijač, dal je predsednik eno morsko svinjo opiti z malago, špiritom, absintom itd., drugo pa s čisto stuienčnico. Ko je koncem predavanja hotel pokazati poslušalcem ta različni dvojni upliv ter odprl shrambe, skakala je opita živalica živahna in zdrava, dočim je ona, ki je pila vodo, brezzavestna ležala na tleh. S silo so ji morali vliti v gobsek nekoliko — konjaka, da si je zopet opomogla. — Seveda je bil vspeh pouka nasproten. — Popolni mož. Neki štokholmski list je stavil svojim čitateljicam vprašanje: Kateri mož je popoln? Na to vprašanje došlo je mnogo odgovorov. Pisateljica Ellena Hey je odgovorila na to vprašanje: Mnenje žene o dovršenosti moževi, je odvisno od njenega značaja, od razmer in navad, v katerih je vzrasla. Tako na pr. je nemški provincijalki ideal moža, ako ga more primerjati pol z Schillerjem in pol z vojaškim častnikom, pa-rižkinja smatra dovršenost moža, ako je v svojih navadah podoben Napoleonu in Maupasantu Drugi odgovor se je glasil zopet: Ženam navadno dopadajo ona svojstva, katerih same nimajo^ to je pogum in odločnost. Pisateljica Helena Nyholm pravi: Za-me je popoln oni možki, ki ima o važnejših živ-ljenskih vprašanjih samostojne nazore in pa da ima toliko moralne moči, da tudi po teh nazorih živi. Sicer pa ne škodi možkemu, ako ima tudi nekoliko takozvanih „ženskih krepostij". — Fino čustvo in ljubeznjivost so solnčni žarki, kateri nam krasijo življenje in dovršen mož ne zgubi ničesar na svoji popolnosti, ako je vljuden in dober. Igralka Julija Hackonsson piše: Vsaka žena ima enega moža za popolnega, katerega ljubi, zatorej si domišlja več kot polovica moških, da so popolni. — Nečuvena sleparka. V Parizu se bo doigrala v kratkem misterijozna sleparska afera neke gospe Terezije Humber, rojene Daurignac, o kateri piše „Neue Freie Presse", da bi ne mogla splesti fantazija dvajseterih romanopiscev, združena z rafinementom dvajseterih prebrisanih odvetnikov, take mreče, zvijače, kovarstva, ljubavnih povesti, denarnih afer itd., kakršna je ta, znana z imenom „afera Humbert Crawford", katera vznemirja ves Pariz. — Leta 1883. je umrl baje v Ameriki neki Robert Henry Crawford, bogataš, ki ni imel nikakega posestva, niti priproste hišice, niti pohištva, pač pa 100 milijonov frankov v gotovem denarju in vrednostnih papirjih. Vse to premoženje je ostavil neki deklici z dežele, Tereziji Daurignac v oporoki, ki je imela datum: Niča, 6. septembra 1877. A našla se je še druga oporoka prav istega datuma, po kateri naj bi dobivala Terezija Daurignac, pozneje omožena Humbert, le skromno letno rento. Oglasila sta se tudi dva nečaka umrlega Crawforta, ki sta se tožarila z gospo Humbert, se pobotala ž njo, a se pozneje zopet tožarila. Vse je kazalo tako, da dobi gospa Humbert v kratkem prav gotovo 96 milijonov frankov, vsled česar je imela povsod prav ogromea kredit Kupila je več gradov in posestev, v Afriki, je kupila celo kneževino. Ustanovila je list, v Parizu banko, zidala je več dobrodelnih zavodov itd., nadalje je ustanovila zavarovalnico, za katero je dobila tudi papežev blagoslov, — a .vse to na — upanje, čudno je pa, da ni poznal nihče umrlega milijonarja, niti ni nikdo razun gospe Humbert, njene sestre in njenega moža — nihče ni videl njegovih nečakov, vsi njiju naslovi so bili doslej napačni. Vse kaže, da je živela rodbina Crawford le v domišljiji gospe Humbertove, ki je vodila za nos različna sodišča in odvetnike ter je dosegla v svoji zvijačnosti, lažnivosti in neprimerni zvitosti, da se je vlekla za nič in nič tožba med namišljenimi nečaki milijonarji in njo celih 20 let. Gospa Humbert je napravila 58 milijonov dolga le vsled svoje rafinirane lažnivosti, s katero si je izmislila ves roman, sedaj pa je z možem odvetnikom brćz sledu — izginila. — 24 let po nedolžnem zaprt je bil neki parižki lekarnar Danval, kateri je bil 1. 1878. obdolžen, da je zastrupit Letnik LX. Stran 199. svojo ženo. Veščaki so dokazali tedaj strup v želodcu umrle je pričel kričati in praviti prihitelim ljudem, da je nek ne- žene in njen mož, na katerega je padel sum, obsojen je bil znanec vlomil v sobo in izvršil dejanje. Pri tem se je pa v na dosmrtno ječo. Vže tedaj je imel Danval mnogo prijateljev, izjavah tako zapletel, da so ga skoro spoznali za pravega ki niso verjeli na njegovo krivdo, ter niso mirovali poprej, da krivca. Kara ne taji. se izkaže njegova nedolžnost. Vsa stvar je prišla vnovič pred Nemški izdajalec Grimm, v ruski vojni sodišče in ono je poslalo v Cayen k vjetniku odvetnika, da službi prodajal načrte Nemčiji, obsojen je na dosmrtno ječo v ga tam opazuje in se razgovarja ž njim. Odvetnik je svoje trdnjavi nad Lodožkim jezerom iz katerega teče reka Neva, razgovore objavil v časopisju, ter pridodal mnenje prof. Cornila, To je najostrejši zapor v Rusiji, iz katerega ni rešitve. Vojaško kateri je izjavil, da vsled tako male množine strupa, kakor sodišče bi bilo obsodilo Grimma na smrt, toda pomiloščen je so ga našli, ni umrla Danvalova soproga. Stvar zbudila vsled tega, ker vojaške načrte izdajal ob fcasu miru m ne zanimanje ljudstva, katero je šiloma zahtevalo, da se oprosti 0b času vojne in pa ker je car posredoval, da je obsojen zaprti Danval. Toda v vsem tem razpravljanju in preiskovanju za dosmrtno ječo. Nekateri listi pravijo, da je Grimm postal minulo je 24 let in še sedaj je dobil ujetnik svobodo in popolno pomiloščenje brez daljnih preiskovanj. blazen, ker baje pravi, da bode svojo kazen vzgledno dostal. On je ne smatra za dosmrtno, temuč da jo kmalu prestane. Vulkan uničil mesto. Na otoku Martinik na Nova ženska strast. V Novem Jorku je redarstvo Antilah (francoska posest) se je dogodila strašanska nesreča, zalotilo igralnico po vzorcu one v Monte Carlo. V tej igralnici To igralnico so Na tem otoku je 6 vulkanov, katere se je smatralo, da so so ameriške dame zapravljale svoj denar. popolnoma ugasnili, ker ni nobeden teh uže kakih 25 let de- skrbno zakrivale in so izredno loval. V tem tednu pa je bilo slišati potresov in kar naenkrat ako se pomisli, da se je igranja je začel vulkan Mont Pelee izmetavati ogenj, žveplo in pepel, novnice" je policija zaprla. dolgo Časa ohranile tajnost, udeleževalo 40 dam. „Usta- Mesto Sant Pierre, šteje 25000 prebivalcev, je bilo od Kako kaznujejo v Ameriki pijance. V Ameriki izbruhane lave napadeno ter popolnoma sežgano in izgubljeno- je redarstvo došlo do prepričanja, da pijance čisto nič ne po- Uničene so tudi vse ladije, ki so bile v luki usidrane. boljša, ako jih zapira v ječe. Pijanec se tam strezni ter po nesreči brzojavlja poveljnik francoske vojne ladije „Suchet", prestani kazni gre temgotoveje nazaj v krčmo, da se odškoduje da se mu je posrečilo rešiti kakih 25 — 30 oseb, med tem za to, kar je moral trpeti. Redarstvo je sedaj odredilo, da se je ko o ostalem prebivalstvu ne ve ničesar povedati, ker ni mo- nepobolšljive pijance označi z kovinastim ovratnikom, go če do obali, bodoč ogenj in pepel letita na kilometre daleč pritrjen tako čvrsto, da si ga ne more odtrgati. To „odlikovanje" okoli hriba in mesta Sant Pierre. Poveljnik javlja, da mora noSi pijanec, dokler se ne poboljša. Ker ga po svetlem ovrat- na bližnji otok Guadalupo, da se oskrbi z živežem in drugimi niku vsak pozna, služi svojim znancem v posmeh, torej gleda, potrebami. To tiniko obali da razumeti, da je pristop na celi otok Mar- da se prej ko mogoče poboljša, kar je tem lažje, ker tako za- nemogoc Drugi brzojavi pripovedujejo, da je po celi znamovanemu ne sme krčmar pijače prodati, drugače zapade otoka Martinika toliko pepela padlo, da je vse pokrito kazni. in ni razločiti ničesar po otoku ne cest ne druzega. Kabel za Predavanja o Slovanstvu v Ameriki. Bogati brzojave je potrgan, zato se ne dobi direktnih vesti. Angleški trgovec železnine Orane daroval je pred par leti vseučilišču v parnik n Roddam" je dospel na neki bližnji otok, od koder je öikagi veliko vsoto v namen, da se iz teh obresti prirejajo brzojavil njegov poveljnik v Novi Jork, da se mu je posrečilo predavanja o slovanskih narodih in sicer morajo imeti preia-zbežati, ali je moral v luki Sant Pierre zapustiti sidra in vanja govorniki, pozvani iz Evrope. Minulo leto je predaval posekati lance, da se reši. Izgubil je pa v nezgodi, kar je ruski profesor Kovalevskij, letos pa je imel nalogo profesor imel na krovu in 17 oseb moštva, ker ga je ogenj napadal Miljukov predavati o ruski kulturni zgodovini. Toda profesor v veliki daljavi izvan luke. Isti poveljnik javlja, da kar je Miljukov prepustil je za letos svoje mesto češkemu učenjaku ognju od mesta ostalo, je uničilo v mesto se zaletavajoče prof. Masaryku. Predavat namerava na ondotaem vseučilišču morje, ladije v luki so bile vse požgane in razbite od napa- v angleškem in češkem jeziku o češkem narodu, njegovi na-dajnčih valov vsled potresov razburjenega morja. Potrese so i0gi in njegovih težnjah Angleških govorov bode imel 20, a čutili tudi na drugih otokih Antil, na katerih vlada strah in Seških 8. Angleški govori se bodo tiskali na stroške vseučilišča obup. Iz teh poročil je sklepati, da še ni bilo take nesreče a češke nameravajo izdati češki ameriški časnikarji. Predavanja od časa zasutja Pompeja in Herkulanuma. Francoska vlada je se bodo pričela z dnem 17. junija. Za Slovanstvo so taka takoj poskrbela, da se pripelje živeža na Martinik in da se predavanja velike važnosti, ker na ta način se razpršujejo začne obsežna rešilna akcija. Tudi na drugih antilskih otokih laži in obrekovanja, ki jih o Slovanih širijo v svet nemške so začeli vulkani delati. Ponekod so med otoki pretrgani kabli, brezvestne novine. vulkani bruhajo in zemlja se trese. Iz poročil, ki jih je dobila angleška vlada, se vidi, kako velika da je nevarnost. Velika katastrofa se je morala primeriti na otoku Saint-Vincent, kajti vulkanični pepel jc zapadel celo na sosednem otoku Barbados Barbados 12 od St. Vin- in traja ta pepelnati dež še vedno, centa tako oddaljen, da vozijo parniki St. Vincent je vulkaničen. Prebivalcev ima 44.000. Iz St. ur Tudi otok Lucije se javlja, da se na tem otoku doslej ponesrečilo 60 oseb. Potresi in vulkanični izbruhi so se tudi primerili na otokih Guadeloupe in Dominik. Prebivalci teh in drugih otokov milo prosijo ameriške kapitane, naj jih popeljejo proč. Seveda je malokdo tako srečen, da to doseže. Absolvirani realec umoril mater in sestro. je ukradel svojemu očetu iz zaprte skrinje 500 rubljev, da kupi darov svoji nevesti. Ko njegova mati prišla na sled Ljubica ali žena. Nek duhovit Amerikanec piše: Ako srečaš o dežju gospoda s kako damo, spoznaš hitro in lahko, mu ljubica ali žena. Ako namreč drži dežnik tako, da varuje svojo spremljevalko pred dežjem in pusti, da njemu samemu na levej strani dež moči vrat in obleko, tedaj IIHHHBHHI1HNMIHHHPH to njegova zaročenka. Ako pa gre sam široko pod dežnikom in pusti, da njegovo drugarico moči dež prav neusmiljeno po desni strani, tedaj je to njegova žena. Kedo ve, ali je ta du-hovitež to spoznal iz lastne izkušnje. Poroka vdovca poleg ženine krste. Nekaj takega se je nameravalo izvršiti v San Fancisku Vse je bilo pripravljeno za poroko: Mož umrle, gdč. Alice A. Starret in poročne priče. Tedaj je prišel dr. Gardner, Moskvi stoji pred sodiščem absolvirani realec Aleksander Kara, dvojico: n To tatvini in mu grozila, da pove očetu, jo je Kara ubil, ob enem ljubiti, da se poročim z gdč. Starret poleg njene krste". moral zvezati strašno", je rekel, „jaz ne poročim. Kaj vas „Poslednja volja moje žene", zdihljajih sem ji moral ob- Po- vender napotilo do tega?" odgovoril vdovec, „ob zadnjih Pa ubil tudi svojo sestro, da se tako iznebi priče. Potem roka in pogreb ob enem, to je pač nekaj nenavadnega. t Stran 200. Letnik LX Kravo za — šest krajcarjev je prigoljufal te dni neki poljski zid v gališki občini Tirgušor od neke kmetice. Pobotala sta se za 120 kron,' kateri znesek ji je izplačal s zlati po 20 kron, so pa bili 50.000 kron znaša glavni pozlačeni krajcarji, dobitek glediščnih igralcev loterije. Opozarjamo naše cenjene čitatelje, da se vrsi srečkanje nepreklicno dne 19. junija 1. 1902 in da dobitki od pošiljateljev proti 10 % odbitku v gotovem bodo denarju izplačani. Loterijske srečke. V Brnu dne 14. maja t. 1.: 69, 59, 89, 79, 58. Na Dunaji dne 10. maja t. L: 52, 50, 40, 45, 19 V Gradci dne 10. maja t. 1.: 39-, 82, 74, 21. Tržne cene. V Ljubljani dne 16. maja 1902. Pšenica rž K 7 — b, ječmen proso K 6 — h, turšica K 6*— h, leča Vse cene veljajo za 50 kilogramov. 9-50 oves K 8*50 h; ajda K h, fižol K 6-50 h zamore ceni bazarski tržni robi okom priti, me je ena največjih švicarskih tovarn ure pooblastila tako dolgo, zaloge, klamo, žepne ure prav fino izdelane skoraj zastonj prodajati. M; ® Glediščnih igralcev loterija. v \ lil' '.v A U . 7 1 v, fjWH /// /// % Wgy/j It / Vi dobitek dobitek 50000 kron 5000 3000 2000 1000 nikelnasta anker-remont. žepna ura posrebernjeno francosko verižico tokom. gld. 4-20 prava srebrna remont ura s posrebr- njeno amor. žepno verižico tokom. prava srebrna remont, ura dame posrebrnjeno angleško verižico tokom. prava I4karat zlata remont, žepna ura v barzunasti skatulji in gantno veriz co. 100 800 8500 Srečke Mayer krono priporoča menjalnica v Ljubljani Za vsako aro se jamči 3 leta. Nepovoljne se zamenja denar nazaj pošlje, torej brez rizike. Tem enaka naznanila rej ena Pošilja se proti gotovini pona-povzetju. olzer tovarniška zaloga Založnik avstrijske zlatnine uradniške zveze debelo. Sleherni dobitki proti odbitku pošiljateljev denarju izplačajo. Avstrijsko. Ilustrovani ceniki zastonj franko Agent je sprejmejo Odgovorni urednik Rajko Pirkoyič Tisk in založba Blasnikoyi nasledniki »