Od kod slovenski dendronim jäm »brest«?
IZVLEČEK: Slovenske dendronime jâm »brest«, jân »isto« in Vam se izvaja iz srednjevisokonemške predloge, ki se ohranja v bav. nvn. Alme »brest«.
•
o
•
^"
h«
m
h«
<
s
h«
ABSTRACT: The Slovenian dendronymsjâm, jân, andläm (all 'elm') derive from a Middle High German base preserved in Bavarian NHG Z
Alme (elm). >
-
m
*
h«
s tà 1-5
1. Za1 drevesno vrsto Ulmus imamo v slovenščini ob splošno znanem brést še vrsto podobnozvočnih izrazov, pri katerih upravičeno lahko domnevamo, da so etimološko povezani, a so v slovenščini deloma izposojeni, deloma pa podedovani iz praslovanščine. Maks Pleteršnik v svojem Slovensko-nemškem slovarju navaja jâm »brest«, jamovac, gen. -vca »isto«, jân, lim, gen. lima, lom, ilmovac, gen. -vca in ilam, gen. ilma. V Etimološkem slovarju slovenskega jezika pa France Bezlaj dodaja še läm, lemovec in lemkovec (ESSJ, II, 142), ki so verjetno posredno povzeti iz Šulekovega slovarja fitonimov (Šulek 1879, 189, 193). Slovenske dendronime lam, lemovec in lemkovec namreč Šulek brez naglasnih oznak navaja po gradivu, ki mu ga je Henrik Freyer predal leta 1850 in vsebuje predvsem fitonime s Kranjske (Šulek 1879, XIV-XV). Različica imovec, ki je tudi navedena v ESSJ, l. c., je verjetno povzeta iz Brinarjevega Gozdarskega slovarja, ki navaja imovec »gorski brest, Ulmus scabra« (Brinar 1970, 76). Ta dendronim je izpeljanka tipa jâm — jamovac iz različice 'i:m, ki je še živa v štajerskih govorih Zadrečke doline (Weiss 1998, 108).2
Besedilo je bilo pripravljeno z vnašalnim sistemom ZRCola, ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (http://www.zrc-sazu.si) razvil Peter Weiss. Fonem tega dendronima je posredoval P. Weiss, ustno.
Helena Jazbec, Metka Furlan (Ljubljana)
Helena Jazbec, Metka Furlan: Od kod slovenski dendronim jâm »brest«?
2. Vse te dendronime lahko glede na fonetično podobo in njihov možen izvor razdelimo na štiri skupine.
2.1. Različice item, ilmovac, po zgodnji asimilaciji -im- > -m-3 'i:m (Zadrečka
W dolina), imovec in po internoslovenskem premetu lim, gen. lima s skupno slovensko
O osnovo *ilm- so lahko dediščina iz psl. *jhlhmbA (Bezlaj ESSJ, II, 142; ÈSSJ, 8,
S 222-3), čeprav bi enako fonemsko zaporedje *ilm- imela tudi izposojenka iz srvn.
L ilm (f.) »brest«.5 Ker varianta item do sedaj v narečjih ni bila potrjena in je bila
q zabeležena pozno, v drugi polovici 19. stoletja, v Cigaletovem in Janežičevem
v slovarju, je možno, da je bila umetno uvedena na podlagi r. ilem, gen. ilhma
n »Ulmus« (Pleteršnik 2006, 291; Berneker 1908-1913, I, 424).
2.2. Če samo iz Freyerjevega rokopisnega gradiva potrjeni varianti lemovec
N in lemkovec nista morda le zapisa za reducirani obliki *temovac in *temkov9c
A (iz sln. *lim(k)6v9Č), kot nakazuje obirsko koroško temô:wc, gen. -a »brest«
p (Karničar, 157) in iz Planine nad Jesenicami posredovano lmôvëc (Pintar, 21), se
nn v njiju lahko ohranja psl. dendronimu *jbl(b)mT, variantni in sorodni *elmb,6 ki ga
1/1 Schuster-Sewc, 859, predpostavlja iz dl. lom »Ulmus«, ukr. lhom »isto« in br. lëm
7n »Ulmus foliacea«, prim. še r. nar. lëmok »mladi brest« (ÈSSJ, 8, 222-223).
h«
3 2.3. Varianta lom, ki jo Pleteršnik navaja po Mateju Cigaletu in Oroslavu
• Cafu, kot slovenska, povzeta po Freyerjevem gradivu, pa je bila zabeležena tudi v o Sulekovem slovarju (Sulek 1897, 203), je zaradi preohlapnih podatkov o arealu še 7 težje razložljiva. Bezlajeva razlaga, da naj bi bila ta, tako kot druge pri njem omenjene
• dendronimske različice v slovenščini, bolj verjetno praslovanska dediščina, kot pa 2 izposojena iz srvn. ilm »Ulmus« (Bezlaj ESSJ, II, 142), je nezadostna.
2.4. V četrto skupino pa smemo uvrstiti različice jam, jâmovac, jân in tudi läm, kot se bo izkazalo v nadaljevanju.
3. Pričujoči članek skuša v prvi vrsti razložiti nastanek in izvor variant iz zadnj e
3 Relativna kronologija asimilacije v zgodnjo plast tipa sonce — soince (Ramovš 1924, 39) je postavljena zaradi tpn Imovica »naselje v občini Lukovica pri Domžalah«, v katerem se ta dendronim po vsej verjetnosti ohranja in je bil že leta 1384 zabeležen kot Ymowitz (Kos 1975, 215).
4 Ob domnevi, da je drugi polglasnik v psl. *jblbmi »Ulmus«, na katerega nedvomno kaže npr. p. ilm, sekundaren, bi bilo v psl. *jhlmh možno prepoznati popolno paralelo z lat. ulmus »brest«, oboje pa izvajati iz praide. *HJm-ô-s. Glej tudi op. 6.
5 Domnevo o nemškem izvoru slovanskih dendronimov, ki se jih danes pretežno razlaga kot praide. dediščino iz psl. *jhlhmh (ÈSSJ, 8, 222-3), je postavil Miklošič 1886, 95, sprejel pa Berneker 1908-1913, I, 424. Dalje glej op. 11.
6 V psl. dendronimu *elmi »Ulmus« bi bilo možno prepoznati paralelo s stvn. elmo »Ulmus«, elm »isto« iz praide. *H1člm-o-s. Razmerje *H1élm-o-s : *HJm-ô-s lahko odraža prvotni konzonantni samostalnik s paradigmo *H1člom, gen. *HJm-čs, lok. *H1lčm, paralelno paradigmi praide. *dheg'hem- »zemlja«.
196
Helena Jazbec, Metka Furlan: Od kod slovenski dendronim jâm »brest«?
omenjene skupine, predvsem jâm »brest« s tvorjenko s sestavljeno pripono -ov-ec ^ jàmovac1 »brest« in jân. Te v etimoloških slovarjih še niso bile obravnavane.
3.1. V geslu jâm »brest« Pleteršnik 2006, 355, opozarja, da naj bi to bila
izposojenka iz tirol. nem. ilm (f.) »Ulmus« (Schöpf 1982, 286), kar zaradi razlike v o fonetični podobi nemške predloge ne prepričuje. 7
Pleteršnik po Cafovem slovarskem gradivu navaja, da je dendronim jâm znan v mariborski okolici, po Erjavčevem gradivu iz Potne torbe iz leta 1879 pa tudi v Sevnici na Štajerskem (Erjavec 1879, 121). Različico jân je Caf poznal iz Frama na Štajerskem, jamovac pa iz Slovenj Gradca na Koroškem. Širši areal tega dendronima potrjuje terski jam »brest«, ki ga tako onaglašenega omenja Pavle Merkù, ko iz njega izvaja terski mikrotoponim Potjam pri Zavarhu v občini Bardo/ p. Lusevera (Merkù 2006, 159).
Zaradi fonetičnega neujemanja sln. jâm ne moremo izvajati iz tirol. nem. predloge ilm »Ulmus«, ampak je bolj verjetno, da se v njem odraža slovenski substitut iz srvn. predloge, ki še živi v bavarskem nvn. Alme »Ulmus« (Marzell 1943-1958, IV, 903). Tako relativno kronologijo izposoje iz srvn. *alme »Ulmus« Z = bav. nvn. Alme je potrebno predpostaviti zaradi areala slovenskih dendronimov > in znakov, ki kažejo, da je do izposoje prišlo v času pred narečnim podaljšanjem skrajšanega psl. starega akuta v enozložnicah tipa brät — 'bra:t.
Čeprav se vključno do 16. stoletja8 nemški izglasni in predkonzonantni l v slovenščino še prevzema kot trdi i ,9 je bila predloga za narečno jâm v slovenščino prevzeta prej, iz srednjevisokonemškega ustreznika *alme »Ulmus« za bav. nem. Alme. V slovenščini je bila ta srvn. predloga s kratkim vzglasnim zlogom po vzorcu krämp »orodje za kopanje« — srvn. krampe (Grafenauer 1923, 372) prevzeta kot sln. *äim in se je vključila v deklinacijski tip brät, gen. bra:ta, ki se ga glede podaljšave skrajšanega psl. starega akuta v nezadnjem besednem zlogu postavlja v konec 14. stoletja (Ramovš 1950, 21). V nadaljnjem slovenskem razvoju se je konzonantna skupina -im- poenostavila v -m- po vsej verjetnosti še pred prehodom i > u. sln. *äim > *äm. Primeri iz Ramovševega Konzonantizma (1924, § 25, § 34) sicer kažejo, da do takih asimilativnih izpadov predkonzonantnega i lahko pride samo za o-jem ali ü-jem: ôhrovt < sln. *oihrout — bav. srvn. *kôlkrout, bav. nvn. Kohlkraut »zelje, ohrovt«; špogati (si) »uporabljati; privoščiti si« < sln. *špoigati — srvn. spulgen »biti navajen, uporabljati« (Ramovš 1924, § 25; Striedter-Temps, 185, 225). Vendar nam na možnost enakega pojava pred a-jem kaže npr. obirsko koroški pridevnik ha:mužan, f. -žna »v srce segajoč, nesposoben, slaboumen« (Karničar, 117), v katerem se ohranja starovisokonemška izposojenka v slovenščini almožna »miloščina« (Striedter-Temps, 80).
Vzglasni j- v jâm je torej protetičen kot npr. v nemških izposojenkah jamati »izmeriti vsebino soda z odčitalno palico, tj. z amo« — âmati »isto« ali bkr. jasla
s
h«
Besedotvorni postopek je pravzaprav sledeč: jam »brest« + -ov=jamov »brestov«; jamov + -ec = jamovec »brest«. Pridevnik jamov »brestov« navaja Pleteršnik. Začetek nove visoke nemščine se datira z letom 1500.
Po 16. stoletju smo nemški izglasni in predkonzonantni l prevzemali s sln. srednjim l (Striedter-Temps, § 112-120).
Helena Jazbec, Metka Furlan: Od kod slovenski dendronim jâm »brest«?
^    »ognojek, tvor, čir« — âsla »ognojek, uljé, tvor, čir, prisad v rani« (Striedter-Temps,
81, 84; Bezlaj ESSJ, I, 4, 6). N 3.2. Različica jan »Ulmus«, ki je znana samo iz Frama na Štajerskem, ni
M mogla po slovenskem fonetičnem razvoju nastati iz jam, ker tam razvoj -m > -n W    ni znan. Izglasni -n v jan je v odnosu do jam možno razložiti z nemško fonetiko.
0 V bavarščini je razvoj izglasnega -m > -n pogost, prim. bav. nvn. otn za širše nvn. S Atem, srvn. âtem »sapa, dih« (Striedter-Temps, § 132; Kranzmayer 1956, § 48b). Sln. L substitucijo -n za bavarski -n < -m izkazuje npr. sln. pušpan »Buxus sempervirens« q — bav. srvn. *puhšpan < bav. srvn. puhšpam »isto« (Striedter-Temps, 205). Na v podlagi tega bavarskega fonetičnega pojava in pogoste apokope v nemščini, ki jo n    pri tej nem. besedni družini potrjuje npr. švicarsko nem. Olm »Ulmus« (Marzell
1 1943-1958, IV, 903), je možno predpostaviti, da je v bav. srvn. obstajal dendronim *aln »Ulmus« (< *alm < *Alme), ki je bil v slovenščino prevzet verjetno sočasno kot
N    srvn. sinonim *alme in oba substituta *äim in *äin sta se v nadaljnjem slovenskem
A    razvoju obnašala enako:
p
m sln. *älm > *âm >*j-äm
f sln. *âhi > *ân > *j-ân
k
m 3.3. V luči razlage nastanka in izvora sln. jam in jan je smiselno dopolniti
3    Bezlaj a ESSJ, II, 142, ki za sln. läm »Ulmus«, tako kot za vse druge enakopomenske
• različice, ki jih obravnava, domneva, da so praslovanska dediščina v slovenščini. o Za sln. läm, ki z redukcijo v imenovalniku kot lem z gen. lâ:ma, lâ:me »brest« 7    še živi v bovškem govoru (Ivančič 2000, 40), je namreč bolj verjetno, da tako
• kot jam odraža izposojenko iz iste srvn. predloge, le da je bil slovenski substitut
2 *äim podvržen premetu, kar je dalo läm. Pojav je pri obravnavanih dendronimih razviden iz razmerij ilmovac : lim, potrjuje pa ga tudi drugo domače gradivo, kot je razvidno iz sln. solza > sloza; sln. dolgo > *dlogo > zilj. dwogo; sln. kolnica »pokrit prostor za shranjevanje vozov, kmečkega orodja, strojev« > nar. klonica; sln. polž > štaj. *pulž > pluž »polž« (Ramovš 1924, § 204).
3.4. Iz razlage, da se v narečnih dendronimih jam (štaj.), jan (Fram) in läm = bovško 'lem, gen. lâ:mallâ:me ohranja srednjevisokonemška izposojenka *äim z varianto *äin, je razvidno, da imata štajerski enozložnici dolg vokal, internoslovensko podaljšan po tipu brät — b'ra:t, prvotna kračina pa je še ohranjena v läm = bovško 'lem. Iz sistema pričakovanih kvantitetnih razmerij izstopa le terski dolg vokal v jâm. Tu bi zaradi izglasnega -n < sln. -m na širšem zahodnem območju pričakovali refleks * jan s kračino kot npr. v p'rax = knjiž. präg (Šekli 2006, 169). Izglasni -m bi bilo v terskem jâm sicer možno razložiti kot sandhi varianto iz prvotnega terskega * jan10, sporočena dolžina v enozložnici namesto pričakovane kračine pa bi še vedno ostala nepojasnjena.
3.5. Osamljena varianta lom lahko izvira iz slovenskega narečnega sistema z
198
O tem pojavu na skrajnem zahodnem območju Furlan 1991, 26.
10
Helena Jazbec, Metka Furlan: Od kod slovenski dendronim jâm »brest«?
ohranjeno kračino v tipu brät in lahko predstavlja vokaliziran refleks reducirane    ^ oblike, ki je nastala ali po redukciji kratkega a v a iz läm ali pa po redukciji kratkega i v a iz lim:11
lom < *bm < läm/lim
7 o o 2
3
4. Za konec si oglejmo bav. nvn. Alme »Ulmus«, nemško predlogo za sln. izposojenke jam, jâmovac, jan, läm in morda tudi lom. Nemški etimološki slovarji razlagajo izvor nvn. različic Elm(e) (f.), Ilm(e), Ulme in Olme (< Ulme), različice nvn. Alme (> Olme) pa ne omenjajo. Tako kot lahko ugotavljamo v slovenščini, so tudi v nemščini različice delno izposojene, delno pa dediščina iz pragermanščine. Nvn. Elm(e), Ilm(e), srvn. elm(e), elmboum, ilmboum, stvn. elmo, elm, elmboum, ilma Pfeifer izvaja iz praide. samostalnika *elem- s korenom *el-, *ol- »rdeč, rjav«, s katerim naj bi bil brest poimenovan po barvi sveže posekanega rdečerjavega lesa (Pfeifer, 1482). Nvn. Ulme in iz tega Olme pa je bilo v nemščino izposojeno iz lat. ulmus »brest« (ibid.)
Bavarska nvn. različica Alme je iz Elme lahko nastala pod vplivom vzglasja bav. nvn. Alber, ker ta dendronim ob »topol, Pappel« lahko pomeni tudi »brest« (WBMÖ, 3, 132). Formalna kontaminacija Elme v Alme na podlagi Alber pa je po drugi strani sprožila, da so narečni refleksi Alme ponekod začeli označevati topola, npr. bavarsko narečje na Moravskem pozna labializirano različico çlm »beli topol, Weißpappel« (< *alm), nemško narečje na Gradiščanskem pa çlme »topol, Pappel« (WBMÖ, 3, 132). Areal te nemške izposojenke v slovenščini in naglasna razmerja v njej pa vodijo k domnevi, da je do kontaminacije in nastanka različice Alme prišlo vsaj že v srednji visoki nemščini. Takemu sklepu nemško gradivo ne nasprotuje, saj je dendronim Alber kot albari obstajal že v stari visoki nemščini (Kluge-Seebold, 24).
h«
SI
h«
Okrajšave jezikov/narečij
bav. = bavarsko, bkr. = belokranjsko, br. = belorusko, dl. = dolnjelužiško, gen. = genitiv, lat. = latinsko, nar. = narečno, nem. = nemško, nvn. = novovisokonemško, p. = poljsko, praide. = praindoevropsko, psl. = praslovansko, r. = rusko, sln. = slovensko, srvn. = srednjevisokonemško, stvn. = starovisokonemško, štaj. = štajersko slovensko, tirol.= tirolsko, ukr. = ukrajinsko, zilj. = ziljsko
Sln. dendronime, ki jih je mogoče izvajati iz prvotnega sln. *iim (npr. imovec (Brinar), 'i: m (Zadrečka dolina), lim, gen. lima (Plužna, Trenta; Pleteršnik 2006, 515)), bi bilo zaradi naglasnih razmer kljub Bezlaju ESSJ, II, 142, bolje razlagati kot nemške izposojenke iz srvn. ilm »brest« — sln. *iim. V Kanalski dolini izpričana oblika lima »Ulmus gla-bra« (Oman 1992, 51) kaže, da je pri vzorcu prevzema srvn. ilm (f.) nad fonetično podobo predloge prevladal spol besede, ki je povzročil substitucijo s sln. *'iima (f.). Podoben dvojni vzorec prevzema odražata npr. srednjevisokonemški izposojenki mârter (m.), gen. -tra »trud, napor« (nižje pogovorno) in martra (f.) »trpljenje, bolečina« (starinsko; oboje SSKJ) iz srvn. marter(e) (f.) »trud, napor, bolečina« (Striedter-Temps, 177).
Helena Jazbec, Metka Furlan: Od kod slovenski dendronim jâm »brest«?
^    Literatura in viri
N Bergmann, H., Pohl, H. D., 2002, Die Namen der Karnischen Alpen. Teil I: M Kärntner Anteil (von Steinkarspitz bis Plöckenpass). Gemeinden Lesachtal
W und Kötschach-Mauthen, Kärnten. Hrsg. P. Anreiter (= Beihefte zur
O Österreichischen Namenforschung 2), Wien, Ed. Praesens.
œ Berneker, E., 1908-1913, Slavisches etymologisches Wörterbuch I-II. Heidelberg, L C. Winter's Universitätsbuchhandlung.
0 Bezlaj ESSJ = Bezlaj, F., 1976-2005, Etimološki slovar slovenskega jezika I-IV, ^ Avtorji gesel F. Bezlaj, M. Furlan in M. Snoj, Ljubljana, Mladinska knjiga, z ZRC SAZU.
1 Brinar, M., 1970, Gozdarski slovar, Ljubljana, Zveza inženirjev in tehnikov
gozdarstva in industrije za predelavo lesa Slovenije. N    Cigale, M., 1860, Deutsch-slovenisches Wörterbuch I-II, Laibach. A    Erjavec, F., 1879, Iz potne torbe, V: Letopis Matice slovenske za leto 1879, Ur. J. p Bleiweis, Ljubljana, Matica Slovenska.
i ÈSSJ = Trubačev, O. N. (red.) 1974-, Etimologičeskij slovar' slavjanskich jazykov. w Praslavjanskij leksičeskij fond I-. Moskva, Izdatel'stvo »Nauka« Akademija
Nauk SSSR.
1 Furlan, M., 1991, Slovensko slima »faliua, plouagne« (Alasia) in srbohrvaško sllm
(Žumberek) - novo gradivo za slovansko-germansko izogloso *slimb : *sllma-
- Jezikoslovni zapiski 1, 25-30. 0    Grafenauer, I., 1923, Naglas v nemških izposojenkah (Donesek k zgodovini
slovenskega naglasa) - Razprave ZDHV I, Ljubljana, Znanstveno društvo za • humanistične vede v Ljubljani.
2 Ivančič, B., 2000, Diferencialni slovar bovškega govora, Seminarska naloga na
magistrskem študiju, Mentorica Vera Smole, Rokopis, Ljubljana.
Janežič, A., 1867, Deutsch-slovenisches Taschen-Wörterbuch für Schule und Haus. 2., umgearb. und vermehr. Auflage. Klagenfurt, E. Liegel's Buchhandlung.
Karničar, L., 1990, Der Obir-Dialekt in Kärnten. Die Mundart von Ebriach/Obirsko. Wien, Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften.
Kluge-Seebold, E., 1995, Kluge - Etymologisches Wörterbuch der deutschen Sprache. Bearbeitet von E. Seebold, 23., erweiterte Auflage, Berlin, New York, Walter de Gruyter.
Kos, M., 1975, Gradivo za Historično topografijo Slovenije (za Kranjsko do leta 1500) I-II, Ljubljana.
Kranzmayer, E., 1956, Historische Lautgeographie des gesamtbairischen Dialektraumes, Wien.
Marzell, H., 1943-1958, Wörterbuch der deutschen Pflanzennamen I-V, Unter Mitwirkung von W. Wissmann. Leipzig, S. Hirzel.
Merkù, P., 2006, Krajevno imenoslovje na slovenskem zahodu, Uredila Metka Furlan in Silvo Torkar, Zbirka: Lingustica et philologica 15, Ljubljana, Založba
ZRC, ZRC SAZU.
Miklošič, F., 1886, Etymologisches Wörterbuch der slavischen Sprachen. Wien, W. Braumüller.
200
Helena Jazbec, Metka Furlan: Od kod slovenski dendronim jâm »brest«?
Oman, A., 1992, Etnobotanica della Val Canale. Con particolare riguardo ai rf fitonimi sloveni di Ugovizza, Valbrunna e S. Leopoldo. Čedad v Furlaniji, 7 Società Cooperativa Editrice Dom. ^
Pfeifer, W., 2000, Etymologisches Wörterbuch des Deutschen, München, DTV.        o
Pintar, L., 1895, Slovarski in besedoslovni paberki, Letopis Slovenske matice za ^ leto 1895, str. 1-52. Ljubljana, Slovenska matica.
Pleteršnik, M., 2006, Slovensko-nemški slovar I-II. CR-ROM. Transliterirana    _ izdaja. Uredila M. Furlan. (Original izšel 1894-5). Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU. m
Ramovš, F., 1924, Historična gramatika slovenskega jezika II. Konzonantizem. V M Ljubljani, Učiteljska tiskarna. p.
Ramovš, F., 1950, Relativna kronologija slovenskih akcentskih pojavov - Slavistična ^> revija III, 16-23.
Schöpf, J. B., 1982, Tirolisches Idiotikon. Nach dessen Tode vollendet von A. J. Hofer. Neudruck der Ausgabe 1866, Schaan/Liechtenstein, Sändig Reprint Verlag.
Schuster-Šewc, H., 1978-89, Historisch-etymologisches Wörterbuch der ober- und > niedersorbischen Sprache, Bautzen, VEB Domowina. q
SSKJ, 1970-1991, Slovar slovenskega knjižnega jezika I-V, Ljubljana, Državna založba Slovenije.
Striedter-Temps, H., 1963, Deutsche Lehnwörter im Slovenischen. Berlin: Osteuropa-Institut.
Šekli, M., 2006, Tersko narečje v kraju Subid, Terska dolina/Alta Val Torre/Val de Tor, Terska dolina v besedi, sliki in pesmi Viljema Černa, UredilalA cura di Milena Kožuh, Celje - Gorica, Celjska Mohorjeva družba in Goriška Mohorjeva družba, str. 161 -170.
Šulek, B., 1879, Jugoslavenski imenik bilja, Zagreb, JAZU.
WBMÖ = Bayerisch-österreichisches Wörterbuch I-, Österreich, Wörterbuch der bairischen Mundarten in Österreich. Wien, Österreichische Akademie der Wissenschaften, 1963-.
Weiss, P., 1998, Slovar govorov Zadrečke doline medgornjim Gradom in Nazarjami, Poskusni zvezek A-H, Ljubljana, ZRC SAZU, Založba ZRC.
SI
h«
The Origin of the Slovenian Dendronym jam 'elm'
Summary
This article seeks to explain the creation and origin of the Slovenian terms for Ulmus jam and jân. The dendronym jam is known in the Maribor area and in Sevnica (Styria), the variant jân is known in Fram (Styria), and jamovac is used in Slovenj Gradec (Carinthia). The broader area of this dendronym is confirmed by Torre Valley dial. jam. Most likely, dial. jâm reflects a Slovenian substitute from a Middle High German base that still exists in Bavarian NHG Alme 'Ulmus'. Such relative chronology of borrowing from MHG *alme 'Ulmus' must be assumed
2o1
Helena Jazbec, Metka Furlan: Od kod slovenski dendronim jâm »brest«?
^ given the area of Slovenian dendronyms and signs indicating that the borrowing
W took place before the dialectal lengthening of the shortened Proto-Slavic old acute
N in monosyllabic words of the type brät — b'ra:t. In the later development of Slov-
M enian, the cluster -1m- was simplified to -m-, most likely even before the change 1 >
W u; thus Sln. *ä1m > *äm. Similar phonetic development is indicated by the Ebriach
O (Carinthian) adjective ha:mužan (f. -žna) 'touching, incapable, weak-minded'; cf.
w the preservation of the Old High German loanword in Sln. almožna 'alms'. The
L initial j- in jam is thus prothetic as in the German loanword jamati 'to measure
0 the contents of a barrel using a measuring stick or ama' — âmati 'idem'. Accord-^ ing to Slovenian phonetic development, the variant jân for 'Ulmus', known only 2 in Fram (Styria), could not have derived from jâm because the development -m >
1 -n is unknown in this area. The final -n in jân compared to jâm can be explained with German phonetics; i.e., the Bavarian development -m > -n. On the basis of
N this Bavarian phonetic phenomenon and frequent apocope in German, it can be
> presumed that the dendronym *aln 'Ulmus' (< MHG *alm) was present in Bavar-
p ian Middle High German.
i Based on the explanation of Sln. jâm and jân, it is possible that Sln. läm, which
f> is still preserved in the Bovec dialect in the reduced nominative form 'lern (gen.
7n la:ma, la:me) 'elm', reflects a loanword from the same Middle High German base
i as jâm, except that the Slovenian substitute *ä1m underwent metathesis, resulting
1 in läm.
2
0 0
7
1
I
Helena Jazbec
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 2, 1000 Ljubljana jazbec@zrc-sazu.si
Metka Furlan
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 2, 1000 Ljubljana metka.furlan@zrc-sazu.si
202