Modrost v pregovorih domačih in tujih
Maček. Mačka.
Mačica  sa  od mačke  uči,  kako  naj miši lovi.
Tudi mlada mačka praska.
Mlada mačka se rada igra.
Mačka,   ki   mladiče  pita,   ni   nikoli sita.
Kar mačka rodi, to miši lovi.
Tudi dobri mački včasih miš uide.
Tudi mačka mora prej miš ujeti, pre-den jo sne.
Mačka, ki mijavka, miši ne lovi.
Sita mačka ne lovi dobro.
Mačka, če spi, miši ne dobi.
Z mačkami  se miši Iove.
Kar je za mačka igrača, to za miš ni.
Četudi mačka spi, miš varna ni.
Kdor  noče  mačkc  rediti,  mora  miši loviti.
Če ni mačke doma, imajo miši plas.
Gorje,  pri  komur se  mačke in  miši bratijo!
Ponoči so vse mačke rjave.
Prava mačka spred liže, zad praska.
Mačka zmiraj na noge pade.
Mačka, ki se je opekla, se vode boji.
Kakor mačka jej, kakor pes pij!
Kjer  mačko  gladljo,  tam  rada  biva.
Mačka sa gospodinji dobrika, pes go-spodarju.
Kar otrok stori, za to sc često mačka pokori.
Stara mačka je rada za pečjo.
Če mačka za pečjo Ieži, se še kmalu ne zvedrf.
R e k i.
Hodi ko maček okoli vrele kaše.            Gledata se ko pes in mačka.            Hud ko breja mačka.             Za nič ko jesenska mačka.
Trdoživ ko  mačka.
Sta si kakor pes in mačka.
Kakor mačka na salo.
Mačka po salo poslati.
Igra se ko mačka z mišjo.
Gre z njega ko s stare mačke.
Mačku  na  rep   stopiti.
Mačka v žaklju kupiii.              Konje prodaf, z mačko oral.
          Ima težkega mačka.
Tu maček na ognjišču leži. Tega še maček ne pogleda. Mačka imeti.