# # Maj in junij sta med najbolj prijaznimi meseci leta. V slovenski zgodovini pa zaradi dogodkov neposredno po koncu II. svetovne vojne predstavljata obdobje, ki bi ga bilo za- radi grozljivosti najbolje pozabiti, pa to ni mogoèe. Še veè, zaradi takratne vladavine smr- ti nad Slovenci postajata vse te`je breme na- šega bivanja. Ogro`ata ne samo našo seda- njost, ampak še bolj prihodnost. Dnevi, ko je v tako kratkem èasu bilo po- bitih najveè Slovencev v vsej naši zgodovini, in to s slovensko roko, postajajo breme, ki ga ljudje, ki imajo vsaj minimalen obèutek za svetost `ivljenja, ne morejo veè nositi. Potre- bujemo resnico, ki nas bo oèistila. Resnica, ki se s tolikšnimi porodnimi boleèinami pre- bija v našo zavest, bo gotovo slej kot prej zma- gala. Z njo ne bo obujeno nobeno z neèlo- veškim nasiljem pretrgano `ivljenje, z njo ne bo niti za las zmanjšano trpljenje, ki so ga prestali svojci pobitih, z njo ne bo poprav- ljena nobena krivica. Resnice ne potrebujejo pokojni, resnico potrebujemo fizièni in du- hovni svojci pobitih in ubijalcev, èe hoèemo stati in obstati, èe hoèemo `iveti kot ljudje. Stanje je pravzaprav absurdno. Bolj kot `rtve potrebujejo resnico storilci zloèina. >>> Poboji dejanskih in mo`nih nasprotnikov revolucije so bili Slovencem znani ves èas po II. svetovni vojni. Zaradi svoje grozljivosti in strahu pa tudi politiène strahovlade jih je ve- èina, ki z njimi ni bila neposredno prizadeta, potisnila na rob spomina in preko njega. Te- ror strahu in negotovosti je bil tolikšen, da so se bili ljudje hitro pripravljeni odpovedati svobodi. S svojci in krvniki in njihovimi na- 7 #     +9/ B!! drejenimi je bilo drugaèe. Prvi so neutrudno iskali predvsem grobove svojih najbli`jih. Številni so jih našli in hodili tja pri`igati sve- èe, zlasti pred 1. novembrom. Naroèniki in izvajalci zloèina so ravnali drugaèe. Oblast je imela nad morišèi in skritimi grobišèi natan- èen pregled. Nenavadno, celo nerazumljivo je, da jih doslej še niso našli. Na vse naèine, predvsem s spreminjanjem okolja, jih je ho- tela prikriti. Dejstvo, da so nekatera zavestno spremenili v ogromna smetišèa, govori o nji- hovem moralnem liku. Pri varovanju teh kra- jev so bili anga`irani številni gozdarji, ki so o skrivnostnih obiskovalcih morišè sprotno obvešèali pristojne organe. Spominjam se pri- povedi jamarjev, ki so hoteli raziskati neko brezno. O njem so vedeli zgolj to, da je kraš- ko brezno. Še predno so iz kombija razlo`ili jamarsko opremo, so pridrveli tja policaji in jim prepovedali raziskovanje. Šele kasneje so zvedeli zakaj. V otroštvu sem poznal kar nekaj ljudi, ki so bili udele`eni pri pobijanju. Pravzaprav so jih poznali vsi moji somešèani zaradi takoi- menovane partizanske bolezni. Ko so dobili plaèe ali pokojnine, so se obièajno napili in takrat je gorje, ki so ga zaradi umorov nosili v sebi, izbruhnilo na plan. Obièajno so nad nami predvsem vpili in grozili, njihovi najb- li`ji pa so pogosto morali prenoèevati pri so- sedih, saj so jim grozili, da jih bodo pobili. V resnici so se nam smilili. Ne spomnim se, da bi se kdo nad njihovim norenjem zgra`al. Bili so pomoèi potrebni. Moji najbli`ji sorodniki bi bili lahko tako `rtve kot storilci zloèina. Imeli so sreèo, da so se temu izognili. Prav zaradi dru`inske neobremenjenosti sem bil, ̀ e od kar pomnim,  # dele`en informacij z obeh strani. Problem po- vojnih pobojev me je vedno pritegoval, ne to- liko zgodovinsko kot po èloveški plati. Seveda me je bilo o tem z ljudmi, ki jim nisem po- vsem zaupal, strah govoriti. Usoda novomeš- kega grobarja Andreja Mojstrovièa, ki je mo- ral `e po koncu pokolov pokopati nekaj zma- sakriranih nemških vojakov, pa tega ni, kljub gro`njam, zamolèal, mi je bila strašen zgled. Tako strahovito so ga pretepli, da je nosil po- sledice vse `ivljenje. Bil sem neskonèno ra- doveden, nikoli heroj. >>> “... za mno`iène povojne poboje vojnih in politiènih nasprotnikov zvedel takoj v prvih tednih po osvoboditvi. Med oznovci je ob teh novicah prevladovalo pravo navdušenje. Po stopnicah in po hodnikih v Slaviji se je jav- no govorilo, da je bilo do konca junija 1945 likvidiranih `e okrog 40 tisoè ljudi. Takrat je bilo vse z mr`njo naperjeno proti sovra`- niku, proti beli gardi in drugim, ki so se bo- jevali ali delali proti partizanom. Teh ljudi takrat ni bilo ne `al in ne škoda. Prav nasprot- no, ozraèje v Slaviji je bilo radostno. Oznovci so s ponosom pozdravljali mno`ièno pobija- nje. To ni bila nobena tajnost, o tem se je med nami javno govorilo. Med oznovci je vla- dalo preprièanje, da je treba “belogardiste” preprosto pobiti.”1 Povojni poboji kot taki v povojnem èasu niso bili skrivnost. Skrivnost pa so dejansko bila nekatera veèja morišèa, zlasti roška, ime- na poveljujoèih in število pobitih. Slišati je bilo številke do 30.000. Sredi šestdesetih let nam je v seminarju prof. dr. Metod Miku` omenjal kot najbolj verjetno okoli 12.500 po vojni pobitih domobrancev. Prizadevanja, ki jih je v bistvu spro`ila Nova slovenska zaveza s farnimi plošèami, dajejo poèasi, a zaneslji- vo konkretnejše rezultate. Dru`beni pogum in moralna dr`a se obrestujeta. Problem za- molèanih grobov je postal uradno vsedr`avni problem. Sistematièna akcija, ki jo izvaja In- štitut za novejšo zgodovino in bo prinesla imena in priimke vseh `rtev vojne na ozemlju današnje Slovenije v letih 1941-1946, ne bo dala popolnih številk, ampak doslej najboljši pribli`ek. Dr. Mitja Ferenc je s sodelavko lo- kaliziral 410 medvojnih in povojnih grobišè, podatke imajo za še 160. Prièakovali so okoli 100-160 grobišè. Resnica je pribli`no trikrat hujša, kot je bilo domnevano. Veliko delo so opravili tudi kriminalisti v akciji Sprava in dokazali, da normalizacija slovenske dru`be poèasi prodira tudi v najbolje branjeno trd- njavo nekdanjega re`ima. Fizièni in politièni dedièi morilcev, pod to razumemo predvsem “šefe”, dajalce ukazov, ne toliko neposrednih izvajalcev, so pod te`o dokazov prisiljeni po- pušèati. Na tem mestu ne gre prezreti niti akademika prof. dr. Tineta Hribarja, ki re- šuje hkrati èast inštitucije, katere èlan je. Nje- gove besede imajo v nekaterih krogih bistve- no drugaèno te`o kot v nekaterih drugih. V Sloveniji, ki še išèe demokracijo, je `al še ved- no pomembnejša oseba, ki nekaj pove, kot vsebina. Èe bi isto povedal podpisani, bi bilo to prezrto. Vsekakor je treba to veliko bolj upoštevati kot doslej. Poglavitna pomanjklji- vost vseh dosedanjih prizadevanj za vsestran- sko pojasnitev povojnih pobojev pa je v dejs- tvu, da problem ni bil internacionaliziran. Lahko bi izrabili zgolj oskrunjenje pokopališè okupatorskih vojakov, pa bi bil “ogenj v stre- hi”. Mednarodna obsodba, zlasti pa odkrito in javno imenovanje krivcev zloèinov proti èloveštvu, ki nikoli ne zastarajo, je tisto, èesar se dedièi “nekdanjih” najbolj bojijo. Ob sko- raj popolni kontroli medijev se na domaèe razburjanje po`vi`gajo. Poglavitni problem, ki ostaja še nerešen v zvezi z najveèjo morijo Slovencev v tako kratkem èasu v vsej njihovi zgodovini, je v po- jasnitvi njenih vzrokov. Pri tem je bilo s stra- ni tistih, ki si prizadevajo za njihovo pojasni- tev, narejenih kar nekaj velikih napak. Poli- 7 #     # # tièni dedièi morilcev so namreè najveèji moj- stri v postavljanju napaènih vprašanj, ki jim mnogi nasedejo. Takšno je bilo ono o kola- boraciji, o kateri je bilo prelito veliko preveè tiskarskega èrnila. V neposredni zvezi z njo je vse bolj ali manj jasno. Širša, zlasti pa mlaj- ša javnost premalo ve o revoluciji, ki je po- tekala v okviru NOB-ja in ji je bilo dejansko vse podrejeno. Bolj bi bilo treba poudarjati njene pojavne oblike, seznanjati javnost z znamenito resolucijo dr. Lamberta Ehrlicha,2 ki je njeno formuliranje plaèal s smrtjo, pou- darjati dejstvo, da je bilo `e pred pojavom bele garde pobitih ogromno ljudi zgolj zato, ker so bili javno znani nasprotniki komuniz- ma. Po svoje je tragièno, da slovenska javnost ne ve, kakšne so pravice in obveznosti oku- panta, kar je kljuèno za pojasnitev dogajanja na Slovenskem. Zamisliti bi se veljalo, zakaj je šolsko zgodovinopisje izgubilo z obzorja taborišèe na Rabu, Gonars, italijansko stre- ljanje talcev, po`ige na Notranjskem in Do- lenjskem, nikoli pa ne pozabi domobranske prisege in jo na tak ali drugaèen naèin stalno vpleta tudi v maturitetno problematiko, ki se je dijaki najbolj uèijo. Da so Nemci izgnali slovenske izobra`ence iz Štajerske, še vedo, da so izgnali slovenske duhovnike z Gorenj- ske, iz ljubljanske Ro`manove škofije, skoraj ne slišijo. Ali so lahko kje prebrali, kako so v revirjih leta 1941 nacisti in slovenski komu- nisti skupno proslavljali 1. maj, na kar je `e veèkrat opozoril dr. Peter Stariè? Vprašanje kolaboracije ni in ne more biti aktualno, ko je vojne konec, ko je so- vra`nik premagan, ko ni mogoèe veè s kom kolaborirati. Takrat se kaznuje vojne zloèince, partizansko gibanje je imelo na Slovenskem v svojih vrstah preko 200 prav- nikov in bi sojenje, èe bi hotelo, zlahka iz- vedlo. Jugoslovanska dr`ava je takrat še kako delovala, pa tudi ajdovska vlada ni bila nepomembna, razen èe obravnavamo v njej zgolj nekomuniste. Kot poglavitne vzroke za kolaboracijo naj- vidnejši politièni in fizièni dedièi naèrtovalcev povojnih pobojev navajajo: — pokristjanjenje Slovencev (senca Ajdovske- ga gradca), — delitev duhov — posledica delovanja dr. Antona Mahnièa (v 19. stoletju!), — politiène razmere v èasu med obema voj- nama, — kolaboracija in njeni zloèini, — povojne mednarodne razmere in strah pred angloameriško intervencijo, — strah pred številènostjo kolaborantov in njihovim oviranjem izgradnje nove dr`ave “ljudske demokracije”. Nikjer revolucije, nikjer komunizma in ko- munistov, nikjer zlorabe narodnih èustev za revolucijo, nikjer prepovedi pluralne rezisten- ce, nikjer preganjanja pristašev zahodnih de- mokracij, nikjer patriotov-monarhistov, nikjer omenjanja naslonitve na Sovjetsko zvezo, nik- jer o preganjanju vere in Cerkve .... Èe prvi argument ne zaslu`i komentarja, je glede drugega treba reèi vsaj to, da je Mah- niè zgolj reagiral na liberalce. Pa tudi slednje nima globljega pomena, saj je delitev duhov v bistvu civilizacijski dose`ek, tako ko kasneje nastanek socialdemokratske stranke ali èe kdo hoèe komunistiène partije. Politiène razmere so bile v èasu med obema vojnama dejansko vsega ob`alovanja vredne, izreèenih in nare- jenih je bilo veliko neumnosti, toda na vseh straneh, odvisno paè od velikosti strank. Po- dobno je bilo tudi v drugih evropskih dr`a- vah, na primer v sosedni Avstriji in še mar- sikje, pa se po vojni niso tako pobijali. Vojna, z njo povezana kolaboracija in njeni zloèini imajo gotovo te`o, tudi krvave posledice — znano je, kako so “mašèevalci” s privoljenjem oblasti iskali dejanske ali domnevne krivce in se znesli nad njimi, še preden so prišli do ta- borišè oziroma mno`iènih morišè. Slaboumno pa je naštevati kot vzroke za masovne povojne poboje mašèevanje za predvojno preganjanje 7 #      # komunistov, s katerim 99,99 % pobitih ni imelo nobene zveze, ali pa mašèevanje za kri- vice, ki so jih pretrpeli njihovi svojci med vojno. Znano je, kako so partizani kaznovali vsako samovoljno navadnih vojakov. Sistem s koncem vojne vendar ni razpadel! Te`ko je razumeti, razen èe ni kaj zamolèanega, skli- cevanje na strah pred angloameriško interven- cijo, hkrati pa vpiti, kako izjemni zavezniki smo bili in zahtevati prostor na proslavah za- vezniške koalicije. Še najbolj je povezan z resnico zadnji ar- gument. NOB je bila pri nas od samega za- èetka tudi revolucija. Njena prepoznavnost je bila odvisna od èasa in prostora. V glavah njenih voditeljev, ki so po 16. septembru 1941 in dolomitski izjavi tudi dejansko onemogo- èili vsako ideološko pluralnost, je imela pred- nost pred vsem, tudi pred izgonom okupa- torja, sicer ne bi bilo nenadnih razgovorov ob mo`nosti “nevarnosti” zavezniškega izkrcanja v Istri! Rezistenca v Jugoslaviji ni primerljiva z rezistenco v kasnejših dr`avah zahodne de- mokracije. Njen cilj ni bil demokracija, am- pak tretja oblika totalitarizma — komunizem. Antifašizem in komunizem nista eno in isto, kar bi radi pri nas dokazali. Trditev, da ni šlo za komunizem, ampak zgolj boljše socialne razmere, je norèevanje iz ljudi, saj vsak dan delamo zgolj za boljši jutri, za kar pa ni po- trebno in opravièljivo revolucionarno nasilje. Še skoraj povsem nenaèeto je vprašanje, ko so pobijanje organizirali aktivisti. Znano je, da so nekatere taborišènike zaradi mlado- letnosti ali drugih vzrokov spustili domov, pa se številni domov niso nikoli vrnili. Celo iz Škofovih zavodov v Šentvidu niso prispeli v Šentvid. Bili so prestre`eni in skrivaj pobiti. Iz nekaterih prièevanj se ve, da so za njih “po- skrbeli” “aktivisti” njihovega okolja. Tovrstna morišèa so med najmanj znanimi. Najbolj nizkotno pa je pripisovanje krivde za povojno pobijanje Slovencev nekdanjim ju`nim bratom. Iz osebnih pogovorov z ne- katerimi domobranci in tudi branja memoar- ske literature vem, kako so nekateri srbski par- tizani obsojali slovensko pobijanje in poma- gali Slovencem, da niso padli v roke svojim rojakom. Zgra`ali so se nad slovenskim po- èetjem in tega niso skrivali. Naèelo je bilo, da vsak narod èisti svoje. Zato je bila v Savinj- ski dolini celo albanska partizanska enota, kaj- ti preko Slovenije so se umikali tudi balisti. @al slovenska zemlja ni imela te sreèe in je glede grobov po II. svetovni vojni pobitih gotovo najbolj jugoslovanska, saj je dobesedno prepojena z njihovo krvjo. Depeša št. 96./45, ki jo je 25. junija 1945 poslal Kardelj Kidrièu osebno: “Najkasneje v teku treh tednov bodo razpušèena sodišèa nacionalne èasti, vojna sodišèa bodo sodila samo vojaškim osebam, vse druge bodo prev- zela redna sodišèa. Proglašena bo nova am- nestija. nimate torej nobenega razloga biti tako poèasni s èišèenjem kot doslej”, pove do- volj in ni nobenega dvoma, na kaj se nanaša. Slovenci so bili tudi takrat med najbolj zag- nanimi uresnièevalci ideoloških zablod. Prvenstveni cilj NOB pod vodstvom KPJ je bila boljševiška revolucija in izgradnja dr`ave po vzoru Sovjetske zveze. Po izkušnjah in vzor- cih v Sovjetski zvezi je bilo treba obraèunati z “belogardejci”, še preden so se ti pojavili. Dejansko so jim komunisti vsilili celo ime! Enako plavogardistom. Poleg bur`oazije, ve- leposestnikov in Cerkve so bili revoluciji naj- bolj nevarni, tako je bilo v Sovjetski zvezi, mali kmetje. Obraèun s “kolaboracijo” je bil dejan- sko obraèun z najveèjim mo`nim sovra`ni- kom revolucije. Z njim so se izognili nekate- rim te`avam, ki sta jih imela na pode`elju Le- nin in Stalin. Sovjetska vojaška misija v Jugo- slaviji in Sloveniji je bila bolj kot vojaška re- volucionarna in ni sluèajno njen šef Bogomo- lov postal inštruktor v Ozni za ozemlje, ki ga je po vojni nadzirala 4. armada odnosno Slo- venijo.3 Ne poudarjajo sluèajno zadnje èase ne- kateri zgodovinarji, da bo vprašanju odgovor- 7 #     ## # nosti sovjetske misije za dogajanje v Sloveniji neposredno po II. svetovni treba nameniti veè pozornosti. Ni sluèajno bilo poslanih kar se- dem Slovencev na šolanje v zloglasno sovjetsko policijsko akademijo Dzer`inski, katere gojenci so izvajali najveèje in najmasovnejše politiène zloèine v Stalinovi Sovjetski zvezi. Imena ve- like veèine teh mo` so povezana prav s povoj- nimi poboji v Sloveniji. Povojni poboji potemtakem niso nikakr- šna specifiènost povojnih razmer. So zgolj lo- gièni in masovni zakljuèek procesa, ki se je zaèel z ubojem prvega nasprotnika komuniz- ma v Sloveniji. Prav zaradi revolucije je bil us- tanovljen VOS, ki je kasneje prerasel v Ozno.4 Zaradi potreb revolucije in revolucionarne ob- lasti sta bili obe organizaciji v popolni domeni komunistiène partije. >>> “Tito je Maèku v Drvarju maja 1944 dejal, da se bli`a konec vojne in da bo imela Ozna zelo pomembno nalogo pri prevzemu oblasti. Maèek se je s Titom o teh stvareh pogovarjal neposredno in je Titove ukaze in ozraèje iz Titovega štaba osebno prenesel k nam. Tito mu je prav tako posredoval mnenje in nasvet sovjetske misije, da je treba ob koncu vojne èim veè politiènih nasprotnikov pobiti, da z njimi niti to`ilstva niti sodišèa ne bodo imela nobenega opravka veè. Tito je s pomoèjo sov- jetske misije odloèil, da za politiène nasprot- nike ni milosti, da zanje ne bodo uporabljali sodišè, da ne bo sodb, ampak da bodo samo likvidirali. In tako se je potem dejansko do- gajalo. Titov ukaz je šel z Ozno po vsej Ju- goslaviji, do mno`iènega uresnièevanja tega naroèila pa je prišlo v Sloveniji, kajti prav tu- kaj je bilo zajetih in izroèenih najveè pripad- nikov vojaških formacij, ki so se skupaj z Nemci bojevali proti partizanom. Dejstvo je, da je šel leta 1944 Maèek k Rankovièu in Titu, kjer je dobil navodilo za povojne poboje. Pri Titu, kjer je bila glavna sovjetska misija v Jugoslaviji, so ugotovili, kaj je treba storiti v prièakovanju konca vojne. Pospešiti je bilo treba delo Ozne. Zlasti je bilo pomembno zbiranje podatkov o politiè- nih nasprotnikih in urejanje kartoteke. Ko so doloèili tudi rok za amnestijo pripadnikov vojaških enot, ki so se bojevale proti partiza- nom, so s tem `e napovedali povojne mno- `iène poboje. To je bila napoved likvidacij. Ozna se je morala pripraviti na to, da bo po vojni izvedla mno`iène likvidacije. Do teh je potem prišlo, saj so znani nekateri podatki iz Šentvida, Roga, itd., kar se navsezadnje še vedno odkriva. To je bil sovjetski sistem. Sov- jeti so unièevali cele narode. In kdo je vzgajal Kardelja, Maèka in druge kadre? Vsi po vrsti so bili v Sovjetski zvezi.”5 “Podlaga za sprejem v Ozno je bila, da je bil kandidat pripravljen sovra`nika partije lik- vidirati, in to ne na fronti z oro`jem, ampak drugaèe, v svoji okolici ali kjerkoli. Ozni so bili potrebni preprosti in predani ljudje, samo, da so izvajali ukaze in partijsko linijo in da so bili pri tem pripravljeni ubijati. Maèek mi je dejal, da mora biti oznovec èlovek, ki je pripravljen sovra`nika, pa naj je to sorodnik ali kdorkoli tudi likvidirati. Po njegovem je bil oznovec èlovek brez duše, ki je pripravljen izvršiti to, kar Ozna od njega zahteva. Zaradi tega je Ozna v svoje vrste novaèila morilce — ljudi, ki so bili pripravljeni ubijati.”6 “In kdor je stopil v Ozno, je moral pod- pisati izjavo, da bo delal zanjo v strogi kons- piraciji in izvrševal navodila in ukaze, ki jih bo dobil od svojih nadrejenih. Poleg tega se je obvezal, da v primeru odpustitve pod ka- zensko odgovornostjo ne bo nikoli nièesar go- voril o Ozni. Vsak èlan Ozne je prisegel mol- èeènost, ki je veljala tako za obdobje aktiv- nega dela v Ozni kakor tudi za obdobje de- mobilizacije in upokojitve.”7 “Ozni so bili posebej potrebni tisti, ki so bili obremenjeni s poboji, ki so bili grobi in surovi, ki niso poznali razlike med `ivljenjem 7 #      #$ in smrtjo. Dobršen del je bil takšnih. Drugi so bili pod vplivom partijske vzgoje prepri- èani v nujnost socializma.”8 “Ozna je zrasla iz Vosa. Vosovski likvida- torji so prišli v vodstvo Knoja. Z likvidacija- mi so imeli izkušnje.” “Ozna se je naslonila na ljudi, proti ka- terim Partija glede njihovih likvidacij ni ukrepala, za Maèka pa so bili najsposobnejši .... Partijski komiteji so se jih bali, v Ozni pa so bili najboljši kadri. Ker partija ob njihovih dejanjih ni mogla biti veè ravnodušna, jih je pošiljala Ozni.”9 “Izvršilni organ Ozne za aretacije in lik- vidacije politiènih nasprotnikov je postal Knoj (Korpus narodne obrane Jugoslavije) ... Njegova prva naloga je bila varovanje osvo- bojenega ozemlja, najpomembnejšo vlogo pa je opravljal z odstranitvijo nasprotnikov ko- munizma pri oznovskem prevzemu oblasti ob koncu vojne.”10 “Ko se je najvišje jugoslovansko partijsko vodstvo zaèelo zavedati, da se nepreklicno bli- `a konec vojne, je Ozni med pomembnejšimi nalogami, s katerimi se je pripravilo na prev- zem oblasti, poverilo pripravo posebne kar- toteke nasprotnikov komunistiène partije, ki so bili predvideni za aretacije in likvidacije.” “Podobni popisi nasprotnikov Partije in OF so za nekatera obmoèja nastali `e prej, zlasti po italijanski poletni ofenzivi 1942, z njimi pa se je ukvarjala predvsem obvešèeval- na slu`ba Vosa. Njeni podatki so bili podlaga za delo Ozne pri izdelavi in dopolnjevanju kartoteke.”11 “Pred koncem vojne je bilo v kartoteki veè kot 17 tisoè registriranih nasprotnikov komu- nizma. Po ustanovitvi Knoja je Tito do jeseni 1944 razglasil amnestijo za pripadnike vseh vojaških formacij, ki so se bojevale proti par- tizanom, in s tem razgrnil naèrte za konec vojne. Do konca amnestije se je zbiranje po- datkov in s tem sestavljanje spiskov za karto- teko pospešilo. Z amnestijo je partijsko vods- tvo sicer obljubilo, da bodo vsi, ki se bodo na tej podlagi priglasili, oprošèeni, drugim pa je bilo zagro`eno, da bodo aretirani in po- klicani na odgovornost, t. j. likvidirani. Ker so obljubo prelomili, je bil vsakdo, ki se je prijavil, takoj ustreljen ... Pri Ozni za sovra`- nika ni bilo sodišè, ampak samo likvidacija.” “Slovenska Ozna je zvesto izvajala to, kar je bilo sporazumno sprejeto v dogovoru s sov- jetsko obvešèevalno slu`bo leta 1944.” “....oznovci, ki so bili v oddelku za pripra- vo kartoteke, delali tudi ponoèi.” “Seznami politiènih nasprotnikov, pred- videnih za likvidacije, so bili narejeni za vso Slovenijo.”12 “Scenarij za konec vojne je Ozna pripravila `e veliko prej v Beli krajini.”13 Gornji nabor citatov iz knjige Alberta Sve- tine Od osvobodilnega boja do banditizma je mo`no oznaèiti kot tendencioznega ali pa kot izbor iz knjige, za katero pravi Mitja Ribièiè, da vsebuje la` in polresnice.14 Ker nimamo na razpolago drugega podobnega dela in ker gre le za izbor tem iz organizacijskega podroèja, za kar je bil avtor v Ozni zadol`en, mu kljub zavesti, da gre za subjektivne poglede, lahko verjamemo. Glede tendencioznosti je mo`na tudi primerjava z izvirnikom. Tudi Stane Okoliš, ki ga omenja Ribièiè kot pomoè av- torju pri pisanju knjige, velja v strokovnih krogih za tako kvalitetnega in poštenega zgo- dovinarja, da mu lahko zaupamo. Nenazadnje pa tudi nekateri razgovori z udele`enci NOB kot tudi druga literatura in osebno delo v us- treznem arhivu gornjemu pisanju ne naspro- tujejo. Razumem pa jezo njegovega nekda- njega sodelavca, ker je Svetina prelomil ob- ljubo oziroma prisego popolnega molka. Kakšno nevarnost predstavljajo nerazèiš- èeni povojni poboji za Slovence kot narod, je najbolje pokazala nedavna polemika okoli ita- lijanskega filma Srce v breznu. Dejansko so njegovi naroèniki oziroma avtorji pomagali “našim” pri prikrivanju povojnih pobojev. 7 #     $ # 7 #     Namesto da bi pokazali, da gre tu za zloèin revolucije, so ga naprtili vsem Slovencem, tudi ti so med “infojbiranimi”, ki so tako po- stali v oèeh italijanske javnosti genocidni na- rod. Glede na odmevnost italijanske kulture, se bo ta trditev razširila tudi po Evropi. Na- roèniki pobojev oziroma njihovi politièni in fizièni dedièi so to priliko z obema rokama izrabili in tako skušali, ne povsem neuspešno, nacionalizirati zloèine. @al so temu nekateri, ki jih sicer obsojajo, temu zaradi antifašizma nasedli. V tem kontekstu tudi nerazumne iz- jave o Tigru v zadnjem èasu, postanejo še kako razumne in preraèunljive. Antifašizem Tigrovcev namreè ruši konstrukt antifašist je enako komunist. >>> Po vsem, kar smo doslej do`iveli v zvezi z izpovedmi nekdanjih oznovcev v zvezi z povojnim dogajanjem, lahko zapišemo, da je edina rešitev v dejstvu, da še `ive sodelavce Ozne oseba, ki ima v njihovi hierarhiji ustrez- no oblast, odve`e prisege in jim uka`e, da z odkrito in jasno besedo pomagajo osvetliti najbolj tragièno obdobje slovenske zgodovine. Kdo je ta oseba (Ribièiè, Kuèan, Zdenka Ki- driè...?), vedo najbolje sami, kot tudi naèin, kako se to stori. Odvezo od molka bo mogoèe ocenjevati le po rezultatih. Dokler to ne bo storjeno, je vse govorjenje o spravi norèevanje iz nje. Prav njihovo prièanje bi bilo najboljši dokaz, ne koliko resno kdo misli s spravo, ampak koliko je komu do normalnega du- hovnega stanja Slovencev. Èeprav se bojim, da je gornja prošnja iluzija, pa sem trdno pre- prièan, da bo resnica slej kot prej prišla na dan. Kolikor bo kasnejša, toliko bolj bo kruta do storilcev. Bolj se odmikamo od tistih do- godkov, bolj brezosebno in kruto bo ocenje- vanje storilcev. “Èe pripovedujem generaciji svojih sinov, me še nekaj razumejo. Èe pa pri- povedujem generaciji svojih vnukov, pa skoraj niè” (Ribièiè). 1. Albert Svetina, Od osvobodilnega boja do banditizma. Ljubljana, 1904, 205. 2. Objavil jo je Bojan Godeša v Erlichovem zborniku, Celje, 2002. 3. Albert Svetina, Od osvobodilnega boja do banditizma, 162. 4. Ljuba Dornik Šubelj, Oddelek za zašèito naroda za Slovenijo. Ljubljana, 1999. 5. Albert Svetina, Od osvobodilnega boja do banditizma, 121—122. 6. Ravno tam, 139—140. 7. Ravno tam, 140. 8. Ravno tam, 140. 9. Ravno tam, 141. 10. Ravno tam, 146. 11. Ravno tam, 148. 12. Ravno tam, 149. 13. Ravno tam, 150. 14. Mladina 30. 5. 2005.