/Primorski Št. 19 (15.121) leto LI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati' v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi._______________________ TRST -11 Montecchi 6 - Tel. M0/7796600_ GORICA-Drevored 24 moggo 1 -Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristorl 28 - Tel. 0432/731190 7500 LIR POŠINNA PLAČANA V GOTOVN SPB. »J ABB.POST.GR. 1/50% Zahod ne stavi večna Jelcina Bojan Brezigar Jelcinova armada je vperaj zajela predsed-tisko palačo v Groznem. Najela je pravzaprav Prazno škatlo, saj so se čečenski gverilci iz pa-ječe umaknili, v njej pa )e baje ostalo samo nekaj puških ujetnikov. Zmaga ]e torej samo simbolična, Ce sploh o zmagi lahko govorimo. Ce k temu dodamo še dejstvo, da je oilo za zajetje Groznega Potrebnih celih 39 dni, oo jasno, v kakšnem stanju je ruska armada, ki je še pred nekaj leti Ustrahovala pol sveta. Seveda, vmes je bil tu- 110■ Afganistan pred in-vazijo ni bil sestavni del ruske države, je mnogo ^ečji od Čečenije, in je bil že pred invazijo Vojaško organiziran. V Čečeniji ni bilo tako. Državica, ki je komaj večja od polovice Slovenije, in šteje milijon prebivalcev, se je krčevito upirala celih 39 dni in se še ni predala. Gverila se bo verjetno nadaljevale Se precej dolgo, saj se J® predsednik Dudajev z ^estimi gverilci umaknil na gorato področje, fjer bo nadaljeval z bojem. že vse od druge svetovne vojne pa je jasno, da je gverilska voj-ska, ce uživa podporo Prebivalstva, praktično nepremagljiva. Jelcinova avantura se z zajetjem čečenske Predsedniške palače torej še ni končala. Trajala oo verjetno še zelo dolgo, sedaj pa se tudi zahodni svet, ki je doslej nuroval, počasi premika. Podatki o žrtvah in krvavi posnetki iz Čečenije namreč razburjajo televi-z|iske gledalce in preko njih tudi njihove politične voditelje. Včeraj je tako prvi dokument obsodbe odobril Evropski Parlament, in pritisk se oo stopnjeval, če se bo Vojna nadaljevala. Ko bi glo za Irak, za Srbijo, ali za kako drugo državo, bi Zahod v Združenih narodih že izsilil embargo. fega z Rusijo ne more, kar ima Jelcin pravico oo veta v Varnostnem svetu, in ker so ekonomski interesi Zahoda v Rusiji preveliki, da bi jih ahko kar tako prekinil. Vendar pa je Jelcin, ki je Sa na lanskem vrhu najbolj razvitih držav v Neaplju požel odobravanje in vnovčil zaupanje sedmerice, politično Čedalje bolj osamljen Ur še zdaleč ni več edini °nj, na katerega stavi razviti svet. jrr Aiganistan, vendar je bilo tam stanje drugač- ČEČENIJA / PADLA JE TUDI PREDSEDNIŠKA PALACA Rusi zasedli Grozni, niso pa sMi odpora Čečenci bodo nadaljevali z gverilsko vojno GROZNI - Ruska vojska je včeraj po treh tednih silovitih topniških, letalskih in pehotnih napadov na središče Groznega zavzela čečensko predsedniško palačo, ki so jo branilci pred tem zapustili, čečenski voditelj Dudajev pa se je že pred časom umaknil na varno. Predsednik Jelcin je kmalu zatem podal posebno izjavo za domačo in mednarodno javnost, v kateri je razglasil, da je vojašld del posega, ki naj bi v separatistični zakavkašld pokrajini zagotovil spoštovanje ruskega ustavnega reda, uspešno končan. Jelcinovo trditev o dokončni vojaški zmagi je posredno zanikal čečenski poveljnik Ahmed Baibatjirov, ki je pojasnil, da so njegove enote same zapustile močno poškodovano predsedniško palačo. Tudi zahodni vojaški strokovnjaki so mnenja, da je padec palače, ki je v preteklih tednih postala pravi simbol čečenskega kljubovanja ruski nadmoći, zgolj uvod v naslednjo etapo vojne - gverilski boj Čečenov proti »okupatorju«. Na 17. strani RIM / BERLUSCONI ZAOSTRUJE PRITISK Dini bo v torek predstavil parlamentu svoj program DSL podpira Dinijevo vlado, SKR in Liga razdvojeni RIM - Berlusconi in njegovi je včeraj spet pogovarjal s zavezniki vztrajajo pri svoji zah- predhodnikom Silviom Berlu-tevi. Vlado Lamberta Dini j a bodo sconijem, še upa, da bo z nek- podprli samo, če bosta predsed- danjimi zavezniki imel možnost nik republike Oscar Luigi Scalfa- dialoga. Toda nič ne kaže, da bi ro in premier Dini javno zagoto- mu to lahko uspelo. Najbrž bo vila, da bo sedanji parlament raz- moral računati samo na podporo puščen in da bodo italijanski vo- centrističnih sil in Demokratične lilci izbirali novega že junija. To stranke levice. Neznanki sta Se-so včeraj ponovili na skupščini verna liga, v kateri se oporečniki parlamnetarcev, ki so se zbrali v Se niso odločili, in Stranka ko-središčni rimski kinodvorani Ca- munistične prenove, ki je vse pranica. Toni udeležencev so bili bolj razdvojena, ostri in niso dopuščali velikega Medtem ko stranke merijo maneverskega prostora. Edini moči, sindikati in delodalajci izjemi sta bila Marco Pannella in svarijo, da italijansko gospodar-vodja bivših liberalcev Raffaele stvo potrebuje krmarja in da Costa, vendar njun glas ni uspel nekaterih važnih reform, kot je preglasiti zbora krepkejših zavez- pokojninska reforma, terminska nikov. vlada ni sposobna uresničiti. Premier Lamberto Dini, ki se Na 3. strani Ogorčenje zaradi zamud in zastojev v reševalni akciji TOKIO - Sinoči je policija sporočila, da je torkov katastrofalni potres v osrednji japonski pokrajini Kansai terjal 4.047 življenj, ranjencev je 21.642, še vedno pa pogrešajo več kot 700 ljudi. Medtem pa se je japonska vlada znašla na zatožni klopi zaradi zamud in zastojev pri nudenju pomoči prizadetemu prebivalstvu. Običajno molčeči Japonci odkrito obtožujejo svoje politike in oblast. Premier Tomiiči Murajama je včeraj obi- skal prizadeto območje in obljubil novo pomoč. To pa ne bo utiši-lo polemik in protestov prizadetih, ki se sedaj sprašujejo, zakaj ni takoj množično posegla vojska s primerno mehanizacijo in zakaj Japonska še vedno zavrača pomoč, ki jo je ponudilo 22 držav. Sele včeraj je v Kobe prispelo 12 švicarskih lavinskih psov s svojimi vaditelji. To je navsezadnje edina tuja pomoč, ki jo je Tokio z zamudo sprejel. Na 20. strani Danes v Primorskem dnevniku Za izvajanje tržaškega protokola Deželna svetovalca Budin in Travanut sta pozvala predsednika skupščine Cruderja, naj omogoči čimprejšnjo obravnavo protokola o soglasju za gospodarski preporod na Tržaškem. Stran 4 Sveta dežela na starih zemljevidih Včeraj so v muzeju tržaške židovske skupnosti odprli zelo zanimivo kartografsko razstavo, ki so jo pripravili v sodelovanju z oddelkom za zemljepisne in zgodovinske vede pri pedagoški fakulteti. StranB Gorica: nova os Liga-DSL Goriški pokrajinski svet je predsinoči z glasovi Lige in DSL toda ob ostrem nasprotovanju drugih strank odobril spremembe k statutu Pokrajine. Stran 9 Ublažiti stanje javnih financ Glavni pravdnik računskega sodišča Di Giambattista je mnenja, da mora imeti Dinijeva vlada na voljo dovolj časa za speljavo novega gospodarskega manevra. Stran 11 Helmut Jerak v Gorici V goriškem Kulturnem domu bodo do 27. januarja na ogled dela slovenskega slikarja iz avstrijske Koroške Helmuta Jeraka, ki je bil pri nas malo poznan. Stran 15 LJUBLJANA / ZASEDANJE DRŽAVNEGA ZBORA Zavrnjena zahteva po obtožbi predsednika vlade Drnovška LJUBLJANA - Državni zbor Slovenije je včeraj po šestumi polemični in naporni razpravi s 17 glasovi za in 56 proti zavrnil predlog obtožbe predsednika vlade dr. Janeza Drnovška pred ustavnim sodiščem. Skupina poslancev je dr. Drnovšku očitala, da je vlada s signiranjem dokumenta v Ogleju kršila stališča in sklepe državnega zbora, z obljubljeno spremembo 68. člena slovenske ustave pa tudi ustavno določilo o delitvi oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno, češ da je neupravičeno obšla državni zbor. Predsednik Drnovšek je njihove trditve zavrnil, predlog obtožbe pa označil za nepoznavanje in nerazumevanje mehanizmov pravne države. V razpravi, ki so jo dodatno zapletali številni proceduralni zapleti, so poslanci vladnih strank opozarjali, da je ustavna obtožba zelo tehtno in redko uporabljano parlamentarno sredstvo, ki da ga je opozicija nepremišljeno zlorabila. Predlagatelji, predvsem dr. Franc Zagožen in dr. France Bučar, pa so dokazovali, da jim je pri ustavni obtožbi šlo predvsem za opozorilo, da vlada ne spoštuje razmerij med različnimi vejami oblasti, za ustavno obtožbo pa so se odločili, ker ob takšnem razmerju glasov v državnem zboru nimajo na voljo drugih instrumentov. Poslanci se bodo z vlado ukvarjali tudi danes, tokrat z obrambnim ministrom Kacinom, zoper katerega je bila vložena interpelacija. Na dnevnem redu včeraj začete seje državnega zbora so sicer še druge pomembne točke, med njimi predlogi zakonov o igrah na srečo, popravi krivic in o javni varnosti. Na 13. strani Petek, 20. januaija 1995 ITALIJA NOVICE Socialist Francescutto dokončno zapustil deželni svet TRST - Socialist Gioacchino Francescutto je dokončno zapustil deželno skupščino Furlanije -Julijske krajine, v kateri ga je nadomestil Giampie-tro Durat. Na včerajšnji seji je namreč skupščina vzela na znanje Francescuttov odstop, pa tudi sporočilo vladnega komisariata, da je vlada sklenila suspendirati socialističnega svetovalca, potem ko ga je pordenonsko sodišče obsodilo zaradi podkupnin. Francescutto je bil prvič začasno suspendiran lani, ko so ga aretirab. Po izpustitvi na prostost v pričakovanju sodnega postopka pa je spet prevzel svoje mesto v deželnem svetu. Pobratenje med Venetom in Istro BENETKE - Veneto in Istra se bosta kmalu pobratila. Italijanska vlada je namreč formalno privolila v pobratenje, kar je bil predpogoj za tovrstno pobudo. 30. januarja se bosta na srečanju v Rovinju podrobneje pogovorila o pobratenju odbornik Veneta Etto-re Beggiato in predsednik istrske regije Luciano Del Bianco. Beggiato je med drugim podpisnik deželnega zakona o ovrednotenju beneške kulturne dediščine v Istri, za kar je bila nakazana podpora milijarde 115 milijonov lir. Pobratenje bo privedlo tudi do drugih posegov za gospodarski in kulturni razvoj Istre. Na programu je že več načrtov na investicijskem in servisnem področju (za 2 milijardi 300 milijonov lir), na področju zaščite okolja (4 milijarde 200 milijonov) in na področju ribolova, kmetijstva in kmečkega turizma (milijarda 300 milijonov lir). G-7: največ brezposelnih v Italiji RIM - V Italiji je bilo maja lani 5 milijonov 200 tisoč brezposelnih, to je odstotkovno največ v državah G-7. V državah območja OCSE so našteti lani kar 34 milijonov brezposelnih, to je poldrugi milijon več kot leto prej. V ZDA je bilo sicer skoraj 8 milijonov brezposelnih. Po sedmih mesecih se je prebudil iz kome PALERMO - Devet mesecev po hudi nesreči se je 17-letni fant prebudil iz kome. Dogodek, ki ga je zdravnik ocenil kot izjemnega, starši nesrečno-sreč-nega ohoka pa kar »čudež«, se je dogodil v Palermu. 16. maja lani je avtomobil podrl 17-letnega Roberta Sandovalhja, ki se je pri padcu z motornega kolesa onesvestil. Ko so gaprepeljah v bolnišnico, je bil fant v komi. Skoraj sedem mesecev je živel le vegetativno življenje. Prve znake prebujenja so starši in zdravniki zaznati 20. decembra, ko se je Roberto nasmehnil mami. Zatem je začel počasi premikati roke, nato je tudi spregovoril. Sgarbi obsojen, ker je žalil redarja Rimsko sodišče je obsodilo posl. Vittoria Sgarbija na 4 mesece in 5 dni zapora zaradi žalitve mestnega redarja. Ko ga je redar Angelo Malizia 28. maja 1991 ustavil zaradi prometnega prekrška (Sgarbi je upravljal avtomobil), ga je poslanec nahrulil, mu pretil, da se bo še grenko kesal in da mu bo umrl kdo od sorodnikov (!). Sgarbi bo moralplačati tudi sodne stroške, medtem ko bo o odškodnini prizadetemu mestnemu redarju odločalo civilno sodišče. RIM / V PRIČAKOVANJU POBLASTILA Sodstvo zbira gradivo o psovkah na račun predsednika Scalfara Berlusconija in druge naj bi obtožili žalitve časti državnega poglavarja RIM - Žalitev časti oziroma prestiža predsednika republike. To je kaznivo dejanje, ki ga predvideva člen 278 kazenskega zakonika in katerega bi lahko bili obtoženi bivši premier Silvio Berlusconi, bivši obrambni minister Cesa-re Previti, bivši minister za odnose s parlamentom Giuliano Ferrara in koordinator Nacionalnega zavezništva Gianfran-co Fini.Rimski tožilec Italo Ormanni se je za zdaj omejil na to, da je predstavnike propadle večine vpisal v seznam oseb, proti katerim so v teku preiskave, ter da je naročil agentom Digosa, naj zberejo dokumentacijo o nespoštljivih izjavah, ki so jih dali na račun predsednika Scalfara. Za nadaljne korake v preiskavi pa mora sodnik počakati na pooblastilo pravosodnega ministrstva, ki je v primeru tovrstnih kaznivih dejanj neobhodno potrebno. Sicer pa je sveženj na rimskem tožilstvu že dokaj zajeten ter zajema posnetke televizijskih oddaj, v katerih so predstavniki desničarske večine dajali duška svoji jezi proti Kvirinalu, ter kup časopisnih izrezkov. Včeraj pa se je zvedelo, da bi proti Berlusconiju utegnili sodno postopati tudi zaradi žalitve sodstva, in to zaradi izjav, ki jih je dal na tiskovni konferenci takoj potem, ko so ga zaslišali milanski sodniki »čistih rok«. Njegovo ime je bilo včeraj vpisano v seznam oseb, proti katerim je v teku preiskava. BENETKE / ARGO-16 IN GLADIO Petoveljski atentat: še en general pred sodniki BENETKE - Namestnik državnega pravd-nika Felice Casson je zaslišal generala Giuseppeja Cismondija, ki je od 1958 do 1959 vež-bal pripadnike tajne strukture Gladio, od 1972 do 1973 pa ji je tudi poveljeval. Po enournem zasliševanju ni gen. Cismondi hotel dati nobene izjave za javnost. Izvedelo pa se je, da ga je tožilec zaslišal v zvezi s petovelj-skim atentatom in točneje v zvezi z morebitnim sodelovanjem ameriške tajne službe Cie. V okviru preiskave o strmoglavljenju vojaškega letala argo-16 so prišli na sled skupini štirih tajnih agentov, od katerih je eden pripadal Cii, dva italijanska generala pa naj bi tajnim agentom nudila kritje. Preden je strmoglavilo v nepojasnjenih okoliščinah, je letalo argo-16 prevažalo agente in tehnična sredstva tajne strukture Gladio iz raznih postojank po Italiji do baze Capo Marragiu na Sardiniji, kjer je gen. Cismondi bil pristojen za vojaško vežbanje gladiatorjev. Rauti in Pisano priznavata: desnica vpletena v atentate RIM - Nekdanji misovski voditelji so vedeli in še vedo marsikaj o strategiji napetosti in terorja, ki je okrvavila Italijo v šestdesetih in sedemdesetih letih in ki je dejansko upočasnila demokratični razvoj italijanske družbe in države. Tako izhaja iz intervjujev misovskega veljaka Pina Rautija (vodi notranjo opozicijo v Nacionalnem zavezništvu in se upira odpiranju - vsaj navideznemu - za katerega se zavzema tajnik Gianfranco Fini) in Giorgia Pisanoja, ki je iz protesta proti Finijevi politiki že zapustil stranko. Intervjuje z desničarskimi veljaki je zbral Miche-le Brambilla v knjigi Zasliševanje desnice (Interrogatorio alle destre), ki žeti biti prikaz »planeta« italijanske desnice pred kongresom, ki bo prihodnji teden razpustil MSI in ga nadomestil z Nacionalnim zavezništvom. Pino Rauti, ki je bil aretiran in nato oproščen obtožbe, da je sodeloval pri pokolu na Trgu Fontana (V Kmečki Banki je bomBna eksplozija 12. decembra 1969 ubila 16 ljudi), in atentatih, ki so bili uvod v pokol, je priznal, da je bila desnica vpletena v atentate. Strategijo napetosti so sicer zasnovale obveščevalne službe, ki so se poslužili kot »delovne sile« »naivnih desničarskih fantov, ki so se igrah s trotilom in hipotezami državnega udara«. Rauti priznava tudi da je desnica iskala stik z vojsko in obveščevalnimi službami, saj je v njej videla dejanski jez proti morebitni zmagi levice na volitvah. Se jasnejši je bivši misovski senator Giorgio Pisano, ki danes vodi gibanje »Fašizem in svoboda«. Pisano priznava, da je »črni princ« Junio Valerio Borghese dejansko poskusil organizirati državni udar. V zadnjem trenutku naj bi ga ustavil polkovnik Amos Spiazzi, potem ko so nekateri Borghe-sejevi ljudje že vlomili v nohanje ministrstvo. Pisano dodaja, da je Borghese nasedel bivšemu premiem in večkratnemu obrambnemu ministru Giuhu Andreottiju. »Pripravili so načrt državnega udara, da bi omogočiti Andreottiju, da ga prepreči in se uveljavi kot heroj. Slo je za past, v katero bi se skoraj ujeli.« Morda pa je bil načrt manj nedolžen, kot ga prikazuje bivši misovski senator. Iz gradiva ameriške obveščevalne služBe Cia, ki ga je objavil tednik L’Espresso, izhaja namreč, da so bili pripadniki X. Mas (elitnega oddelka Salojske republike) Junia Vale-ria Borheseja takoj po vojni jedro skupine »Stay Behind«, ki je bila v Italiji poznana kot Gladio in ki je imela kot glavni cilj preprečitev prihoda levice na oblast. Prav tako je v Gladio baje sodil tudi polkovnik Amos Spiazzi, ki je bil oficir obveščevalne službe pehote. Pisano je tudi znatno redimenzioni-ral »načrt Solo«, s katerim naj bi v leta 1963 gen. De Lorenzo (poznejši misovski poslanec) skušal doseči oblast v dogovoru z bivšim republikanskim poslancem Randolfom Pacciardijem. V načrt naj bi bilo vpletenih 53 generalov v pokoju, kar naj bi po Pisanoje-vem mnenju dokaz, da je šlo v bistvu za »operetni puč«. Toda tudi v tem primeru velja povedati, da je bilo »rožljanje z orožjem« dovolj prepričljivo, da je tedanji socialistični lider Pietro Nenni odnehal z ugovarjanjem in pristal na pogoje za oblikovanje levosredinske vlade, ki mu jih je postavila Krščanska demokracija. Morda je šlo v bistvu res za »operetni puč«, kot trdi bivši misovski senator, toda dosegel je svoj namen - zlomiti odpor socialistov. O pokolu na Trgu Fontana je Pisano jasnejši od Rautija. Po njegovem mnenju načrta niso pripravile obveščevalne službe na splošno, ampak »urad za rezervirane posege« pri notranjem ministrstvu. Gre za strukturo, ki je bila predhodnica sedanje civilne obveščevalne službe Sisde. Cilj bombne strategije, trdi Pisano, je bil zajezitev napredovanja levice na votitvah in okrepitev centrističnih sil. Strategi naj bi z Bombnimi atentati hoteli opozoriti na »nevarnost nasprotujočih si ekstremizmov (desnega in levega) in dokazati, da je center edini pravi jez proti tej nevarnosti. Vse naj bi bilo zamišljeno tako, da atentati naj ne bi zahtevah žrtev. Kaj pa Kmerčka banka na Trgu Fontana? »Slo je za napako. Kdor je postavil bombe, ni vedel, da bo tistega dne v vsej Italiji ena sama banka poslovala preko umika, Kmečka banka v Milanu.« Članica parlamentarne komisije za raziskovanje pokolov Maria Carazzi (SKP) je zahtevala, naj komisija intervjuja priloži k gradivu o strategiji napetosti. Po njenem mnenju je treba tudi nadaljevati in poglobiti preiskavo ter zaslišati oba politika. Nekaj teh vezi je že spletel v logično konstrukcijo preiskovalni sodnik Guido Salvini, ki raziskuje pokol v Kmečki banki. Do poletja bo sodnik najbrž končal z delom. Kolikor je znano, se je sodnik zanimal predvsem za vezi med neofašistično agencijo Agin-ter Press Yvesa Guerina Seraca in Gla-diom, pa tudi za eksploziv ameriške proizvodnje, ki so se ga posluževali teroristi, (vt) SODNIK ANTONIO Dl PIETRO V TURČIJI NAPOVEDI VREMENOSLOVCEV SO BILE TOKRAT PRAVILNE Se dolga pot do odprave korupcije Podkupnine pa niso samo italijanska značilnost ISTANBUL - V Italiji, ampak tudi v drugih demokracijah, bo treba še veliko dela, da bi presekali vozel korupcije med političnih in podjetniškim svetom. To misel je razvil Antonio Di Pietro v Istanbulu, kjer je gost tamkajšnjih industrijcev. Sistem, kakršen se je ustvaril v Italiji, ni pa samo italijanska posebnost, nikakor ne pomaga podjetjem, ampak jih nasprotno oškoduje. Gre za »bolezen demokracije«, za pravo metastazo, ki je ni mogoče zdraviti brez sekanja, je še poudaril bivši milanski javni tožilec, ki je tudi poudaril nujnost zamenjave vodilnega političnega razreda. Turškim podjetnikom, ki so prav včeraj sprejeli nov moralni kodeks podjetnika, ni Di Pietro razkril svojih načrtov za bodočnost, o katerih je nekoliko več spregovoril na srečanju z dijaki italijanskega liceja v Istanbulu. Povedal je, da se ne namerava posvetiti politiki in da še ni sklenil, ali naj sprejme predlagano imenovanje za šefa nove inšpekcijske službe finančnega ministrstva. Na vsiljiva vprašanja dijakov je dejal, da preživlja življenjsko fazo, ko razmišlja, kaj mu je storiti. Formalno je Di Pietro še vedno na dopustu, prihodnji mesec pa se bo moral odločiti, ali naj potrdi svoj odstop iz sodstva. Prav včeraj pa je bil povišan v sodnika prizivnega sodišča, vendar je povišanje avtomatično za sodnike, ki presežejo starostno dobo 13 let. Na sliki AP; Antonio Di Pietro z ženo ob prihodu na letališče v Istanbulu. Pobelilo je severno Italijo MILAN - Prejšnjo noč in v jutranjih urah je snežilo po večjem delu severne Italije, od Doline Aoste do Furlanije. Največ preglavic je sneg povzročil v Lombardiji in v Piemontu. V Milanu so zaradi snega zaprli glavno letališče Linate, več ur pa je bil prekinjen promet tudi v Malpensi. Ko so iz-plužili letališke steze in bi lahko ponovno vzpostavili reden letalski promet, pa se je zaradi teže snega v Linateju pokvarila pristajalna radarska naprava, ki so jo popraviti šele popoldne. Tudi v samem Milanu je sneg povzročil težave prometu in pešcem, kot mladi mamici na sliki (te-lefoto AP). Na avtocestah je bilo več zastojev in manjših prometnih nesreč, dokler ni v popoldanskih urah začelo deževati in je sneg skopnel. V Piemontu je zlasti snežilo na področju Ales- sandrije, ki jo je jeseni prizadela poplava. Pobeh-lo je tudi hribe nad Genovo, v Dolini Aoste, na Tri-dentiskem in na Južnem Tirolskem pa je snežna odeja prekrila tudi dohne. V Furlaniji je snežilo na hribih, v ravnini pa je deževalo. Vse ceste in avtocesta do Trbiža so redno prevozne. V smučar- skih krajih od Trbiža do Piancavalla so zabeležil1 od 5 do 15 centimetrov snega, da je na smučišču1 bolj zimski izgled, čeprav snega še ni dovolj. ITALIJA / PREMIER BO V TOREK ORISAL PARLAMENTU PROGRAM SKP in Liga neznanki v usodi Dinijeve vlade Novi predsednik vlade Lamberto Dini (telefoto AP) RIM -Novi italijanski premier Lamberto Dini bo v torek najprej v poslanski zbornici in nato v senatu orisal program svoje vlade. Dini, ki je za danes spet sklical vladno sejo, je tako v dogovoru s predsednikoma obeh domov parlamenta sklenil, da se bo najprej pomeril s poslansko zbornico, ki je uspeh njegove vlade najbolj problematiCiia, saj ni Se povsem jasno, ali razpolaga z zadostno podporo. * Premiera zaenkrat to vprašanje ne zaskrblja preveč. Včerajšnji dan je Dini skoraj v celoti posvetil pripravi programa in razreševanju vozla podtajnikov. V sredo na svoji prvi seji vlada ni našla ustrezne rešitve. Morda pa je hotela pustiti to po- Televizija v volilni kampanji odločno pomagala desnici BOLOGNA - Kakšen vpliv je imela televizija na lanske parlamentarne vo-htve in koliko glasov je »premaknila«? h kakšno vlogo sta odigrala Rai na eni strani in Fininvest na drugi? Na ta vprašanja odgovarja revija II Mulino na osnovi raziskave, ki jo je koordiniral Luca Ricolfi s turinske univerze in med katero je bilo anketiranih 2.500 ljudi. Rai je torej »premaknila« najmanj 4, 8 odstotka volilcev, Fininvest pa 13,7. jz kombiniranja obeh premikov pa lzhaja, da je televizija skupno vplivala na odločitve štirih milijonov volilcev, se pravi 10 odstotkov volilnih upravičenčev. Kdo pa je imel največ koristi od televizijskega vpliva? Rahlo prednost je imel PSI (+1%), veliko pa Forza Italia, Krščansko demokratski center in Pannella (+8%), oškodovana pa sta bila predvsem DSL (-5%) in center (-3%). Mreže Rai niso vplivale na razmerje med levico, centrom in desnico, paC pa na razmerje znotraj desnice. Mreže Fi-ninvesta pa so usmerile na Forza Itaha potencialne volilce DSL (4,2 odst.), centra (4,2) in dveh »močnih« Berlusconijevih zaveznikov, Lige in NZ (4,8 odstotka). Globalno vzeto je vsekakor televizija okrepila desnico (+8 odstotkov) v škodo centra (-3%) in levice (-5%). glavje še odprto v upanju, da bi imela še nekaj možnosti pogovarjanja s Kartelom svoboščin. Včerajšnji zopetni »Ne« Berlusconija in njegivh zaveznikov je premieru znatno zožil maneverski prostor in vodja Nacionalnega zavezništva Gian-franco Fini je napovedal, da ne bodo sprejeli mandata podtajnikov ljudje iz vrst Kartela. Dini pa, kot kaze, še ni povsem obupal. Ce se bo opredelil za strokovnjake - kot se je pri izbiri ministrov - naj bi izbral ljudi, ki bi lahko bili Kartelu všeč. Za podporo Dinijevi vladi so se doslej jasno opredelili Ljudska stranka, majhne centristicne sile in Demokratična stranka levice. Neznanki sta še vedno Severna Liga in Stranka komunistične prenove. Oporečniki Severne lige, ki so se včeraj spet sestali, se zaenkrat še niso dokončno odločili. Baje naj bi se o Dinijevi vladi dokončno odločili v ponedeljek. Večina oporečnikov (poslancev naj bi bilo 17 na skupnih 97) bi rada ostala v Ligi, vendar ohranila v tem okvira avtonomijo zlasti pri glasovanju o zaupnici. Toda tajnik Umberto Bossi je reagiral odločno. »Kdor ne bo podprl vlade, bo izključen iz Lige,« je dejal popoldne vodja »Lumbar-dov«. Bossi je kljub vsemu optimist. Po njegovem mnenju bo Dinijeva vlada prodrla. Pogovor z novi- narji je izkoristil tudi za oster napad na nekdanja zaveznika Berlusconija in Finija. »Uveljaviti bi morali določila zakona, ki prepovedujejo oživljanje razpuščene fašistične stranke,« je menil Bossi. Druga neznanka je Stranka komunistične prenove. Včeraj se je sestalo strankino vodstvo, ki je z večino glasov odobrilo stališče tajnika Fausta Bertinottija, naj bi stranka glasovala proti Dinijevi vladi. Toda opozicija, ki z bivšim tajnikom Sergiom Garavinijem zahteva še dodaten razmislek in zavrača aprioristicno nasprotovanje novi vladi, je dokaj močna. Poleg tega pa tajnikovega stališča ne sprejema dober del parlamentarne skupine. Razprava se nadaljuje, stranka pa je vse bolj razdvojena. Usoda Dinijeve vlade bo najbrž jasna šele prihodnji teden v sredo ali Četrtek, ko se bodo poslanci dokončno izrekli. Medtem ko stranke merijo moti, pa sindikati in delodajalci svarijo, da ita-lijansko gospodarstvo potrebuje krmarja. In da obvez, kakršna je pokojninska reforma, ni mogoče uresničiti s terminsko vlado. »Ko bi hoteh na voht-ve junija, bi morali parlament razpusti spomladi, kar pomeni, da bi moral parlament odločati o tako pomembni reformi sredi vihre in napetosti volilne kampanje,« je povedal tajnik CGIL Sergio Cofferati. SKUPŠČINA PARLAMENTARCEV Kartel svoboščin z jastrebi zahteva predčasne volitve v juniju RIM -Kartel svoboščin vztraja v svoji zahtevi. Na skupščini parlamentarcev, ki so se včeraj zbrali v rimski kinodvorani Capranica, so sklenili, da ne bodo podprli nove vlade, ki jo vodi Lamberto Dini, ce novi premier in predsednik republike ne bosta določila datuma predčasnih vohtev. Po izjavah udeležencev so bili v potrditvi te usmeritve soglasne vse komponente Kartela, najodloCnejša zagovornika pa sta bila bivši premier Silvio Berlusconi in lider Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini. »Sredine Dinijeve izjave ne zadostujejo,« je novinarjem dejal Fini. Prikimali so mu vsi osta-li voditelji Kartela, ki so kar tekmovali med sabo v utemeljevanju, kako je Dinijevih »nekaj mesecev« preveC nedoločen rok, da bi se Berlusconi in njegovi zavezniki lahko zadovoljili s tem. Samo vodja reformistov Marco Pannella je bil nekoliko bolj umirjen. »Najbrž ne gre za to, da bi Dini in Scalfaro jasno povedala datum. Najbrž bi bilo dovolj, Ce bi kot v primeru Ciampijeve vlade, vsem jasno, da v določenem obdobju vlada odstopi in Scalfaro razpusti parlament«. Toda Pannellov je bil edini bolj umirjen glas, ki je omenjal možnost kompromisa. Ostali so bili veliko ostrejši. »Njuna stvar je, s kakšno formulo to lahko povesta,« je dejal Berlusconi, »mi zahtevamo jasno obezo in toCen datum vohtev.« Lider Forza Italia je tudi povedal, da se je včeraj dopoldne spet sestal z novim premieram in mu predoCil to zahtevo. Sicer pa je Berlusconi kot že med spomladansko volilno kampanjo kot gorjačo vihtel rezultate javnomnenjske raziskave. Po njegovem naj bo na volitvah Kartel svoboščin dobil veC kot 50 odstotkov glasov na volitvah, na katerih naj bi bila poražena predvsem Umberto Bossi (»Ovira na poti demokracije«) in Rocco Buttiglio-ne, ki naj bi ga volilci kaznovali zaradi koketiranja z Demokratično stranko levice. Pri tem je tudi predlagal, naj bi v volilni kampanji proti Ljudski stranki Kartel segel po lepakih iz leta 1948, s katerimi je tedanja KD opozarjala na nevarnost komunizma. V tej zdruZbi se dokaj neugodno počuti Centri-stiCna unija (bivši liberalci) Raffaeleja Coste. Bivši minister za zdravstvo je dejal, da volilci verjetno ne bodo razumeli negativnega odnosa kartela svoboščin do Dinijeve vlade. Zato si bo njegova stranka prizadevala, da omehča Kartel. Toda tudi njegov glas - kot že Pannellov - ni naletel na zelo pozorna ušesa. V teh tednih je bistveno, da se kulturni sistem ustanov in organizacij Slovencev v Italiji ne zlomi. To se ne bo zgodilo, Ce bo nova Dinijeva (?) vlada v najkrajšem Času dodehla slovenski manjšini vsaj šest milijard Podpore, čeprav bi bilo povsem racionalno misliti na osem milijard. Računovodski izračuni nam namreč jasno kažejo, da zamuda pri izplačevanju krepko odžira namenjeno vso-tO' Upamo, da bo nova vlada res tehnična in ne bo do slovenske manjšine ubrala negativno politično stališče. Tudi ce pride do izplačila, bodo delavci v ustanovah in organizacijah komaj zajeli sapo in bodo že Pred novo negotovostjo, kaj se bo zgodilo prihodnje leto. Podpore na obroke so v bistvu stalno izsiljevanje manjšine, saj nam hkrati ponujajo nož in jabolko: jabolko za preživetje, nož za hrbet. To je naš današnji problem, naglasujem naš, ker bi sesutje kulturnega sistema brcnilo našo skupnost v kot folklore. Tudi Ce se vse dobro izteče, °stajajo za bodočnost nekatera vprašanja odprta in to na dokaj markanten način. Morda se bo komu zdelo nespametno razmišljati o načrtu za novo hišo, ko staro ogroža požar. Razmišljanje je nujno. Ne mi-sliti na prihodnost, ko smo v stiski, Pomeni, da tavamo v mračnem labirintu. V njem se izgubljenci, ki ne vidijo izhoda, med sabo razžirajo. Sindrom je poznan, saj je sam Trst jasen Primer te bolezni. V naši skupnosti 80 isti simptomi krepko vidni, predv-Sem, ce odpreš okence, ki gleda v zakulisje našega političnega in drugačnega življenja. OGLEDALO Ce dobro premislimo naš sedanji položaj, lahko jasno zapazimo smer v prihodnost. Naš kulturni, umetniški in znanstveni potencial (beseda je neprimerna, a učinkovita) sili v integracijo, ki se obrača v dve smeri. Ze danes se vrsta slovenskih intelektualcev uveljavlja v itahjanskem okolju (univerze, instituti, laboratoriji itd.). Marsikdo je zakoličil, ali pa bo to storil, svoj življenski šotor v Ljubljani. Kolikor bolj se bo Slovenija vključevala v evropski sistem, toliko bolj bodo tukajšnji slovenski intelektualci iskali zaposlitev tudi v Sloveniji. Za nami je namreč misel, da bi lahko znotraj zamejskih slovenskih institucij »zadržali« dobršen del naše intelektualne moCi. Tudi slovenska šola je vedno bolj zasičena in ne bo vec nudila dovoljšnih zaposlitvenih in drugačnih možnosti vedno večjemu ste-vilu univerzitetnih diplomirancev. Resničnost je preprosta: mlad igralec mora nujno gledati onkraj naše gledališče hiše. Glasbenik mora računati na širše možnosti, kot mu jih lahko nudi domača glasbena ustanova. Znanstvenik se mora že itak obrniti na italijanske ali slovenske znanstvene institucije, saj mu le te lahko nudijo orodje, ki je potrebno za delo. Tudi novinarski talent, ne more vec računati na skromne možnosti, ki mu jih nudi domači tisk. Bodočnost slo- Pot v kulturno integracijo Ace Mermoua venskih intelektualcev v Italiji je torej vedno bolj v potovanju in integraciji v širših prostorih, skratka, tam, kjer je vec šans za delo. Pomembna je tudi stimulacija, ki je v manjšinskem sistemu preskromna za pomembne dosežke. Nekateri odhodi moje generacije, to je generacije štiridesetietnikov, so bili morda intimno boleči, vendar bo te bolečine vedno manj. Problem moje generacije je namreč v tem, da je obvisela med starim in novim. Čeprav imamo do »starega« kritičen pogled, smo v globini nanj še vedno vezani, v »novem« pa smo le z eno, in to ne vedno pravo, nogo. Moja generacija oddaja zaradi vrste problemov šibek kolektivni znak, čeprav je v njem marsikaj svežega. Mlajši bodo prisiljeni v smelo integracijo. Potovanje v drage prostore je v osnovi pozitivno. Manjšina in njene kulturne ustanove so lahko še mikavne, se pa lahko spremenijo v past, ki ovira ustvarjalnost. Premajhen ambient je pogostokrat smrt, tudi Ce nudi zadovoljive finančne pogoje. Migracija in integracija sta vzpodbudna elementa, vendar ne brez problemov. Ze danes opažamo, da se tisti, ki se odseli, zlahka tudi oddalji. Skratka, »zakorenini« se v drugem prostora in odpiše »manjšino«. To pa je za skupnost in njeno kulturo, a ne samo kulturo, nevarno. Prav zlahka se zgodi, da se talent uveljavi v dragem okolju in ne najde veC vezi z domaCo hišico. V perspektivi bi takšen trend pomenil, da bodo najboljši poštah najmanj »naši«, tudi tako bi zlahka zdrknili v fokloro, Čeprav naj bi imeh zajamčene kulturne ustanove in organizacije. Omenil sem načrt za novo hišo, kljub temu, da je naša pod strelnim ognjem. Če se bodo migracijski in integracijski tokovi udejanjali z vedno večjo intenzivnostjo, bo naloga modre kulturne pohtike v tem, da izkoristi nove možnosti. To pa predpostavlja tudi drugačno vizijo ustanov in organizacij, a tudi investicij. Njihov bodoči problem (upam v bodočnost) ne bo le v zaposlitvenem jamstvu Cim Večjega števila ljudi, ampak v pletenju trdnih vezi z intelektualci, ki delujejo v drugih okoljih. Hiša naj bi se spremenila v centralo, ki nudi dodatne možnosti stikov, sreCanj in seveda publiciziranju dosežkov. Misel je lahko po eni strani »neprijetna«, vendar je šansa manjšine v odprtosti in v aktivnem odpiranju do zunanjega sveta. Ta smer velja tudi za sistem kulturnih ustanov in organizacij. Nas mori že dejstvo, da ne-sprestano govorimo o »ohranjanju« obstoječega, kar pomeni sklerotiza-cijo. Tudi finančne podpore, ki so namenjene zgolj ohranjanju obstoječega, so v bistvu sveca, ki počasi ugaša. Danes je bistveno dobiti bitko za obstanek, jutri nas Caka bitka za življenje. Osebno poznam kar nekaj mlajših intelektualcev, ki delujejo v drugih okoljih. Kaj naj jim nudimo kot možnost, da še vedno ostanejo med nami? Revijo brez honorarjev? Podplacan nastop na kakem seminarju? Koncert v dvorani Tripcovich, ki ga naše kulturne institucije finančno ne zmorejo? Okroglo mizo ali predavanje v kakem »našem« klubu? Je to dovolj zanimivo in vabljivo za vračanja? Menim, da ne. Ko se borimo za preživetje naše organizirane kulture, mi misel skaCe tudi v sedanje in bodoče probleme, ki sem jih nakazal, iz enostavnega razloga, da nobena zgolj prezivetvena misel ni rodila kvalitetnih sprememb. Tudi Manc se je motil, ko je mislil, da je skrajna depauperizacija idealen pogoj za revolucijo. V borbi za goli obstoj ljudje ne ustvarjajo nikakršne bodočnosti. V prizadevanjih za obstanek naših ustanov in za ohranjanje obstoječih delovnih mest, moramo misliti tudi na tiste, ki iščejo in bodo iskali svojo bodočnost izven manjšinskega etabiliranega sistema. Odpirajo nam nove možnosti, v isti sapi pa nam zastavljajo vprašanje postopnega siromašenja, predvsem, Ce jih bomo med vsakodnevnimi skrbmi odpisah. TRST Petek, 20. januarja 1995 SKLEP PARLAMENTA / POSTOPEK PROTI MEN1I NAJ SE NADALJUJE Za poslance žaljivka, za Vasconovo pa ne Višji sodni svet proti tržaškim prizivnim sodnikom? Za posl. Mameči Vascon je protislovenska psovka ‘SCavo’ pravzaprav prijeten izraz. Zaradi tega je v poslanski zbornici glasovala, da ne bi sodili tržaškemu fošistiCnemu poslancu Me-nii, ki je 1991. s to in z drugimi psovkami napadel prof. Sama Pahorja. Večina poslancev pa je izglasovala, naj se sodni postopek proti Menii nadaljuje. »Res trdite, da ‘SCavo’ ni žaljiv izraz?« »Seveda, to je že stoletja izraz, ki ga rabijo, ne da bi hoteli žaliti. Se mi ne zdi, da bi samo ta izraz bil dovolj za tožbo pred sodiščem...« »Glejte, da Menia ni opsoval Pahorja samo s ‘šCavorri, paC pa s ‘SCavo de merda, mona, va in mona de tu mare, bastardo, no te go nianche pel cul ed altri epiteti analoghi’, kot piše v obtožnici. Niti to se vam ne zdi žaljivo?« »Jaz ne poznam vseh pridevnikov... Jaz sem samo mnenja, da izraz sam po sebi ni žaljiv, ker že stoletja spada v narečni besedni zaklad in ni žaljiv.« »Gospa, ko so meni kričali ‘SCavo’, me niso nikoli mislili pohvaliti, pač pa žaliti...« »Mi je žal za vas. Jaz ga nisem nikoli smatrala za žaljivko. Je paC kakor nam Slovenci pravite ’Taljani’... In je izraz, ki ima zelo plemenit izvor, saj iz te besede izvira italijanski ‘ciao’ (iz beneškega izraza ‘schiavo suo’, vaš suženj - torej sama Vasconova potrjuje, da je ‘SCavo’ izraz za sužnja in torej Žaljiv op. ur.). Mislim, pa, da bi bil Cas, da se z določenimi stvarmi že enkrat neha!« »Strinjam se z vami, gospa, da je že skrajni Cas, da se s temi psovkami že enkrat neha...« »Jaz mislim v smislu, da Ce kdo rabi ta izraz, bi se morali vsi skupaj smejati na ta raCun... Izraz je star ‘sae-cula saeculorum’ in, kot pravijo, ‘omnia munda mundi’...« HudiCa, pa ima res bogat besedni zaklad, posl. Vasconova! »Ce Vas lahko vprašam še nekaj, gospa: na srečanju, ki ste ga imeli decembra v Trstu proti ‘prekuciji’, ste rekli, da ni Berlusconijeva vlada odpravila nobenega finančnega prispevka za Trst« »To vam potrjujem tudi danes.« »Kaj pa prispevek za slovensko manjšino, ki ga je Berlusconijeva vlada Crtala? Ni bil tudi to prispevek za Trst, ah pa nismo Slovenci sestavni del Trsta?« »Jaz sem imela v mislih Sklad za Trst in druge velike finančne prispevke, ki zadevajo tržaško gospodarstvo. In mesto s tega vidka ni bilo prizadeto. Kje pa je sploh bilo to finansiranje? Ne poznam tega primera...« Ima torej bogat besedni zaklad, posl. Vasconova, bolj slabo pa pozna marsikaj drugega, kot so finančni prispevki, ki zadevajo slovenske someščane, par-don, ‘ščave’, pa niti Menie-vih psovk in torej sama priznava, da je glasovala o primem, lagani poznala! Vsekakor posl. Vascono-vi in drugim Menievim prijateljem ni uspelo, da bi obveljalo mnenje tržaškega prizivnega sodišča, ki je prekinilo proces proti Menii, Ceš da je besedni napad spadal »v poslansko funk- cijo oz. funkcijo, ki je s to povezana«. Kakšno poslansko funkcijo pa je Menia lahko opravljal leta 1991, Ce so ga izvolili spomladi 1994? Da bi opravičilo prekinitev sodnega postopka, si je tržaško prizivno sodišče celo domislilo, da je Menia žalil Pahorja »v povezavi s svojimi bodočimi poslanskimi funkcijami«... Sklep tržaškega sodišča je bil res nezaslišan in naše mnenje potrjuje dejstvo, da parlament ni samo izglasoval, da je treba Menii soditi, ampak tudi sklenil, da se vsa dokumentacija pošlje v vednost višjemu sodnemu svetu. Ta naj preveri, ce je primemo celo sprožiti disciplinski postopek proti tržaškim sodnikom, ki so tako neutemeljeno prekinili proces proti predstavniku tržaške skrajne desnice. MAUmZIO COSTANZO GOSTIL TRŽAŠKEGA ŽUPANA Pijem kavo illvcafle« »Jaz pijem samo kavo illycaffe«, je slovesno izjavil shovvman Mauri-zio Costanzo pred milijonsko televizijsko publiko med svojo predsi-nočnjo oddajo po Canale 5. Boljše reklame bi si pooblaščeni upravitelj tržaškega podjetja Illy-caffe Riccardo Illy ne mogel zagotoviti na noben drug način in 40 milijonov lir, kolikor jih je podjetje velikodušno odštelo za pomoč piemontskemu po poplavah prizadetemu kraju Ponte di Bagnasco, je bilo nedvomno dobro naloženih tako v moralnem kot v Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei-Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana. DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mah oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT PrednaroCnina za Italijo 300.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FJEG materialnem smislu. Ce je dobrodelna akcija pooblaščenega upravitelja Illyja dvignila ugled podjetja, je prisotnbst tržaškega župana Illyja vzporedno ponesla pred milijone Italijanov glas tistega Trsta, ki se je naveličal izolacije, v katero so ga stiskali razni Staffie-riji, in se začel odpirati sodelovanju s sosednjo Slovenijo in drugimi deželami Vzhoda. Trsta, ki hoče živeti v miru in prijateljstvu ter v resničnem sozvočju z dragoceno tradicijo kulturnega poslanstva mesta, ne pa s tradicijo, ki Črpa strupene sokove iz hudih travm politične preteklosti. Župan Illy je skratka izpolnil na lahkoten (kot je lahkotna Costanzova oddaja) in hkrati izredno učinkovit način (kot je učinkovita oddaja) pomembno delo veleposlanika našega mesta v srcu italijanske javnosti, ki še vedno ni povsem doumela stvarnosti in potreb krajev ob vzhodni meji. Župan je močno poudaril potrebo po vstopu Slovenije v Evropsko skupnost ter željo po sodelovanju. Lahko si ob tem samo predstavljamo, kako bi bilo, Ce bi namesto Illyja sedel pred Costanzom Staf-fieri, ali kdo drug iz njegovega miselnega kroga. Sicer je voditelja oddaje in nekatere goste, kot na primer pisatelja Alberta Bevilaquo, bolj zanimala bližina Trsta bosanskemu vojnemu žarišču kot kaj drugega, za kar je Illy seveda spet dokazal veliko mero človeške prizadetosti, sočutja in kritičnosti na račun apatičnih in neukrepajocih velesil, vendar je iz vsega povedanega le izšla predvsem neka celovita slika trdnega hotenja po oblikovanju takšnega vzdušja (tudi in predvsem v Trstu), v katerem se ne bi mogle ponavljati tragedije, kakršno doživlja bosansko sljudstvo. Costanza je zanimalo tudi, kaj je v letu dni županovanja izpolnila njegova uprava in na to vprašanje je Illy odgovoril z običajno umirjenostjo (in tudi skromnostjo), ki skriva odločnost in trdovratnost, da je to leto posvetil v bistvu gradnji temeljev za učinkovitejše poslovanje, nekako v duhu Franklinove misli, da je treba za »posekanje drevesa, kar zahteva Štiri ure dela, najprej tri ure brusiti sekiro«. POZIV BUDINA IN TRAVANUTA CRUDERJU Protokol o Trstu na slepem tiru Problem naj obravnava skupščina Deželna svetovalca Demokratične stranke levice Miloš Budin in Renzo Travanut sta poslala predsedniku skupščine Giancarlu Cruderju pismo v zvezi s protokolom o soglasju za gospodarski preporod tržaškega območja. Lanskega decembra, pišeta svetovalca, je predsednica deželne vlade Alessandra Guerra poročala v skupščini o postopku za uresničitev pobud, ki jih predvideva protokol, to pa je tudi vse. Kajti o tem, da bi bilo storjenega že kaj konkretnega, ni ne duha ne sluha; tudi zaradi tega ne, ker je medtem nastopil Cas za razpravo o deželnem obračunu in pro-raCunu, kot tudi o zakonskem osnutku št. 40, kar je preprečilo stvarno obravnavo kočljivih problemov, ki jih zastavlja listina o soglasju. In vendar so se vse svetovalske skupine strinjale, da gre za pomemben in koristen dokument, nadaljujeta Travanut in Budin, saj tudi natančno opredeljuje institucionalne, politične in družbene subjekte, ki naj bi bili poklicani za to, da začrtajo smernice in cilje, ki bi jih bilo treba zasledovati z uresničevanjem protokola. Svetovalca DSL pri tem izrecno opozarjata na člen 3, Črka F), ki jasno predvideva ustanovitev »konference ustanov, poklicanih za razvoj tržaškega območja«. Gre za organizem, ki naj bi se sestajal dvakrat v letu, preverjal stanje postopka za izvajanje protokola, pa tudi predlagal pobude za ekonomsko promocijo teh krajev. Konference pa LJUDSKA PETICIJA Zgoniška občinska uprava proti nasilju na ekranu Zgoniška občinska uprava je podprla in se je pridružila pobudi Porde-nonske občine, ki je sestavila ljudsko peticijo z zahtevo po ukinitvi tistih televizijskih programov, ki prikazujejo oziroma poveličujejo nasilje kot sredstvo za uveljavljanje lastnih ciljev in identitete. Celo risanke in mladinski programi vsebujejo vse več nasilnih prizorov in objestnega obnašanja, kar skrajno negativno vpliva na otroke in mladoletnike, ki niso dovolj zaščiteni pred kvarnim vplivom tovrstne propagande in kar lahko povzroči nepopravljive posledice pri formiranju osebnosti mladega Človeka. Zato je nujen zakonski ukrep; ki naj prepove predvajanje nasilnih dogodkov in naj televizijske programe, ki imajo tolikšen vpliv na sodobnega človeka in še zlasti na dorašCajoCo mladino, obogati s poučnimi in s pedagoškega vidika neoporečnimi posnetki. Zgoniška občina se je o tej zadevi pogovorila s predstavniki krajevnih društev Športnega kluba Kras in Kulturnega društva RdeCa zveza, ki bodo zbirali podpise pod ljudsko peticijo za zaščito mladine pred nasiljem s televizijskih ekranov. (B) Miloš Budin še zmeraj niso ustanovili, čeravno je minilo od podpisa protokola že veC kot šest mesecev, medtem pa industrija in siceršnje gospodarske dejavnosti na Tržaškem Se dalje propadajo, kar neprestano okr-njuje zaposlenostno raven. Travanut in Budin u-gotavljata, da se vse to dogaja kljub okoliščini, da razpolagata Trst in okolica z vsem potencialom, potrebnim za to, da bi to območje v prihodnosti odigralo strateško vlogo v evropskem okviru. Zaradi vsega tega je nujno potrebno, da se deželna skupščina Cim-prej spet loti tega vprašanja in zaključi prekinjeno razpravo o poročilu predsednice Guerrove. Vsaka nadaljnja zamuda bi po zatrdilu svetovalcev DSL okrnila verodostojnost deželne uprave in ustvaril bi se vtis, kot da je tržaški problem sploh ne zanima. »Mi se hočemo ograditi od sleherne odgovornosti,« sta še zapisala Travanut in Budin. Renzo Travanut Nista pa edina, ki tako mislita. Podobnega mnenja so morda tudi pri tržaški občinski upravi, zlasti pa v sindikalnih krogih, ki so se za podpis takšnega protokola najbolj zavzemali. Pokrajinska tajnika CGIL Bruno Zvech in CISL Paolo Coppa ter deželna tajnica UIL Adele Pino so nezadovoljstvo zaradi neukrepanja za gospodarski preporod na Tržaškem ponovno izrazili med nedavno novoletno tiskovno konferenco in glej: tudi oni so odločno zatrdili, da mora deželna vlada prevzeti nase sleherno odgovornost za nadaljnje obubožanje tukajšnjega ekonomskega sistema. Ne samo, vsakdo naj prevzame odgovornosti, ki mu gredo, so poudarili sindikalisti in kot dramatičen učinek neizvajanja listine o soglasju navedli likvidacijo ladjedelnice sv. Marka, kjer bodo odslej ladje samo popravljali in zaposlovali le sto delavcev. (dg) S TEHNIČNO KONZULENCO Univerza bo sodelovala s tržaškim zavodom IACP Upravni svet tržaškega Avtonomnega zavoda za ljudske hiše (IACP) je na svoji zadnji seji odobril osnutek sporazuma o sodelovanju z univerzo pri izvajanju zakona št. 46 iz leta 1990, ki predvideva prilagajanje centraliziranih in etažnih električnih omrežij ter ogrevalnih sistemov zakonskim predpisom. Univerzitetni strokovnjaki bodo nudili Štipendija v spomin na Marca Luchetto Kmalu bo leto dm, odkar je v Mostarju bombna eksplozija pokosila mlada življenja treh tržaških televizijskih novinarjev in snemalcev - Marca Luchette, Sašo Oto in Daria D'Angela. Njihova žrtev je še vedno živa v srcih tržaške javnosti in vrstijo se pobude v počastitev njihovega spomina. Zadnja po vrsti prihaja s strani deželne sekcije Italijanske zveze športnih novinarjev USSI, M je razpisala Stipendijo v spomin na Marca Luchetto za mladince, ki dosegajo dobre rezultete tako na Športnem kot na šolskem področju. Šolska skrbništva in predstavništva CONI vseh štirih pokrajin naše dežele bodo predlagala kandidate, med katerimi bo USSI izbrala najbolljšega in mu 28. januarja, ob obletnici Lucchetto-ve smrti podelila štipendijo dveh milijonov lir. zavodu IACP vso potrebno konzulenco tehnične in znanstvene narave. Na seji upravnega sveta, ki jo je vodil podpredsednik Franco Zigrino, so odobrili še vrsto p°' membnejših sklepov, med njimi tudi sklep 0 navezavi kanalizacije v Naselju Santi Quirico e Giulitta pri Križu z grezničnim zbiralnikom v de-vinsko-nabrežinski občini. Nadalje so sporočili, da je tržaška občinska uprava odkupila 130 kvadratnih metrov zemljišča v Ul. Piccola Fornace, kjer bodo zgradili osem stanovanji ustrezni načrt je že finansiran. Zavod IACP bo poleg tega namestil dvigalo v poslopju s hišno številko 40 v Drevoredu Elizejskih poljan. Nazadnje so elani upravnega sveta odobril načrt za iZ' gradnjo parkirišča v milj' skem stanovanjskem bloku od hišne številke 1 do 15. rC~ NATEČAJ VOJNA / DR. REALI V SARAJEVU NOVICE Podelitev nagrad Albina Bubniča Nagrajevanje danes ob 17.30 Psihiatrična pomoč Trsta Sarajevčanom Pobuda potrebuje podporo Na Primorskem dnevniku bo danes popoldne praznično. Nagradili bomo zmagovalce tretjega natečaja Nagrade Albina Bubniča za spise in študije na temo »Tako so si služili vsakdanji kruh. Dnevnik je razpisal natečaj, da bi Počastil spomin svojega časnikarja, neutrudnega raziskovalca nacističnih zločinov v Rižarni in prejemnika nagrade Kronistovo življenje, ki ga podeljuje Zveza italijanskih kronistov. Natečaju se je odzvalo lepo število udeležencev v vseh štirih nagradnih razredih. Ocenjevalna komisija je jeseni že razglasila dobitnike, njihova dela pa so tudi že bila objavljena v Nedeljskih temah našega dnevnika. Danes bodo torej prejeli nagrado za trud, ki so ga vložili. V kategorij univerzitetnih študentov in ljubiteljev bosta drugo nagrado Prejeli Barbara Zlobec za prispevek z oznako »Moja družina«, in Vesna Guštin za ljubiteljsko delo z naslovom »Ognjišče«. V kategoriji spisov ali ra- ziskav dijakov višjih srednjih šol je komisija podelila tri druge nagrade, in sicer Sari Perini za delo z naslovom »Agols«, Ivani Mahnič za delo z naslovom »Mafit« in Virginii Macor za prispevek z naslovom »O de bi blo murje golaš.« Komisija ni podelila nagrad v kategoriji prispevkov dijakov nižjih srednjih šol, v razredu skupinskih prispevkov učencev osnovnih šol pa je pripadlo prvo mesto delu bar-kovljanske osnovne šole Frana Šaleškega Finžgarja »Morje«. »Delo izstopa po bogati vsebini, občutljivosti pri zbiranju pričevanj, angažiranosti in ustvarjalnosti otrok, pozornosti učiteljic, ki so znale usmeriti in vrednotiti značilnosti in sposobnosti vsakega otroka, ne da bi jih dušile in reducirale na brezosebno raven,« je med drugim zapisano v utemeljitvi nagrade. Nagrajevanje, ki ga bo obogatil nastop ženske vokalne skupine Stu ledi, bo v prostorih Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, ob 17.30. ' Vojna v Bosni je uperjena predvsem proti civilnemu prebivalstvu, saj meri k etničnemu čiščenju, to je k uničenju ali izgonu prebivalstva. Izgnanci, posiljene ženske, preživeli iz koncentracijskih taborišč, sirote, starši, ki so jim otroci umrli pred očmi ali ki so izgubiti vsako sled za njimi: v Bosni nekateri umirajo, preživeti pa izgubljajo duševno ravnovesje, zblaznijo, kar je včasih še hujše od smrti. Med najhujše grozote, katerih posledice bodo nositi še dolgo let po koncu vojne, prav gotovo spada psihična prizadetost velikega števila Bosancev. Zaradi tega so se v tržaški psihiatrični bolnišnici, ki je tudi referent za psihiatrijo pri Svetovni organizaciji za zadravstvo VVHO-OMS, odločili za konkretno sodelovanje s sarajevsko psihiatrično služho. Primarij dr. Mario Reali bo do konca meseca v Sarajevu, kjer bo preveril možnost, da bi v bosanskem glavnem mestu ustanoviti psihiatrično enoto. Tržaški specialisti - zdravniki, asistenti in bolničarji, seveda sami prostovoljci - naj bi sodelovali s tamkajšnjimi kolegi in se ukvarjali z umskim zdravstvom prizadetih prebivalcev v posebnem »tržaškem« centru. Psihiatri so zaprositi za pomoč tudi tržaško občino in vse javne in zasebne ustanove: Trst, kjer se je s prof. Francom Basaglio začela revolucija na področju umskega zdravstva, lahko zgledno pomaga trpečim Sarajevčanom. FILM / DO NEDELJE V KINU EZCELSIOR Bogat izbor na festivalu Alpe-Adria . Tržaška kinodvorana Excel-S1°r še vedno gosti filmski festi-Val Alpe Adria. Z otvoritvenim večerom, ki je bil v sredo, so otekli razni tematski ciklusi. Po-e8 uradne selekcije desetih filmov, med katerimi je dosedaj aajvečjo pozornost pritegnil Ceški film o dogodivščinah Vojaka Conkina (na sliki), so se uidi že vpeljale retrospektive albanske in vzhodnomeške film-ske produkcije. Od te bosta jutri sporedu dva filma, in sicer Razdeljeno ne bo po istoimen-skem romanu Christe Wolf in pgenda Pavla in Pavle, ki sta bi-ia sprejeta v selekcijo najboljših nliuov ob stoletnici rojstva fil-Ja. Tudi prostor, posvečen uokumentarcem sarajevske sku- pine režiserjev Saga, se izteka. Danes bo ob 20.30 na vrsti tretja serija kratkometražnih posnetkov iz obkoljenega mesta, jutri pa si bo mogoče ogledati tudi reportaži dveh tujih opazovalcev dogajanj v Bosni. To sta Italijan Bocchi s filmom Sarajevo - tretje tisočletje in film Bosna! Fracoza B. Henry Levyja. Zadnja projekcija pa bo jutri zvečer ob 23. uri posvečena filmu Pred dežjem makedonskega režiserja Mančev-skega, ki je na lanskem festivalu v Benetkah prejel nagrado za najboljši film. Jutri v jutranjih urah pa bo drugi del mednarodnega posveta o literaturi in filmu v bivši Nemški demokratični republiki. V nedeljo zvečer je predvideno nagrajevanje, (t.d.) Sporazum med sindikati in vodstvom pristanišča Predstavniki sindikalnih stanovskih organizacij FCLT-CGIL, HT-CISL in UIL-Trasporti in vodstvo pristanišča so podpisati včeraj sporazum o smotrnejšem usklajevanju dela v luki, s pomočjo katerega naj bi se kakovost storitev bistveno izboljšala. Domenili so se tudi za občasno preverjanje delovnih in zaposlenost-nih razmer, ki naj bi jih sproti urejevati vsi zainteresirani subjekti v vsestransko korist. Predavanje prof. Annamarie Vinci V Mieli se je včeraj nadaljeval tečaj za vodnike v tržaški Rižarni, ki ga prireja občinska uprava v sodelovanju z mestnimi muzeji. Včeraj je namesto obolelega sen. Paolo Seme predavala prof. Annamaria Vind (na sliki KROMA) s tržaške univerze. Prošnje za prispevke V torek, 31. januarja, bo zapadel zadnji rok za vložitev prošenj za deželne prispevke združenjem in ustanovam, ki delujejo na področju kulture, glasbe, rekrea-tije in športa ter promodje miru in sodelovanja med narodi. Pojasnilne okrožnice je mogoče dvigniti pri vratarjih oheh sedežev pokrajinske uprave (Trg V. Venelo št. 4 in Ul. S. Anastasio št. 3) vsak dan od ponedeljka do vključno petka med 7.40 in 19. uro. Za podrobnejša pojasnila naj se interesenti obrnejo na pokrajinski urad za kulturo, šport, turizem, prosti čas in mladinsko problematiko v Ul. S. Anastasio St 3, III. nadstropje, in sicer vsak dan, razen v soboto, med 9. in 13. uro, v ponedeljek in četrtek pa tudi med 15. in 17. uro. Pridržana prognoza Včeraj okrog 13.30 se je v Ul. Forlanini pripetila prometna nesreča, v kateri se je težko poškodoval 44-letni Giuseppe Diuzzi iz Ul. Aquileia 12. Djnzzi je bil za volanom avtomobila seat malaga, ko je verjetno zaradi mokre ceste izgubil nadzor nad volanom in se zaletel v drog prometnega znaka Udarec je bil silovit, Diuz-zija so odpeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so ga s pridržano prognozo sprejeli na ortopedskem oddelku. Imel je srečo Luigi Cranceri s Trga sv. Jakoba se mora zahvaliti predvsem varno grajenemu avtomobilu, da je ostal pri življenju. Včeraj navsezgodaj zjutraj, okrog 5. ure, se je namreč na prvem ovinku po Zavijah (v smeri proti Trstu) silovito zaletel v drevo in ostal ukleščen v razbitinah. Do nesreče je verjetno prišlo zaradi spolzkega asfelta. Nemudoma so posegli reševalci RK, miljski gasild ter karabinjerji. Gasila so se dalj časa mučiti, predno so ga osvobodili, saj je imel ukleščene noge. Na vozilu (znamke BMW) je škoda precejšnja. STEČAJ FINANČNE DRUŽBE FINTOUR SODIŠČE / MAMILA Za Cardarellija lažja obtožba? Proces proti Quirinu Cardarel-ll)u in Ivanu Fariju, ki sta poveza-p3 s stečajem finančne družbe intour, se bliža koncu. Za Carda-J,ehija se bo verjetno zaključil z pogovorno kaznijo, torej ne več Kot dve leti, kar pomeni, da bo po-gojna. Pred sodnico za predhodne Preiskave Alessandro Bottan je bi-;a yCeraj krajša obravnava, na ka-J-ori so branilci izročili dodatno dokumentacijo. Tako Cardarelli kot Fari, ki mu je nasledil kot Upravitelj, sta si na glavo nakopa-3 kar 38 obtožb, ki gredo od laž-?e8a stečaja do poneverb v bilanci ln davčnih utaj. Po mnenju zagovornikov pa bodo nekatere obtož-e ovrgli že s predstavitvijo raznih dokumentov. Zato je javni tožilec e Nicolo vprašal za odložitev (obravnavo bodo nadaljevali 9. fe-r nar j a), ker mora proučiti nove dokaze. Obstajala naj bi tudi mož-Uost, da obtožbo lažnega stečaja sPreinenijo v »preferencialni ročaj« (gre za primer, v katerem Zadolženi upravitelj, ki ga zane-s i1Vo caka stečaj, odplača samo jrokatere upnike in jih s tem privi-e8ira v odnosu z ostalimi; pri laž-Uoin stečaju pa si upravitelj denar ukne v žep). Ge ne bo novih za- pletov, bo rimski podjetnik Carda-relli, ki je bil tudi mesec dni v zaporu in še več časa v hišnem priporu, prihodnji mesec zaključil svojo sodno pot, s katero se je končal tudi njegov ambiciozni načrt glede Sesljanskega zaliva. Položaj Ivana Fari ja pa ne dovoljuje dogovorne kazni, zato je zaprosil za skrajšani postopek, ki predvideva za tretjino nižjo kazen. Ker so združili položaj raznih oseb, se je na tem procesu znašel tudi Agostino Cassara, bivši upravitelj družbe Sacat, lastnice kamnoloma Faccanoni. Tudi zanj se obeta dogovorna kazen. Stečaj grupe Fintour, s katero je bila povezana usoda Sesljanskega zaliva, trgovskega centra il Giulia, kamnoloma Faccanoni (vseh družb je bilo 17), je tržaško sodišče odredilo aprila 1992. Afera pa je začela prihajati na dan že leto prej, v jesenskih mesecih. Finančno družbo je spravil na kolena ogromen dolg, okrog 300 milijard tir. Brezno so skušali zapolniti s prodajami premoženja, vendar je možnost preventivnega konkordata, za katero so se zavzemali upniki, propadla, ker se nihče ni predstavil z resnimi na- meni, tako da je Fintour ostal brez potrebne likvidnosti za odplačilo dolgov in drugih obveznosti. Za stečajnega upravitelja je bil imenovan Lino Guglielmucci, ki se je kot sodni komisar dalj časa prizadeval za konkordat. Dolga in zapletena sodna preiskava je stala več sto milijonov lir (samo enemu od knjigovodskih izvedencev, ki je delal za sodišče, so plačali skoraj 500 milijonov tir), zato se je sodišče zavarovalo z zaplembo nekaterih slik in dragocenosti družine Cardarelli. Od te zapletene preiskave, med katero' so izdati na desetine jamstvenih obvestil, preiskali razna stanovanja in zaplenili na tone dokumentov, je sedaj nekako ostala le obtožba o »preferencialnem stečaju« za 14 milijard tir. Cardarelli naj bi za to vsoto odgovarjal le delno, in sicer za denar, ki ga je osebno posodil Fariju. Dolg so poravnali s sredstvi družbe, ki je bila že na robu stečaja. Sam Cardarelli se je tako znašel med upniki, vendar je zanikal, da bi povračilo izhajalo iz knjigovodskih knjig Fintoura. Ge bi to dokazal, bi bil oproščen, a to bi zaključek procesa zavleklo v nedogled. Heroin v debelem črevesu Izognil se je kontroli ob vstopu v zapor in heroin dal tudi drugim jetnikom Ko so sedaj že 40-letnega Filippa Bougha (Ul. dell’Agro 9) oktobra 1992 pripeljati v zapor, so ga skrbno pregledati, kot je pač običajna praksa. Nič mu niso našli in so ga odpeljali v celico. Pri sebi pa je vendarle nekaj imel, in sicer okrog 10 gramov heroina. Skrbno jih je zavil v preservativ in jih skril tam, kamor pri rutinskih pregledih ne pogledajo, v debelo črevo. Kasneje pa je mamilo le prišlo na dan, vendar v povsem drugačni obliki, in sicer pri izvidih, ki jih je naročila uprava zapora. Inšpektorju Carlu di Rienzu je prišlo na uho, da po zaporu kroži heroin, skrivnost mu je zaupal neki kaznjenec, Valter Ca-rone. Dejal je, da je neki »Pippo« prinesel mamilo in ga dal tudi drugim jetnikom. Na podlagi fotografij so ugotoviti, da »Pippo« ni nihče drug kot Bough. Pregledali so celice, vendar zaman, le na dvorišču so našli manjšo količino heroina. Odrediti so protidoping kontrolo, bila je pozitivna. V težavah sta se znašla še druga dva zapornika, 31-letni Dean Rankovič in 29-letni Daniele Cu-sumano iz Ul. Giuliani 38. Bough naj bi bil mamilo dal Cusumanu, slednji Rankoviču, a ta še nekomu drugemu. Obramba trdi, da so se dogodki odvijati povsem drugače. Baje naj bi nekateri kaznjenci odkrili, da je Carone v njihovo škatlo za kavo skril nekaj ma- mila, zatem naj bi jih zatožil upravi. Njegovega početja naj bi se zaporniki pravočasno zavedeti in se mamila znebili. Dogodek naj bi imel zveze s sedanjim procesom, a iz Caronejevega početja naj bi se dalo sklepati, da se je tudi v primeru Bougha vedel enako. Proces se bo nadaljeval junija. Kradel v veleblagovnici Coin Alessandro Fattor je stopil v veleblagovnico Coin, se skril in počakal, da so kupci in prodajalci odšli. Nameraval je izkoristiti opoldansko zaporo in se je vneto lotil »dela«. Začel je stikati po blagajnah, prisvojil si je nekaj elektromagnetov, ki služijo za dezaktiviranje alarmnih sistemov na raznih artiklih, bil je zatopljen v svoj posel in sploh ni opazil, da ni prav sam. V trgovini so bili namreč delavci, ki so nekaj popravljati in so slišali sumljiv ropot. Pognati so se za nepridipravom, vendar jim je ušel. Ustaviti so ga šele na cesti, kjer jim je priskočil na pomoč nekdo od mimoidočih. Dogodek se je pripetil že julija 1992, včeraj se je 31-letni Fattor, ki prebiva na Stari istrski cesti 17 (trenutno je sicer v ječi zaradi drugih prekrškov), stopil pred sodnika, ki ga je obsodil na 6 mesecev zapora, 300 tisoč lir globe, poleg tega mora dve leti prebiti v neki kmetijski zadrugi. RAZSTAVA / V MUZEJU ZIDOVSKE SKUPNOSTI V DOMU BRDINA r~ OB 50. OBLETNICI SMRTI "l Sveta dežela na starih dragocenih zemljevidih V sodelovanju s tržaško pedagoško fakulteto Psihiatrija dvoglasno drevi na Opčinah Spomin na Tugomirja in tovariše V muzeju tržaške židovske skupnosti »Carlo in Vera VVagner«, ki so ga predali svojemu namenu pred dvema letoma, so včeraj odprli zelo zanimivo kartografsko razstavo, ki so jo z vsebinskega vidika zastavili na starodavno prikazovanje Svete dežele. Izvedbo razstave je muzej poveril oddelku za zemljepisne in zgodovinske vede pri tržaški pedagoški fakulteti, veliko razstavljenega gradiva pa so prispevale številne italijanske in tuje knjižnice in muzeji. Oblikovalca razstave Lucia-no Lago, predstojnik pedagoške fakultete in direktor oddelka za zemljepisne in zgodovinske vede, in prof. Graziella Gal-liano sta uredila tudi bogato opremljen katalog, ki ga je izdala založba Alina-ri iz Firenc. Založnik Claudio de Polo se je v svojstvu predsednika muzeja na včerajšnji otvoritvi razstave, ki se je je udeležilo zelo številno občinstvo, zahvalil vsem, ki so prispevali k uresničitvi zamisli. Kot že prej predsednik tržaške židovske skupnosti Nathan (Gior-gio) VViesenfeld je tudi de Polo opozoril na znanst-veno-zbirateljsko delo bivšega dolgoletnega predsednika skupnosti Maria Stocka. Najbolj dragoceni primerki iz njegove osebne kolekcije tvorijo začetno gradivo za razstavo, eksponatom Stockove zapuščine pa so oblikovalci dodali druge, originalne ali faksimilira-ne primerke (zaradi neprecenljive vrednosti nekateri stari zemljevidi ne zapustijo nikoli muzeja, ki jih hrani). Mešano slovensko-ita-lijansko kulturno društvo Na pečini - La Rupe, ki že nekaj Časa deluje na Opčinah, a še ni bilo deležno vse tiste pozornosti, ki si jo glede na zastavljene cilje - to je prispevati k boljšemu medsebojnemu spoznavanju ter sožitju med različnima narodnostnima skupnostima - zasluži, zadenja svoj niz kulturnih večerov v novem letu z zanimivo debato o psihiatriji. Gosta večera bosta znana tržaška psihiatra Pavel Fonda in Raimondo d’Aronco. »Psihiatrija dvoglasno« -to je naslov večera - bo na sporedu danes, ob 20.30 v prostorih Doma Brdina. Izhodiščnim mislim obeh predavateljev bo sledila razprava. O zasnovi razstave je nato spregovoril Luciano Lago, ki je najprej opozoril na izjemno privlačnost, ki jo je od zmeraj imela Sveta dežela. Zato so jo najraje tudi na zemljevidih prikazovali bolj z zgodovinskega ali verskega vidika kot pa z znanstve-no-zemljepisnega. Jeruzalem je bil paC središče sveta in stari zemljevidi to prepričanje odražajo. Razstava obsega zelo obširno časovno obdobje (od antike in srednjega veka preko razcveta v 15., 16.in 17. stol, do 18. stoletja). V prostorih židovskega muzeja v Ul. del Monte 5 bodo stari zemljevidi in ostalo zanimivo gradivo na ogled do 17. aprila, in sicer ob torkih in sredah med 16. in 20. mo, ob Četrtkih in petkih od 10. do 13. me, ob nedeljah pa dopoldne in popoldne. OBISK PRI MILANSKIH SLOVENCIH Fantje izpod Grmade v Milanu Božični koncert v karmeličanskem samostanu blizu parka Sempione Na današnji dan poteka 50 let, odkar je izgubil svoje življenje v nacističnem taborišču Mauthausen moj brat Ervin Lah-Tugomir. Moj spomin je namenjen njemu, hkrati pa vsem tistim, ki so se polni zanosa, želje po miru, po zmagi nad nacifašiz-mom vključili v osvobodilno gibanje in v njem delali z navdušenjem, mladostno zagnanostjo in predanostjo in so po mučenju v zloglasni Vil-la Triste, po mukah v ko-ronejskih zaporih, morali v živilskih vagonih v taborišča smrti. Dekleta in žene so v glavnem s tistim transportom odpeljali v Ravvensbriick, fante in može pa v Mauthausen, oziroma v njegove številne podružnice. S transportom, v katerem je bil brat, jih je tedaj, meseca oktobra 1944, odšlo iz Trsta okrog 360. Nekaj jih je kmalu podleglo mukam in grozotam življenja v taborišču, drugi so morda vztrajali kakšen teden ali mesec vec, a so potem tudi oni, še živi, končali v krematorijskih pečeh. Ne bi hotela naštevati imen, ker jih je bilo v tistem transportu toliko, s katerimi smo se poznali, bili prijatelji, soborci. Dva pa bi le rada omenila, in sicer Zorka VVerka iz Skednja, ki je umrl prav na božic, in Zoro Perello-Milano, ki je končala v Rawen-sbriicku. Veliko smo že pisah o teh naših padlih, pa tudi o tem, kaj so bila taborišča smrti, pa morda vendarle še premalo. Predvsem mladi bi morali vedeti, kakšen svet so pripravljah nacifašish. Če bi zmagah, bi bili oni gospodarji, ostali bi bili njihovi sužnji, nas Slovence pa so sploh izbri-sali iz seznama narodov. Mojega brata so najprej pripeljali v glavno taborišče Mauthausen, od tu pa v podružnico Melk. Danes je to lepo, skrbno urejeno avstrijsko mesto, z lepo katedralo, dobro založenimi izložbami. Tudi takrat ni bilo v mestu videti barak in taborišča. To je bilo izven mesta. V zasilnih barakah pa so imeli stlačene ujetnike, med temi v glavnem mlade in veliko židovskih otrok. Nihče jih ni mogel videti, ker so bih podnevi v rovih, globoko pod zemljo, kjer so morah kopah vojaške utrdbe. Kdor je preživel dan skoraj brez hrane, v mrazu, ob trdem delu, ki bi ga še zdrav ne mogel opraviti, je moral drugi dan spet okusiti isti križev pot, dokler ni podlegel. Ce se je javil, da je bolan, je bila pot do smrti v krematorijski peci še krajša. Vsaka smrt je nekaj groznega in za svojce udarec, ki ga ne bodo nikoli pozabili. Toda smrti v taboriščih sploh ni mogoCe opisah z besedami. Tu so umirali ljudje, potem ko so jim vzeli vse in naredili iz njih številke. Zato so moje misli pri Ervinu, toda tudi pri vseh tisočih, milijonih, ki so z njim delili isto usodo, isto smrt. NevaLukeš GLEDALIŠČE MIELA / JUTRI Marchetti spet predstavlja svojo duhovito Carto Divo Jutri zveCer bo v gledališču Miela spet nastopil En-nio Marchetti s svojo nadvse duhovito predstavo »Carta Diva« (na sliki ena izmed Marchettijevih številnih preoblek). Po izrednem upehu, ki ga je žela predstava maja lani - vključena je bila v posrečen niz Malo Ostržka je v vsakem izmed nas - se je zadruga Bonavventura odločila, da jo ponovno ponudi tržaški publiki. Marchetti, ki je doma iz Benetk, je začel nastopati na domačih pustnih prireditvah v čudnih preoblekah, ki jih je sam izdelal iz »revnih« materialov. Velikemu smislu za oponašanje in ironijo je kmalu dodal čut za »papirnah prikaz« svojih sanj. Slovenci iz Milana in okolice imajo že veC let navado, da se enkrat mesečno srečujejo pri maši v karmeličanskem samostanu blizu parka Sempione v središču mesta ter da se potem zadržijo v domači družabnosti. Zadnja leta jim mašuje msgr. Oskar Simčič, škofof vikar za Slovence v goriški nadškofiji, občasno pa na svoja srečanja povabijo tudi kak zbor ali umetniško skupino iz domačih krajev, da popestrijo srečanja. Tako so bili v nedeljo, 15. t.m. pri Slovencih v Milanu Fantje izpod grmade iz Devina. Pod vodstvom Iva Kralja in ob orgelski spremljavi Hermana Antoniča so peli najprej pri maši, potem pa so priredili še krajši božični koncert. Na srečanju se je zbralo kakih 70 poslušalcev. V njihovem imenu se je nastopajočim zahvalil inž. Blažič, ki je doma iz Tržiča. Na sliki (Foto Janko Kovačič) devinski pevski zbor Fantje izpod Grmade med nastopom na božičnem koncertu v karmeličanskem samostanu v Milanu. SVOJSTVEN PRAZNIK ZA DANILA MILIČA Petdeset let aktivnega petja Redki so jubileji, kot ga v teh mesecih slavi 75-letni Danilo Milic iz Kopra: 50-letnica aktivnega petja v zborih! Zato je toliko večji razlog, da o tem napišemo kakšno vrstico več. Danilo je rad prepeval že kot deček, saj izhaja iz Saleža na tržaškem Krasu, iz pevske družine, ki je bila z očetom tamburašem na Čelu in brati - pevci kar majhen domači zborček. Naključje ga je v mladih letih zaneslo v Milan, kjer se je pri velikem ljubitelju klasične glasbe in petja dr. Rosi prvič srečal s to zvrstjo glasbe in jo vzljubil. Vojaško obveznost je služil globoko v Italiji, kjer je navezal prijateljstvo s sorodnimi dušami ter z njimi prepeval -sicer v italijanščini, vendar nič manj lepo kot v domačem jeziku. Tako je dočakal 8. september, vstopil kot za- Danilo Milič veden antifašist v Prekomorske brigade in takoj našel zvezo s tamkajšnjim pevskim zborom, ki ga je vodil prof. Danilo Danev s Kontovela. V Bariju je zbor naštudiral zelo privlačen program, s katerim so lajšali trpljenje ranje- nim partizanom iz domovine in nastopali tudi za zavezniške sile. V tem Času je Milic veliko nastopal kot solist in v duetu z Marjanom Kraljem ob klavirski spremljavi. Po končani vojni je pevski zbor 4. prekomorske brigade postal zaščitna Četa štaba 31. divizije v Novem mestu, kjer so veliko nastopali po vsej Dolenjski in na Gorenjskem. Leta 1948 je dobil službo v Kopru in se takoj pozanimal, Ce obstaja kje kakšen pevski zbor. Tega takrat v Kopru še ni bilo, zato 'je z nekaj somišljeniki - pevskimi entuziasti - organiziral moški zborček najprej pod vodstvom učitelja Cerneke in nato dr. Vuge. Zbor se je v kasnejšem delovanju precej okrepil, se poimenoval najprej DPD "Svoboda” in potem "Simon Gregorčič” ter ga je nato prevzel skladatelj prot. Lovec, ki je zbor p°' peljal dokaj visoko (dvakrat prvo mesto na tekmovanju v Mariboru). Prof. Lovec je Miliča tudi prepričal, da se je vpisal v glasbeno šolo (na oddelek solo petja), s čimer je izpopolnil svoj glas ter kasneje veliko nastopaj kot solist ob spremljavi klavirja oz. orkestra. Danilo je pri tem zboru, ki so ga nato vodih še prof. Sček, L Tavčar in M. Sček, aktivno sodeloval vse do prenehanja njegovega delovanja, nakar se je pri' kljuCil mešanemu zboru "Maestral” Koper. Tu kot basist uspešno pre-peva še danes, saj pravi, da je končno našel tisto zadoščenje, ki bi ga moral najti vsak pevec, kjerkoli že poje. Ob visokem pevskem jubileju iskrene čestitke in še veliko lepega petja. (dj) S KOMEDIJO PRIDI GOLA NA VEČERJO Uspeh in smola gostovanja MGL Predstava bo v Trstu v nedeljo, v Gorici pa v torek Predstavitve gostovanja Mestnega gledališča ljubljanskega s Camolettijevo komedijo Pridi gola na večerjo, ki jo je Slovensko stalno gledališče ponudilo svojim gledalcem kot tretjo predstavo v abonmaju, so napovedovale iskrivo, humorno, vedro razpoloženje in smeh zbujajočo predstavo, kar pravšen začetek novega leta. V napovedih ni bilo nikakršnega pretiravanja, saj so mladi in temperamentni igralci pod vodstvom režiserja Zvoneta Sed-bauerja resnično osvojili in ogreli številno občinstvo. Njihove nastope si je namreč mimo rednih abonentov ogledalo tudi precej samo občasnih gledaliških obiskovalcev. Vsi pa so vi- deli to, kar so prišli gledat: spretno napisano in odlično uprizorjeno bulvarko, ki od začetka prejšnje sezone navdušuje občinstvo širom po Sloveniji. V tem je torej uspeh tega gostovanja, ki pa bo nedvomno ostalo v spominu tudi zaradi izredne smole, ki ga je zaznamovala. Nedeljska popoldanska predstava v Trstu je namreč odpadla, zaradi nenadne slabosti ene od igralk pred samim začetkom predstave, ko je bilo v Kulturnem domu že polno gledalcev. Med njimi je bil tudi dr. Renato Stokelj, ki je Mirjami Korbar, nosilki vloge Jaqueline, nudil prvo pomoč, za kar se mu gledališko vodstvo iskreno zahvaljuje. Korbarjeva si je čez noč toliko opomogla, da ponedeljkove predstave v Gorici ni bilo treba odpovedati. Kolikšno pa je bilo v gledališču zaprepaščanje, ko so prejeli iz Ljubljane vesti, da predstava v torek odpade zaradi bolezni druge igralke, si ni težko predstavljati. Najprej so seveda mislili, da gre za slabo šalo, ampak fax je potrdil, da je zbolela Tanja Ribič, briljantna Suzette, kuharica. Parafraza naslova se ponuja sama od sebe: naj dekleta ne hodijo gola na večerjo, vsaj v teh zimskih mesecih ne. Gledališki vostvi se dogovarjata za nova termina. Kaže, da bo predstava v Trstu v nedeljo 5. februarja, v Gorici pa v torek 7. __________PREDSINOČNJIM / V DRUŠTVENI GOSTILNI Centazzo na Kontovelu V okviru predsinoč-niega desetega »srečanja z avtorjem« v Društveni gostilni na Kontovelu je imel Carlo Papucci v go-steh muzikologa, sklada-mlja, videomakerja in bobnarja Andrea Centaz-z3 (na sliki - Foto Ferra-ri/KROMA). »To je sin Potresne Furlanije, ki ga )e Italija zanemarila,« je zapisal kritik v turinski Štampi. V resnici je Cen-tazzo, ki prebiva velik oel leta v Los Angelesu, Zaslovel v mednarod-tiem merilu in v 20 letih Ustvaril 200 skladb, imel I'OOO koncertov ter bil Umogokrat nagrajen. V sredo je predstavil svoje najuspešnejše sk-tadbe in pesem posvetil tudi Bosni. VČERAJ-DANES Danes, PETEK, 20. januarja 1994 BOŠTJAN Sonce vzide ob 7.39 in zatone ob 16.53 - Dolžina dneva 9.14 - Luna vzide ob ^bli in zatone ob 9.05. Jutri, SOBOTA, 21. januarja 1995 NEŽA VREME VČERAJ OB 12. btRl: temperatura zraka 7,5 stopinje, zračni tlak 1014,1 mb narašča, brezvetrje, vlaga 80-odstotna, padlo je 7,4 mm dežja, nebo pooblače-n°> morje skoraj mirno, temperatura morja 8,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Anna Le-gpvini, Nazareno Treppie-di, Ilaria Zecchin, Matteo "arovel, Alessandro Maria-Uo, Marco Suran. POHIŠTVO POPUSTI do 50% zaradi prenovitve razstavnih prostorov Ul. S. Cilino 38 - Trst Tel. 54390 UMRLI SO: 41-letna Giuliana Brumat, 46-letni Marino Granzotto, 61-letna Laura Micheluzzi, 88-letna Pierina Dobrigna, 82-letni Ottorino Della Venezia, 87-letni Ernesto Derin. Lj lekarne Od ponedeljka, 16., do nedelje, 22. januarja 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Pasteur 4/1 (tel. 911667), Drevored XX. septembra 6 (tel. 371677), Mazzinijev drevored 1 -Milje (tel. 271124) PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 UL Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, UL dell’Orologio 6 - Ul. Diaz 2, Mazzinijev drevored 1 (Milje). PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. dell’Orologio 6 - Ul. Diaz 2 (tel. 300605).* Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. ______________KINO ARISTON - Dvorana rezervirana. Jutri: 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Once Were VVarriors«, i Rena Owen. EXCELSIOR - Pregled filmov Alpe Jadran. EXCELSIOR AZZURRA - Pregled filmov Alpe Jadran. AMBASCIATORI 17.00, 18.20, 20.15, 22.15 PUBLIEST Tel. (040) 7796611 - Fax 768697 oglasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30 13.30 -17.00 (razen sobote) lifil GLASBENA MATICA TRST Abonmajska koncertna sezona 94/95 danes, 20. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu VASILIJ MELJNIKOV, violina ALJOŠA STARC, klavir Spored: Snitke, Šostakovič 19.00, 22.10 »II Re Leone«, risanka, prod. Walt Disney. ALCIONE - 16.30, 19.15, 21.45 »Forrest Gump«, r. Robert Zemeckis, i. Tom Hanks, Sally Field. Zadnje ponovitve. LUMIERE - 17.00, 19.30, 22.00 »La regina Margot«, r. Paul Cherau, i. Virna Lisi, Isabelle Adjani. IZLETI SPDT prireja v nedeljo, 22. t.m . izlet na Sabotin. Zbirališče izletnikov ob 8.30 na trgu Oberdan in ob 8.50 pri črpalki Agip na avtocesti pri Devinu. SK BRDINA organizira v nedeljo, 29. t. m. avtobusni izlet v Sappado ob priliki trofeje dežel. Vpisovanje in informacije na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah vsak ponedeljek od 19. do 21. ure. SK DEVIN organizira v nedeljo, 22. t.m., smučarski izlet na Kanzel (Avstrija). Avtobus sprejema izletnike od Bazovice do Stivana. Rezervacije in informacije Sosič 208551 ali Skerk 200236. 3 PRIREDITVE »The Mask«, i. Jim Carrey. NAZIONALE 1-16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »S.P.Q.R.«, i. Leslie Niel-sen, Massimo Boldi, Christian De Sica. NAZIONALE 2-16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Inter-vista col vampiro«, i. Tom Cruise, Domiziana Giordano. NAZIONALE 3-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Junior«, i. Arnold Schvvarze-negger, Danny De Vito, Emma Thompson. NAZIONALE 4-16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tre vedove e un delitto«, i. Mia Farrovv. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Tre porcone sul biliardo«, porn. prepovedano mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 17.30, OB OBLETNICI mednarodnega priznanja samostojne države Slovenije vabita S. K. K. in Mladinski odbor Slovenske prosvete na IV. SLOVENIJA PARTY. Kultruni program: člani SKK s pozdravnim govorom in recitalom odlomkov iz knjig Severni križ A. Rebule in O domovina T. Kuntnerja , slavnostni govornik T. Simčič, MePZ Mačkolje (vodi I. Lešnik). Sledi družabnost in zakuska .Častni gost večera bo I. Oman, član 1. Predsedstva neodvisne Slovenije. Peterlinova dvorana, ul. Donizetti 3, Trst jutri, 21. t. m., ob 19. uri. SKD GRAD - Bani prireja jutri, 21. t. m., ob 20.30 v Ovčarjevi hiši spevoigro na božično temo. Izvajajo otroci in Trebč pod vodstvom prof. Zdenke Križmančič s sodelovanjem prof. Nace Duha. Prisrčno vabljeni! M in Z PEVSKI ZBOR I. GRUDEN - Nabrežina obeščata, da bo ponovitev BOŽIČNEGA KONCERTA v nedeljo, 22. t. m., ob 15. uri v župniji v Komnu. Vabljeni! SKD TABOR - OPČINE. V nedeljo, 22. t.m., ob 17. uri vabi na koncert Godbenega društva Prosek. Dirigent Aljoša Starc. Program vsebuje bogat izbor skladb iz sodobne domače in svetovne zakladnice. Toplo vabljeni! Izkupiček namenjen kritju stroškov za popravilo strehe. OBVESTILO BRALCEM DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. V izrednih primerih sprejema prispevke tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje), s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. □ OBVESTILA KONZORCIJ vin DOC “Kras" obvešča člane in prijatelje, da je danes, 20. t. m., ob 19.30 v prostorih Kraškega muzeja v Repnu srečanje z vinogradnikom Stankom Radikonom iz Oslavja. ZSKD vabi predsednike in odbornike včlanjenih društev in skupin zahod-nokraškega območja na področno srečanje, ki bo v torek, 24. t. m., ob 20. uri na sedežu SKD Cerovlje-Mavhinje v Mavhinjah. TEČAJ o zdravilnih zeliščih. V četrtek, 26. t. m., ob 15. uri osem predavanj v Centru za mentalno zdravljenje pri Domju, UL Morpurgo 9, tel. št. 281274 oz . 281402. Predava Chri-stel Garassich. BRANI svoje zdravje, alkohol ni nerešljiv problem. V ta namen organizira AGAT (Associazione club alcolisti in trattamen-to - Združenje klubov zdravljenih alkoholikov) srečanja zate in za tvojo družino. Tu boš dobil prijatelje, s katerimi boš spoznal “nov stil življenja". Čakamo te na našem sedežu v Trstu, UL Foschiatti 1 od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 16. do 18.30, tel. št. 370690. Odloči se za obisk! ŠD POLET vabi člane in prijatelje na OBČNI ZBOR, ki bo v ponedeljek, 30. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. KMEČKA ZVEZA prireja tečaj za pravilno uporabo fitofarmacevtskih sredstev (pesticidov) z namenom da usposobi tečajnike za dosego dovoljenja (patentina) za nakupovanje teh sredstev. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - krožek Kras, vabi člane in simpatizerje na praznik včlanjevanja, ki bo v ponedeljek, 23.t.m., ob 18. uri v gostilni Klop - Nabrežina. H ŠOLSKE VESTI DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OPČINE obvešča, da se vršijo vpisi v prve razrede osnovnih šol in vrtce za šolsko leto 1995/96 do 28. februarja. Vse informacije dobite v tajništvu na Opčinah ali po tel. št. 211119. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU obvešča, da se vršijo vpisi v prve razrede osnovnih šol in vrtce za šolsko leto 1995/96 do 28. februarja. Vse informacije dobite v tajništvu v UL Frausin ali po tel. št. 773411. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI seznanja, da po novih ministrskih navodilih zapade rok z vpis v prve razrede osnovnih šol in v otroške vrtce za šolsko leto 1995/96 28. februarja. Vse informacije v zvezi s predložitvijo potrebnih dokumentov, kot tudi z delovanjem posameznih šol oz. vrtcev nudi ravnateljski urad v Dolini, tel. št. 228282 ( v jutranjih urah). DEVINSKO - NA-BREŽINSKA OBČINA obvešča, da se je začelo predvpisovanje otrok v občinski otroški vrtec v Mavhinjah in Sempolaju za šolsko leto 1995/96. Obrazci za vpis so na razpolago v obeh sekcijah otroškega vrtca; prošnje za predvpis je treba predložiti občinskemu Uradu za Šolstvo in kulturo, soba št. 2 do 25. januarja 1995. Za informacije je na razpolago isti urad, tel. št. 6703111. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO pri sv. Ivanu, obvešča, da se vršijo vpisi v 1. razrede osnovnih šol in vrtca za šolsko leto 1995/96 do 28. februarja t.l.Vse informacije dobite v tajništvu v UL Caravaggio 4 ali po telefonu 567459. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO v Nabrežini ob- vešča, da se vršijo vpisi v prve razrede osnovnih šol in vrtce za šolsko leto 1995/96 do 28. februarja. Vse informacije dobite v tajništvu ali na tel. št. 200136. MALI OGLASI VRŠIJO se vpisovanja v poklicne tečaje za estetiko, frizerstvo, draguljarstvo in optiko. Tel.od 9. do 12. ure vsak dan na tel. št. 364989. MLADA gospa usposobljena kuharica išče poldnevno zaposlitev v gostinstvu ali pri družini. Tel. št. 816675 od 12. do 15. ure. IŠČEMO prostor za urade od 50 do 100 kv. m v najem v pritličju ali prvem nadstropju na Opčinah. Tel. ob uri kosila na št. 226354. ODRASEL siamski maček, Sissi po imenu, se je izgubil v Pevmi. Kdor ima informacije naj kliče na tel. St. (0481) 30940. KOVINSKO podjetje v obrtni coni Dolina išče izkušenega delavca. Ponudbe po tel. št. 228563 -delovni urnik. TRGOVINA z avto deli v Gorici išče izkušenega prodajalca/ko z obvladanjem slovenščine in hrvaščine. Tel. št. (0481) 536991 ali 0481/536995. PRODAM avto alfa 164 v odličnem stanju, letnik 1989 s klimatsko napravo, lita platišča, metalno zelene barve, po zelo ugodni ceni. Tel. št. (0481) 81113 ali (0481) 419952. UGODNO prodam splošno enciklopedijo De Agostini (21 knjig). Tel. št. (0481) 882302 v večernih urah. PRODAM teniške loparje Prestige 600 head. Tel. št. 327240. V GORICI prodamo čistilnico odlično opremljeno. Oljašave pri plačilu. Poklicati ob urah obedov na tel. št. (0481) 522767. TROSOBNO, sončno, komfortno, opremljeno stanovanje oddam. Izključno pisne ponudbe poslati na Publiest Srl, UL Mon-tecchi 6, 34137 Trst pod šifro “Trst". UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz angleščine. Tel. št. 229234. URADNICA z večletno prakso v importu/exportu in menjalnici išče primerno zaposlitev. Tel. št. 229234. OSMICO sta odprla Mirko in Danila Zobec v Zabrežcu št. 4. BERTO PREGARC je odprl osmico v Ricmanjh št. 118. MARIO PAHOR je v Jamljah (Zupančičeva ul. 8) odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. V RUPI odpre osmico Salomon Tomšič. Odprta je vsak dan od 9. do 23. ure. Toči belo in črno vi- PRISPEVKI Ob obletnici smrti moža in očeta Mirka Grudna darujeta žena Pavla in hčerka Živa 100.000 lir za Dvojezično šolsko središče v Spetru. Ob obletnici smrti sina Giniota Bogateč darujeta Ardemia in Gigi 50.000 lir za SD Vesna. V spomin na strica Josipa Strajna daruje Duilio Strain 25.000 lir za SD Breg in 25.000 lir za MPZ Valentin Vodnik. V spomin na ženo Lauro daruje Silvo Cuk 25.000 lir za SKD Primorec in 25.000 lir za pogrebno društvo. V spomin na Meri Peta-ros in Nevo Godnič daruje Bruno Kralj 50.000 lir za SKD Primorec. V isti namen darujeta Anica in Lucijan Malalan 10.000 lir za SKD Primorec. Starc Pepi z Opčin daruje 50.000 lir za Sklad Stadion 1. maj. BOHINJSKA ŽELEZNICA / TRG "NA BLANCI", S KATEREGA NAJ BI ODSTRANILI MEJNI ZIDEK PROMET / TRASPORT BLAGA Gorica je v začetku stoletja dobila novo zvezo z Dunajem Pred otvoritvijo julija leto 1906 ostre mednacionalne polemike Štirje župani za valorizacijo goriških struktur Dežela premalo pozorna V zadnjih dneh se veliko govori o odstranitvi žiCne ograje z malim zidkom na trgu pred novogoriško železniško postajo, ki označuje državno mejo med Italijo in Slovenijo. Ne bomo se tu spuščali v razpravo o sedanjih dogodkih. Radi bi osvetlili kako je tu bilo v preteklosti. Bohinjsko železnico med Jesenicami in Trstom z vmesno postajo v Gorici je otvoril nadvojvoda Franc Ferdinand 19. julija 1906. 2e v naslednjih mesecih in letih je proga opravičila državno investicijo. Prihajah in odhajali so potniški vlaki, vsak dan štirje navadni, dva brzca, pa tudi številni tovorni vlaki. Za slednje so si namreč zelo prizadevali tržaški trgovci, ki so z železnico dobili krajšo pot do Celovca, Salzburga, Prage in Munchna. Kakšen je bil pogled na trg pred kolodvorom nam nazorno kaže tu objavljena razglednica iz Časa pred 1. svetovno vojno. KoCijaži pred postajo Čakajo na potnike, ki bodo dospeh z vlakom. Odprtje nove železnice je pomenilo tudi prihod številnejših bogatih gostov v naše mesto, ki so ga takrat nazivali “avstrijska Nica”. Za povezavo med južnim kolodvorom in mestom kot tudi med novim državnim kolodvorom na severu mesta in središčem Gorice so skrbeli koCijaži, omnibusi (večje kočije, že kar podobne majhnim avtobusom, pa Čeprav na konjsko vprego, v katerih je bilo prostora za deset ali še več potnikov), kot tudi tramway, ki je takrat povezoval oba kolodvora. Ulice v Gorici, razen nekaterih v strogem mestnem središču, ki so bile tlakovane, so vse bile makadamske, kar je razvidno na sliki. Ob otvoritvi proge je kobariški podjetnik Franc Rob objavil v SoCi oglas s katerim je naznanjal, da bo vsak dan, z odhodom ob 5.30 iz Robiča njegov omnibus za 10 potnikov vozil v smeri Sv. Lucije pri Mostu z vmesnimi postajami. Cena od Robiča do postaje je bila 1, 60 krono. Za drugo železniško povezavo med Dunajem in Trstom, po tisti z južno železnico, se je tržaška trgovinska zbornica pričela zanimati že v drugi polovici 60. let. Padel je predlog, da bi od gorenjske železnice, ki naj bi povezovala Celovec z Ljubljano, novo progo zgradili po Poljanski dolini skozi Žiri, pod Rovtami, skozi Hrušico do Razdrtega in tam skozi Senožeče in Divačo v Trst. Predlog je padel v vodo, TržaCani niso odnehali. Nemška pristanišča so že takrat privabljala blago iz Bavarske in Češke. Trst je potreboval novo hitro progo s severom. Leta 1873 so v dunajskem parlamentu raz-pravljali o načrtu nove železnice Cez Trbiž in Predel v Gorico. Odločitve ni bilo. Boj za 2. progo s Trstom je trajal 30 let. Napisanih je veliko poročil in razprav. O tem so razpravljali tudi v goriškem deželnem svetu. Nova proga bi bila pomembna tudi za Goričane, saj so dotlej bili prisiljeni narediti dolg ovinek Cez Trst, če so hoteh v Ljubljano, na Dunaj ah kamorkoli drugam v srednjo Evropo. Leta 1901 je bilo narejenih kar 10 načrtov za novo povezavo. Obveljal je načrt tako imenovane bohinjske železnice. Graditev je za takratne Čase pomenila velik napor in tehnični dosežek. Gradbena dela so trajala pet let, zaCela so se poleti 1901. Medtem ko so tehniki bili Avstrijci, so težaki prišli tudi iz tujine. Pri gradnji solkanskega kamnitega mosta so bili zaposleni Črnogorski delavci, ki so spali v barakah v št. Mavru ter v Solkanu. Prišlo je tudi do nesreč. Med gradnjo karavanškega predora je 21. novembra 1904 zaradi eksplozije umrlo 15 delavcev. Graditev proge skozi dolino BaCe je zahtevala obsežna drenažna in zavarovalna dela. Na odseku od Podbrda do Gorice je delalo 6.333 težakov, pri utrjevanju proge od Šempetra do PrvaCine 155, na kraškem odseku tja do Trsta pa 3.929 delavcev. Progo je gradilo več podjetij. Na primorskem odseku so bila zainteresirana naslednja podjetja: C. Cecconi iz Trsta (bohinjski predor), Natečaj za simbol Dijaškega doma Slovenski dijaški dom Simon Gregorčič v Gorici razpisuje nagradni natečaj za oblikovanje simbola doma. Simbol naj na preprost grafični način izraža vlogo oziroma vsebino delovanja dijaškega doma. Rok za predložitev izdelkov, ki jih morajo sodelujoči v zaprti kuverti dostaviti na upravo doma, zapade 15. februarja 1995. Posebna komisija bo izbrala najprimernejšo predlagano rešitev in avtorju najboljšega izdelka podelila nagrado v znesku 500 tisoč lir. Podrobnejše informacije o pravilniku natečaja dobijo interesenti na upravi Slovenskega dijaškega doma Simon Gregorčič v Gorici, Ul. Montesanto 84, tel. (0481) 533495. Na Goriškem obstajajo v razdalji dvajsetih kilometrov kar štiri pomembna vozlišča za blagovni tansport. Semkaj sodijo goriški avtoporto, tržiško pristanišče, letališče v Ronkah in novo železniško vozlišče v Cer-vinjanu. Zupani teh štirih krajev (Valenti iz Gorice, Persi iz Tržiča, No-velli iz Ronk in Travanut iz Cervinjana) so se srečali, da bi vzeli v pretres možnosti skupnega nastopa za valorizacijo teh struktur. Srečanja se je udeležil tudi predsednik SDAG Zanotto. Zupani so si bili edini v oceni, da je potreben koordiniran nastop občin in drugih zainteresiranih ustanov za obrambo interesov vsega širšega goriškega ob- močja. Navedene infrastrukture na strateškem območju za trgovanje med vzhodom in zahodom lahko postanejo pomembna odskočna deska za gospodarski razvoj. V ta namen bodo naročili študijo, ki naj preuči specifične značilnosti in razvojni potencial vsakega od teh središč ter možnosti njihovega usklajenega delovanja. Zupani so se tudi potožili, da Dežela zanemarja celotno območje in ne namenja dovolj sredstev za razvoj navedenih struktur. Goriškemu županu so zato poverili nalogo, da stopi v stik z deželnim odbornikom za prevoze Deganom in mu predoči potrebo po ovrednotenju goriškega območja. Redlich in Berger z Dunaja (odsek Podbrdo-Kanal; isto podjetje je zgradilo tudi solkanski most, ki je takrat bilo svetovno čudo: kamniti most z največjim obokom na svetu), Sard, Lenassi & Comp. (Kanal-Sempeter pri Gorici), Ma-dile & Comp. (Prvačina-Stanjel; na odseku Sempe-ter-Prvačina so uporabljali tire vipavske železnice), R. Mayreder & Comp. (Stanjel-Repentabor), Kupka-Orglmeister-Su-panCiC (Repentabor-Vrde-la) in Klemensievicz-De-mut & Comp. (Vrdela-Trst Sv. Andrej). Progo od Jesenic do Trsta je 19. julija 1906 otvoril nadvojvoda Franc Ferdinand. Karavanški predor je sicer bil zgrajen, odprl pa ga je minister Der-schatta šele 1. oktobra istega leta. Gradbeni stroški za novo progo od Celovca do Trsta so znašali 153.543.255 kron. Tik pred otvoritvijo proge je pri nas na Goriškem prišlo do neljubih političnih zapletov. Označbe krajev na najbolj pomembnih postajah so bile le nemške in italijanske, pa čeprav so vsi drugi napisi v njih bili tudi slovenski. Goriška postaja je bila označena le “Gorz-Gori-zia”, enako je bilo v Kanalu in v Avčah. Z ministrstva in s političnih glavarstev je prišel tudi ukaz, da se na postajah, ob prihodu otvoritvenega slavnostnega vlaka, smejo razobesiti le državne-cesarske in deželne zastave. Proti temu je 4. julija 1906 Andrej Gabršček v Soči objavil protestni članek. Napadal je upravo državnih železnic bodisi zaradi napisov in zastav kot tudi zaradi imenovanja postajenaCelnikov. Imenovana sta bila dva nemška zagrizenca: Hop-peger in VVieser. Prvi se je odlikoval že pred leti, ko je, kot postajenačelnik v Hrpeljah, uslužbencem prepovedal govoriti slovensko in je zahteval le nemščino. Drugi je bil znan, ker so domačini že nekajkrat zahtevali njegovo premestivev z Jesenic in Medvod. Franz VVieser je sicer v Gorici ostal tudi kasneje in zaradi svojega striktnega nemštva je bil večkrat tarča Gabrščkove SoCe. Soča je takrat sprožila široko protestno akcijo, h kateri so pristopile vse slovenske politične skupine. Za 14. julija je bilo v vsej deželi, v krajih ob progi, napovedanih veC protestnih shodov. V Gorici naj bi bil v Trgovskem domu. V zadnjem trenutku so jih odpovedali, ker je železniška uprava dala sneti inkriminirane table. Niso pa bile postavljene nove, kjer bi tudi slovenščina našla svoje mesto. To je razkačilo goriške Italijane in župan ter občinski svet so grozili z bojkotom otvoritvene slovesnosti. To se sicer ni zgodilo. Slavnostni vlak je predpoldne 19. julija odpotoval z Jesenic. Ustavil se je v več krajih, najdlje v Gorici in Trstu. Po Baški grapi in Soški dolini so povsod, tudi na kolodvorih, poleg cesarskih in deželnih vihrale tudi slovenske narodne zastave. Pozdravom v slovenščini je nadvojvoda odgovarjal tudi slovensko. Deželni glavar Pajer di Monriva je v Gorici goste pozdravil v nemškem jeziku. Slovenske zastave so bile tudi v spodnjem delu Vipavske doline. Na Krasu pa nič. Glavar v Sežani Rebek je to izrecno prepovedal, župani se mu niso uprli. Na novem goriškem kolodvoru je bilo na tak ali drugačen način zaposlenih 80 železničarjev. Če pogledamo njihova imena so to seveda bili ljudje iz nemških, čeških ter slovenskih krajev. Goriška občina zanje ni hotela zgraditi stanovanj. Teh ljudi ni hotela v Gorici. Tik pred postajo na kraju, ki so mu Goričani pravih na Blanči, so takrat bile zgrajene številne nove hiše. V njih je bilo kar precej gostiln, v glavnem so gostilničarji bili Slovenci. Nastal je tako nov mestni trg, o katerem je v zadnjem času kar veliko govora. MARKO VVALTRTTSCH KINO GORICA VnTORIA 18.00-20.00-22.00 »The mask«. Igra Jim Carrey. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 17.30-19.45-22.00 »Intervista col vam-piro«. I. Tom Cmise. Prep. mladini pod 14. letom. TR23C COMUNALE 18.00-20.00-22.00 »Tre vedove e un delittto«. L Mia Far-row, Joan Plowright in Natasha Richardson. HI PRIREDITVE DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO obvešča, da bo pustovanje 25. februarja v znanem gostišču Al Fogo-lar v kraju Galhano pri Čedadu. Poskrbeli bodo za glasbo in prijetno zabavo v družbi s kabaretnim duom Boris Kobal in Sergij Verč. Prijave bodo sprejemali na sedežu društva od 1. februarja. KD SOVODNJE prireja 12. revijo domačih zborov Sovodenjska poje, ki bo v nedeljo 29. januarja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. ri RAZSTAVE V GALERIJI KATOLIŠKE KNJIGARNE na Travniku bodo danes ob 18. uri odprh razstavo fotografa Paula D. Redfema. Govorih bodo Fabio Smo-tlak, Luciano Berini in Sergij Cesar. V GALERIJI SPAZZA-PAN v Gradišču je do konca januarja odprta antološka razstava del Avgusta Černigoja. Ogled je možen vsak dan razen ponedeljka od 10. do 12.30 in od 15. do 18. ure. V KULTURNEM DOMU V GORICI je do 27. januarja odprta razstava slik Helmuta Jeraka. Ogled vsak delavnik od 9. do 12. ure in med prireditvami v domu. V GALERIJI KINA VTT-TORIA na Travniku razstavljata mlada umetnika iz Catanie Orazio Foti in Fihppo La Vaccara. Ogled je možen med urnikom filmskih predstav do 24. januarja. V KROŽKU MITTE-LART na Trgu sv. Antona 13 razstavlja fotograf Roberto Marega. Ogled: torek, petek, sobota, nedelja 17.30-19.30 (sobota in nedelja tudi 10.30-12.30). □ KD SOVODNJE obvešča otroke, ki obiskujejo Ciciklub, da bo prihodnje srečanje v ponedeljek, 23. t.m., ob 15. uri v Kulturnem domu. DIDAKTIČNI RAVNATELJSTVI V GORICI IN DOBERDOBU obveščata, da zapade letos rok za dokončen vpis otrok v vrtce in prve razrede osnovnih šol 28. februarja. ; ; LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, Ul. Gar-zarolh 154, tel. 522032. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Te-renziana 26, tel. 482787. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH -DR. ROJEC, Ul. I. Maja 76, tel. 882578. POGREBI Danes ob 12. uri Elisa-betta Borgobello vd. Bel-lo iz bolnišnice in cerkve sv. Justa na glavno pokopališče. GORICA / NA POBUDO OBČINSKE UPRAVE Raziskava o društvih v občini Zbrane podatke bodo objavili na pomlad v posebni publikaciji Dejstvo, da smo v Gorici tako bogati z društvi je treba seveda pripisati tudi prisotnosti slovenske skupnosti na tem področju. Manjšina je od vedno uspešno gojila društveno dejavnost v svojih krogih. To je dejavnik, ki ima veliko težo v mestnem življenju in želeti je, da bi občina bolj upoštevala in vrednotila to prisotnost. Preštevanje se bo začelo v ponedeljek, 23. januarja, in bo trajalo tri mesece. Vsi zainteresirani bodo lahko telefonirali v Ufficio Giovani, na številko 537089, in sporočili osebju vse splošne podatke o svojem društvu. Aprila bo uprava izdala knjigo v kateri bodo vpisana vsa društva. “Imenik” bo tematsko razdeljen po poglavjih, glede na družbeni cilj vpisanih združenj. Seznam bodo letno poso-dobljali in ga bodo razdelili vsem društvom, ki se bodo odzvala. Goriški občinski odbornik za kulturo in šport Antonio Devetag je včeraj predstavil novo pobudo občine na področju društvenega delovanja v Gorici. V naslednjih treh mesecih naj bi s pomočjo Urada za mlade prešteh in evidentirali vsa društva v goriški občini. To veliko zanimanje občinske uprave za društveno življenje izvira iz dejstva, da deluje v Gorici približno 400 združenj na vseh področjih mestnega življenja. Gornji podatek je izpred desetih let, z novo raziskavo pa nameravajo preveriti današnje dejansko stanje. Občina žeh dobiti jasen pregled vsega prostovoljnega delovanja pri nas, da bi ga nato lahko bolje usklajevala in se posluževala doprinosa, ki ga lahko nudijo društva in organizacije pri uresničevanju javnih pobud, v predvidevanju, da se bodo zmogljivosti javnih financ zmanjšale. OBVESTILA POKRAJINA / SPREMEMBE STATUTA Statut odobren sredi prepirov Za glasovali Liga in DSL, ostro proti vsi ostali V tretje je pokrajinski svet vendarle odobril spremembe statuta Pokrajine, potem ko na dveh Prejšnjih sejah niso dosegli potrebne dve-betjinske večine. Tokrat je zadostovala navadna večina, ki so jo dosegli, čeprav zadeva spet ni sla skozi gladko, kot je morda upala uprava. Opozicija je namreč ugovarjala, da bi morali razpravljati o vsebini statuta in vnesenih spremembah in ne le dati na glasovanje novo besedilo, kot je hotela predsednica, ki je dala na dnevni red le glasovalne izjave. Glasno se je temu uprl Fiorelli in zahteval besedo za vsebinski poseg. Skliceval se je na zakon, po katerem drugo in tretje glasovanje, v pri- meru ko pri prvem ni dvotretjinske večine, ne smeta biti zgolj formalnost, temveč naj bi to bili priložnosti za ponoven pretres vseh vsebinskih vprašanj in morebitni premislek posa-menzih svetovalcev. Predsednica Marcoli-nijeva je bila na te zahteve gluha. Vzdušje se je razgrelo, ko je avtoritativno vzela Fiorelliju besedo. Sledilo je ostro prerekanje in desetminutna prekinitev seje. Ob nadaljevanju se je spet oglasil svetovalec zelenih, predsednica pa mu je dala izklopiti mikrofon in takoj dala na glasovanje spremenjeni statut. Ob Fiorellijevem besnem vpitju je glasovalo za 14 svetovalcev Severne lige in DSL. Proti ni glasoval nihče, saj so se svetovalci SKP in Ljudske stranke že prej iz protesta umaknili iz dvorane. Tako Fiorelli kot misovec Cosma, ki sta ostala v dvorani, pa nista glasovala. Misovski svetovalec je naknadno napovedal, da bo vložil priziv zaradi nelegitimnega postopka in nepravilnosti pri vodenju seje, zaradi katerih ni bil v stanju, da bi glasoval. Srž spora med večino in opozicijo je bržkone v novem političnem sodelovanju med Ligo in DSL. Glavna odobrena statutarna sprememba zadeva namreč izvolitev podpredsednika pokrajinskega sveta. To novo funkcijo naj bi po napovedih poverili svetovalcu DSL Salomoniju. ŠTEVERJAN / JAVNA RAZPRAVA NA POBUDO SKGZ Manjšina potrebuje neki skupni imenovalec Razgovor o aktualnih vprašanjih je uvedel Rudi Pavšič Krčenje zdravstvene oskrbe bo nekoliko manj boleče Razprava o deželnem zakonu 40 o racionalizaciji omrežja bolnišnic je včeraj v deželnem svetu prinesla nekaj delnih pozitivnih novosti za goriško pokrajino. Uprava je namreč osvojila dva od amandmajev, ki jih je predložil tržiski svetovalec SKP Roberto Anto-naz. S prvim so število postelj v bolnišnicah določih v razmerju 4, 5 na tisoč prebivalcev, medtem ko je v prvotnem besedilu bil določen količnik 4 promilov. Navidez malenkostni popravek pomeni za Goriško kakih 70 postelj več od maksimalnega števila, ki so ga dopuščali načrti odbornika za zdravstvo Fasole. Drugi pomemben popravek zadeva sam nivo zdravstvene oskrbe v goriški pokrajini. Deželna uprava je kljub nasprotovanju odbornika za zdravstvo namreč sprejela predlog, da bo go-riško-tržiska bolnišnica po ravni storitev enaka bolnišnicam, ki oskrbujejo območja od 150 do 400 tisoč prebivalcev. Goriška pokrajina je namreč po številu prebivalstva tik pod spodnjo mejo, zaradi česar je tvegala, da ohrani le raven oskrbe malih bolnišnic, kakršne na primer delujejo v Latisani, Palmanovi itd. S sprejemom amandmaja pa bodo omogočili ohranitev vrste specialističnih oddelkov in služb. Ob teh pozitivnih vesteh pa ostaja dejstvo, da bo z reorganizacijo prišlo do krčenja storitev. Gorici preti med drugim izguba operativne centrale reševalne službe 118, saj je deželni svet zavrnil Antonazov dnevni red, po katerem naj bi ohranili te centrale v vseh štirih pokrajinah. Ce bomo v prihodnjih mesecih uspeli umiriti spore in najti minimalni skupni imenovalec, bomo naredili pomemben korak za celotno manjšino. Tak rezultat pa bi nedvomno pripomogel tudi k izboljšanju odnosov med zamejstvom in matico Tako nekako bi lahko strnili smisel pogovora, ki ga je imel v sredo zvečer Rudi Pavšič na sedežu društva Briški grič v Steverjanu. Pavšič, ki je govoril kot predstavnik Slovenske kulturno gospodarske zveze je, najprej prikazal dogajanje znotraj manjšine. Manjšina, zlasti pa njene nosilne kulturne ustanove doživljajo hudo krizo, najverjetneje najhujšo v vsem povojnem obdobju. Gre za finančne in druge težave, ki jih je treba zelo hitro in z največjo odgovornostjo razrešiti ali vsaj si prizadevati za njihovo razrešitev. Gre namreč za ustanove, ki so izrednega pomena za obstoj in preživetje manjšine. Pavšič je pozornim poslušalcem obrazložil dogajanje znotraj manjšine po spremembah v Sloveniji in po spremembah, ki so nastopile v italijanskem političnem življenju. Pri tem izpostavil težko razumljiv in gotovo ne državniški odnos matice do zamejstva. Dokler se bodo medstrankarske zdrahe v Ljubljani odražale tudi na koži manjšine, ni mogoče pričakovati bistvenih uspehov. Manjšina bo kvečjemu še bolj talec dobre ali slabe politične volje Rima. Del udeležencev predsinočnje razprave v Steverjanu (foto Studio Reportage) Precej pozornosti je Pavšič namenil tudi prikazu tega, kar se je v lanskem letu dogajalo znotraj manjšine zlasti ob poskusih iskanja akcijske enotnosti in novih oblik predstavništva manjšine. Kar precej dolgo je trajalo, da so skoraj vsi spoznali, da je pot, ki so jo predlagali za dosego zastavljenega cilja, slepa pot. Pavšič je ob tem poudaril, da cilj minimalne notranje enotnosti ostaja, da pa bo treba iskati druge poti, da se ga doseže. Morda bo kaj novosti že na prihodnji teden napovedanem ponovnem srečanju predstavnikov strank in gibanj, v katerih se prepoznavajo Slovenci. Ob koncu je pogovor segel tudi na področje politike in priprav na upravne volitve, ki bodo, tako kakor v skoraj vseh občinah na Goriškem, tudi v Steverjanu. SKGZ nima izdelanega recepta in tudi ne namerava vsiljevati svojih smernic, ker je pač vsaka skupnost nekaj specifičnega. Ob tem pa seveda ni mogoče spregledati dosedanjih izkušenj skupnih krajevnih levo usmerjenih list. Upoštevati pa je treba seveda tudi premike in novosti v družbenih dogajanjih, ki so prisotna tudi v okviru naše skupnosti. jOLA TRINKO Zmanjkala je nafta: v učilnicah dva dni kot v ledenici Dijaki in profesorji slovenske nižje srednje Sole Ivan Trinko v Gorici so bili včeraj že drugi dan na mrazu. Kurjava ni delovala, ker je že predvčerajšnjim zmanjkalo nafte za ogrevanje. Gorivo so pripeljali vče-raL pri ponovnem zagonu grelca pa so se pojavile težave, tako da je temperatura v učilnicah tudi vCeraj ostala krepko pod najnižjo sprejemljivo vrednostjo. Solniki se zaradi tega hudujejo in se sprašujejo, kako je mo-8oče, da občina ne zago-tovi pravočasnega Polnjenja rezervoraja za gorivo. Ali je res treba, da zmanjka vsa nafta, Preden naročijo novo? Ali pa prihaja do tega sa-nro zaradi nemarnosti odgovornih? KRONIKA / ŠTEVILNA TRČENJA ZARADI SPOLZKIH CEST Češki tovornjak se je prevrnil v jarek tik pred avtoportom Šofer nepoškodovan - Ponoči lažje ranjen motorni kolesar Prvi dež po dolgem času je včeraj povzročil številne prometne nesreče na goriških cestah. V veliki večini primerov je šlo za trčenja zgolj s škodo na vozilih, v nekaterih primerih pa so lažje ranjene potnike prepeljali v bolnišnici v Gorici in Tržiču. Najbolj slikovita nesreča pa se je pripetila včeraj okrog 11. ure na avtocestnem odseku med Gorico in Vilešem. Češki tovornjak, ki ga je u-pravljal 24-letni Martin Smrček iz kraja Sumperk, se je tik pred avtoportom na voznem pasu v smeri proti Gorici zavozil s ceste in se prevrnil na bok. Kaže, da je voznik vozil preblizu desnega roba ceste, zaradi česar je “zaoral” po zemlji in zapeljal v jarek. Šofer je dobil le nekaj odrgnin, precej težav pa so imeli z odstranjevanjem težkega vozila. Ponoči so v bolnišnico sprejeli 48-letnega Miche-leja De Filippisa. Ponesrečil se je ob 3. uri v Ul. Kugy. Peljal se je z motornim kolespm, pri čemer je toliko vijugal, da je zadel ob bok avtomobila, ki ga je prehiteval in padel. Okreval bo v nekaj tednih. Na sliki (Fotostudio Reportage) prevrnjeni tovornjak pred avtoportom NOVICE Novi sedež SKP v prostorih nekdanjega sedeža PSDI Politično prizorišče se spreminja. Nekoč vplivne stranke izginjajo, druge so v vzponu. Naključje je hotelo, da je Stranka komunistične prenove v Gorici, ki se seli iz sedeža nad Bombijevo trgovino na Travniku, našla nove prostore na istem trgu, v katerih je še pred nedavnim bil sedež PSDI. Te stranke v Gorici ni več, mnogi njeni aktivisti pa so presedlali pod Berlusconijevo zastavo in v nekdanjem sedežu pustili polne zaboje neizrabljenih izkaznic, lepakov in drugega materiala, kot vedo povedati aktivisti SKP, ki so se morali pošteno namučiti, da so se znebili vse te stare šare. Novi sedež SKP na Travniku 14 (2. nadstropje) bodo uradno odprli jutri. Datum ni naključen, saj je 21. januar dan, ko je leta 1921 bila v Livornu ustanovljena KPI. Na otvoritveni slovesnosti ob 19. uri bo zgodovinar Luciano Patat spregovoril na temo: Vloga in delovanje KP na Goriškem od leta 1921 do leta 1995. Uspešna akcija za Piemont V solidarnostni akciji na pobudo Pokrajine za pomoč prebivalstvu Piemonta, ki so ga prizadele novembrske poplave, so prebivalci goriške pokrajine do 31. decembra zbrali 115 milijonov 870 tisoč lir. Ta znesek je še začasen, saj mnoge občine zaradi birokratskih ovir še niso mogle nakazati na skupni račun zbranih zneskov. Zato je Pokrajina sklenila podaljšati rok do konca januarja. Doslej zbrana sredstva bodo izročili občinam Santo Stefane Belbo, Diano D’Alba in Grinzane Cavour. Pokrajina bo naknadno sporazumno z občinami določila, komu naj gre denar, ki ga še zbirajo. Splavitev ladje Sun Princess V Tržiški ladjedelnici bodo danes ob 12.30 splavili luksunzno križarsko ladjo Sun Princess. Slo-venosti se bodo udeležili najvišji predstavniki Fincantieri in družbe P&O, ki je naročila ladjo. Ladja z nosilnostjo 77. tisoč ton bo največja te vrste na svetu vsaj za eno leto, nakar naj bi rekord postavili novi velikanki z nosilnostjo več kot 100 tisoč ton, ki ju bodo izdelali v Tržiču. Fotorazstava o ladjedelnici V galeriji “Alle antiche mura” v Tržiču bodo jutri ob 16. uri odprli fotografsko razstavo “Cantiere di vetro”. Razstava, ki jo prirejata občinska uprava in fototeka pri Javnem kulturnem večnamenskem centru v Ronkah, predstavlja pregled fotografij o preteklosti Tržiča in posebej ladjedelnice. Z njo se začenja niz šestih tematskih razstav, na katerih bodo z gradivom fotoarhiva JVKC iz Ronk predstaviti preteklost Tržiča in sosednih krajev. ŠOLSTVO / SESTANEK Deželna komisija: »Ne« združevanju, »da« samostojni šoli v Gorici TRST - Deželna komisija za vprašanja slovenske šole v Italiji nasprotuje tako imenovani »racionalizaciji šolske mreže«, obenem pa podpira osamosvojitev slovenske sekcije italijanskega zavoda ITI v Gorici. Ti dve vprašanji sta bili v središču sredine seje deželne komisije. O obeh so elani razpravljali že lani, letos so dejansko ponovili lanska stališča. Komisija je zavrnila predlog tržaškega šolskega skrbnika Čampa o združitvi nižjih srednjih šol Frana Erjavca v Rojanu in Frana Levstika na Proseku s šolama Ivana Cankarja pri Sv. Jakobu v Trstu in Srečka Kosovela na Opčinah. Zavrnitev je obrazložil ravnatelj nižje srednje šole Zvonko Legiša, ki je elanom prebral poglobljen dokument nekdanjega ravnatelja šole F. Erjavca prof. Pečenka. Edini, ki se je zavzemal za združitev šol, je bil prof. Loik (v deželno komisijo je bil imenovan na predlog MSI). Kot lani je zagovarjal tezo, da bi morali šoli združiti, ker bi morala veljati za slovenske šole enaka merila kot za italijanske. Komisija je nato razpravljala o predlogih goriškega šolskega skrbnika Mannina o slovenski sekciji na italijanskem zavodu ITI. Komisija je podprla predlog o osamosvojitvi slovenske sekcije in njeni združitvi z go-riškim oddelkom zavo- da Žige Zoisa. Po tem predlogu naj bi se zavod Zois »odklopil« od poklicnega zavoda Ivana Cankarja in naj bi se skupaj s slovensko sekcijo zavoda ITI združil v tako imenovani »tehnični pol«, medtem ko bi »trgovinski pol« predstavljal zavod Ivana Cankarja. S tem bi na Goriškem dobili Se eno ravnateljstvo višjih srednjih Sol. Komisija je zavrnila drugi skrbnikov predlog o združitvi vseh treh omenjenih šol v enotni šolski pol z enim ravnateljstvom. Tudi deželni šolski skrbnik Čorbi je poudaril, da bi bila ta varianta tehnično neizvedljiva zaradi raznolikosti usmeritev in programov treh šol. Tudi v tem primeru je Loik zagovarjal nasprotno stališče. Podobno kot lani je zahteval, naj slovenska sekcija zavoda ITI Se dalje deluje pod okriljem italijanske Sole. Svojo zahtevo je podkrepil z ugotovitvijo, da bi tako slovenska Sola lahko Se naprej složno sodelovala z italijansko, medtem ko bi osamosvojitev Sole pomenila geti-zacijo Slovencev... Deželna komisija je še razpravljala o prevajanju učbenikov za višje srednje Sole ter je vzela na znanje, da je bila podpisana konvencija za prevod in prilagoditev učbenika za slovenske osnovne Sole, in sicer za 3., 4. in 5. razred. Prihodnje leto bo že tiskan učbenik za 3. razred. Na tržaški prefekturi novoletno srečanje s predstavniki konzularnega zbora TRST - Na tržaški prefekturi je stavništvo. V imenu vseh je spre- pristopile k temu integracijskemu bilo včeraj tradicionalno srečanje govoril dekan, avstrijski konzul procesu. za izmenjavo novoletnih voščil s dr. Ingo Mussi, ki je poudaril po- Tudi prefekt Cannarozzo je iz-predstavniki konzularnega zbora zitivni proces zbliževanja med razil željo po mednarodnem šotna sliki - foto KROMA). S prefek- državami. Primer tega je seveda delovanju zato, da bi bodočnost tom Lucianom Cannarozzom so vstop Avstrije v Evropsko zvezo vseh narodov bila boljša, da bi se se srečali zastopniki držav, ki 1. januarja letos: dr. Mussi je iz- povsod uveljavil mir in nena- imajo v Trstu konzularno pred- ražil željo, da bi Se druge države zadnje gospodarsko blagostanje. »Naše stezice« bodo tokrat predstavile knjižno ponudbo Mohorjeve dmžbe TRST - Konec prejšnjega leta so kot običajno razne založbe predstavile nekaj prazničnih knjižnih izdaj, pri čemer so levji delež imeli tradicionalni koledarski almanahi z bolj ali manj zajetno zbirko leposlovnih in drugačnih knjig. Ali je to pot, ki naj hi človeka pritegnila k branju? Skromna bralna kultura sodobnika se namreč pozna na vsakem koraku, saj sta tako govorna struktura kot intelektualno zaledje močno poplitvena. To pa vodi v notranjo uboštvo posameznika, ki ne more več prepoznati umetniških vrednot, saj tudi zamejski tisk zelo skromno in nestrokovno izpostavlja bogastvo besede, kaj Sele, da bi valoriziral duhovno območje, ki seva prav iz pisateljskih in pesniških del! Kot rečeno, so morda prav koledarske zbirke tiste, ki nemara zbudijo vsaj delček radovednosti za vse tisto, kar se skriva med platnicami knjige. Zamejski prostor se v tem smislu lahko ponaša z vsaj dvema takima zbirkama - Jadran- skim koledarjem in koledarjem goriške Mohorjeve družbe. Nedeljska oddaja slovenskega sporeda koprske televizije ”Kam vodijo naše stezice” bo spregovorila o eni izmed dveh pobud, in sicer o naporu Mohorjeve družbe, ki je lani obhajala svojo 70-letni-co. V okviru tradicionalne zbirke je izšel tudi zadnji snopič Primorskega biografskega leksikona, ki je v vseslovenskem prostoru nepogrešljiv vir informacij. Marij Cuk je to pot povabil na televizijsko krasko dvorišče Marijo CeSčut, Martina Jev-nikarja, Oskarja Simčiča in Marka Tavčarja, da bi spregovorili o jubileju založbe in vsebini del, ki jih izdaja. Oddaja bo kot običajno stekla v živo točno ob 18. uri, odprta pa je tudi vsem gledalcem pred televizijskimi zasloni, ki se preko telefona lahko neposredno vključijo v pogovor. Tudi to poglavje "naših stezic” bo ponavljala slovenska televizija na svojem prvem sporedu v petek, ob 15.50. Knjižica Vzpi-Anpi ob 50. obletnici zmage nad nacizmom VIDEM - Deželna VZPI-ANPI je ob 50. obletnici osvoboditve z namenom, da obudi spomin na zgodovino tistih dni, izdalo 6. Številko »Zvezkov odporništva« (Quaderni della resistenza) z naslovom »Ali veš, mladi prijatelj...« (Giovane amico, lo sapevi che...). Gre za zbirko dokumentov iz dramatičnega obdobja izpred pol stoletja, ki jo VZPI namenja vsem, ki jih ne poznajo ali se potvarjajo, da jih ne poznajo. Snopič ne vsebuje komentarjev, ampak samo kratke zapise, originalne dokumente in se neobjavljene statistične podatke o nacistični in fašistični zasedbi Julijske krajine ter bo še posebno zanimiva za mlajše generacije, ki žal v Soli niso zvedeli ničesar o takratnih dogodkih, kot polemično ugotavlja VZ-PI. Cena knjižice znaša 5.000 lir ter je na razpolago na sedežih VZPI. Združenje bivših partizanov toplo priporoča branje knjižice, ki je še posebno aktualno v današnjem času, v opomin, da je bilo treba za svobodo plačati zelo visok davek, in da temelji demokracije ostajajo odporniško gibanje, osvoboditev, republika in ustava. Bogdan Berdon Pravno stanje jezikovnih pravic Slovencev v Italiji 48. Dne 7.9.1987 je Coloni posegel pri Ministru za javne službe s sledečim pismom na tiskovini z državnim grbom Poslanske zbornice: "Prot. 517/F/87 - Trst, 7. septembra 1989 Dragi Santuz, Dovoljujem si pritegniti Tvojo prijazno pozornost na kočljivo stanje, ki je nastalo z izdajo Predsednikovega zakonskega odloka z dne 13.15.1987 St. 268, ki zadeva delovne pogodbe uslužbencev krajevnih ustanov glede "doklade za dvojezičnost”. V vednost Ti prilagam nekatere časopisne izrezke o tej zadevi, ki jih je objavil tržaški II Piccolo. Menim, da bi morebitna uresničitev dogovorjenega ukrepa, čeprav v tem trenutku ni predložljiva, bila znanilka hudih političnih posledic in bi ustvarila najslabše pogoje za proučitev vprašanj povezanih z zaščitenim zakonom. Živo Te prosim, da proučiš to vprašanje in želim, da bi nam mogel nuditi zagotovila in pojasnila, ki bi zatrla v kali nevarno polemiko. Izkoriščam priložnost, da Ti pošiljam prisrčne pozdrave. Častiti gospod On. Giorgio Santuz Minister za javne službe Rim” Caro Santuz, mi permetto di attirare la tua cortese atten-zione sulla delicata situazione venutasi a determinare con Femanazione del D.P.R. del 13.5.87 n. 268 concernente il nuovo contratto di lavoro dei dipendenti degli enti locali, per quanto riguarda ’Tinden-nita di bilinguismo”. Per tua opportuna conoscenza ti allego al-cuni ritagli štampa apparsi sull’argomento sul "Piccolo” di Trieste. Ritengo che una eventuale, anche se al momento impropo-nibile, attuazione della misura concordata srebbe foriera di gravi conseguenze politi-che e creerebbe i peggiori presupposti per un esame dei problemi connessi con la legge di tutela. Ti prego vivamente di voler esaminare tale questione auspicando che tu possa fornire quelle assicurazioni e quei chiarimemnti atti a stroncare sul nascere una pericolosa polemica. Colgo Toccasione per inviarti i piu cordia-li saluti. 111.mo Sig. on. Giorgio Santuz Ministro per la Funzione Pubblica Roma Dne 8. septembra 1978 pa je poslanec Coloni poslal prepis pisma tudi podtajniku pri Predsedstvu ministrskega sveta: "Dragi Rubbi, Pošiljam Ti v vednost prepis pisma, ki sem ga naslovil Ministru za javne službe o zadevi doklade za dvojezičnost, zamegle-no prikazane v Zak. odloku Predsednika Republike z dne 13.5.1987 št. 268. Prisrčne pozdrave Sergio Coloni Častiti prof. On. Emilio Rubbi Podtajnik pri Predsedstvu ministrskega sveta Rim«. Caro Rubbi, ti invio per opportuna conoscenza copia della lettera che ho inviato al Ministro per la Funzione pubblica, sulla questione della indennita di bilinguismo adombrata nel D.P.R. del 13.5.87 n. 268. Cordiali saluti. Sergio Coloni Egr. prof. on. Emilio Rubbi Sottosegretario alla Presidenza del Consiglio dei Ministri Roma To podtalno zaganjanje proti strokovno in sindikalno utemeljeni "dokladi za dvojezičnost” je vnebovpijoča žalitev. Toda protislovenski poseg poslanca Colonija je dosegel svoj cilj na ravni Predsedstva ministrskega sveta, ki je izdelalo noto o ”nepo-rabnosti” člena 60 Predsedniškega zakonskega odloka St. 268 iz leta 1987 v odnosu do zamejskih Slovencev. Na ravni sodne pokončnosti pa je poslanec Coloni docela pogorel (glej naslednje poglavje). (Se nadaljuje) VIDEM / 17 TISOČ OBISKOVALCEV Izreden uspeh razstave »Mirojeve zadnje sanje« VIDEM - Razstava "Zadnje Mirojeve sanje”, ki so jo zaprli pred dnevi v cerkvi sv. Frančiška v Vidmu, je doživela enkraten uspeh. V dveh mesecih si je namreč razstavo ogledalo več kot 17 tisoč obiskovalcev, kar predstavlja pravi rekord, če pomislimo, da so samo z vstopninami zbrali več sto milijonov lir, s čimer je videmska Občina, ki je bila pobudnik razstave, krila dobršen del stroškov. UspeSnost razstave znanega Španskega slikarja se kaže tudi v mednarodni sestavi obiskovalcev, saj je dobršen del ljubiteljev likovne umetnosti prišlo tudi iz srednjeevropskih držav, predvsem iz Avstrije in Slovenije. Stoenajst umetnin, ki so nastale v zadnjih petnajstih letih Mirojevega ustvarjanja, bo sedaj potovalo na Japonsko. Povedati velja, da so prav dela, ki smo si jih lahko ogledali v Vidmu, vezana na Miroje-va potovanja na Japonsko, kjer ga je prevzela estetič-nost kulture zen. (r.p.) mmmmmMmM Petek, 20. januarja 1995 RIM / POROČILO GLAVNEGA PRAVDNIKA RAČUNSKEGA SODIŠČA Dl GIAMBATTISTA Za odpravo javnega dolga je nujna politična stabilnost V obdobju 1987- 7994 se je javni dolg povzpel od 798.000 milijard lir na več kot 2 milijona milijard - Potrebno je rešiti vprašanje brezposelnosti RIM - Italijanski javni dolg je v nekaj letih dosegel vrtoglave razsežnosti: leta 1987 je znašal »sa-£10« 798.000 milijard lir, konec lanskega leta pa že yec kot dva milijona milijard lir. Na alarmni zvonec v zvezi s poraznim stanjem javnih financ je Pritisnil ob včerajšnjem odprtju novega sodnega leta glavni pravdnik računskega sodišča Emi-dio Di Giambattista in v lsU sapi zaželel, da bi naposled le prevladal ra-zum. S tem je imel v mislih tisti »časovni presledek«, ki naj bi omogočil vladi Lamberta Dinija, da se z novim gospodarskim manevrom učinkovito loti javnega dolga in primanjkljaja. Po pravdniko-vem mnenju bi bilo treba nemudoma in s pridom izkoristiti sedanji ugodnejši trend v gospodarstvu, saj bi na ta način razrešili tudi dramatično vprašanje brezposelnosti. Di Giambattista je torej kar naravnost spregovoril o političnih razmerah v državi in postregel z lastnim receptom, kar bo nedvomno izzvalo številne reakcije. O zdajšnji krizi je dejal, da je epohalna ter da jo označujeta zmešnjava in negotovost; rešiti jo bo mogoče edinole z razvozljanjem nekaterih političnih vozlov, ki so tu in tam vezani tudi na ustavno problematiko. Vpričo političnih ter institucionalnih sprememb je treba brž uresničiti reformo administrativnih in nadzorstvenih struktur, je dejal pravdnik in s tem v zvezi pozval k odobritvi najnovejšega zakonskega odloka, ki določa število okrožij sodnijske nadzorne sekcije; ob tem je zaskrbljeno ugotovil, da nekateri parlamentarci temu nasprotujejo. Opozoril je tudi, da je ustavno sodišče pred dvema leto- ma odredilo nadzor računskega sodišča nad ustanovami IRI, ENI, ENEL in INA ter predlagal, naj bi nadzorstvo raztegnili na vse družbe s pomenljivim deležem javnega kapitala. Nadzor je sredstvo za preprečevanje nezakonitega pridobivanja finančnih sredstev, katerega najodmevnejši primer je podkupninska afera - tan-gentopolis. Pravdnik je zagrenjeno ugotovil, da gmotne škode, ki so jo povzročili nepošteni upravitelji in politiki, ne bo mogoče poravnati. Zakaj ne? Zaradi »zako- nodajalske shizofrenije«, kot je Di Giambattista označil grmadenje zakonskih predpisov in določil. Cas, ki ga ima računsko sodišCe za to, da od pokvarjenih upraviteljev in uslužbencev krajevnih ustanov izbojuje povračilo nezakonito odmaknjenih sredstev, se je zaradi takšnih zakonskih ukrepov skrajšal od 10 na samih 5 let, kar je mnogo premalo in v kričečem nasprotju z upravičenimi zahtevami prebivalstva. NiC Čudnega torej, da je zaupanje ljudi v institucije splahnelo. HIletni PROMET PODJETIJ S TUJIM KAPITALOM PRESEGA 140 TISOČ MILIJARD LIR Tuji kapital osvaja Italijo Tuji kapital osvaja vedno no-ye postojanke v Italiji. Tržišče je v tem trenutku precej razgibano, investicije pa so za tujce toliko bolj vabljive, ker je lira po zadnji devalvaciji šibka. Tujci so v večji ali manjši meri vedno prisotni na italijanskih borzah, še posebno aktivni pa so pri neposrednem prevzemanju industrijskih in drugih obratov. Obračun tovrstnih mednarodnih transakcij kaže, da tujci mnogo veC kupujejo v Italiji, kolikor italijanski državljani nasprotno kupujejo v tujini, poleg tega pa so njihova prizadevanja usmerjena predvsem k obratom z razvito tehnologijo, medtem, ko italijanske kupce v tujini trenutno zanimajo predvsem stara in nova distribucijska oporišča. Tako so italijanski državljani v prvih devetih mesecih lanskega leta prevzeli v tujini 69 podjetij, tujci pa so v Italiji prevzeli 109 obratov. Tuji kapital tako danes kontrolira skupno okrog 1300 italijanskih podjetijh s pol milijona zaposlenih delavcev in z letnim prometom 140.000 milijard lir, Italijani pa nasprotno kontrolirajo v tujini okrog 1000 podjetij s 372.000 zaposlenimi delavci in s skupnim prometom 100.000 milijard lir. V Italiji se tuji investitorji, med katerimi prevladujejo Američani, Francozi, Nemci in Angleži, zanimajo kot rečeno predvsem za obrate z razvito tehnologijo, v nekoliko manjši meri pa tudi za turistično in živilsko industrijo. Ge se še enkrat poslužimo kriterija o obsegu zaposlene delove sile, potem lahko ugotovimo, da kontrolira danes tuji kapital že 40 % kemijske, 42 % elektronske in 43 % telekomunikacijske industrije v Italiji. Najbolj aktivna v državi je na tem področju švedska grupa VVallemberg, ki zaposluje v Italiji prek svojih multinacionalk Electrolux, Ericsson in SKF ze okrog 25.000 ljudi. V prehrambeni industriji pa so na italijanskem tržišču najbolj aktivni Francozi (družba Danome je pred kratkim opravila vrsto obsežnih nakupov, zlasti v Severni Italiji), na področju turizma pa izstopajo kapitalisti iz Združenih ameriških držav, ki so med drugim prevzeli tudi vrsto pomembnejših italijanskih termalnih vrelcev. Elio Fornazarič DAVKI / PO NEKAJLETNI ZAMRZNITVI Letos dvojni povišek obdavčitve zemljišč Povišala se bosta lastniški in agrarni IRPEF Po nekajletni zamrznitvi katastrskih vrednosti zemljišč, ki je stopila v veljavo leta 1988, je v finančnem zakonu za leto 1995 določena kar dvojna revalorizacija v pričakovanju dokončnih cenitev in ustreznega katastrskega tarifnega režima. Ukrep bo imel retroaktivno veljavo, Saj bodo morali maja davkoplačevalci, ki so lastniki zemljišč, ob Prijavi dohodkov iz leta 1994 plačati za 37 odstotkov višji lastniški (dominikalni) davek IRPEF in 32 odstotkov višji agrarni dohodek IRPEF. V letu 1995 se bo revalorizacija lastniškega dohodka povečala na 55 odstotkov, agrarni dohodek pa bo poskočil na 45 odstotkov. Obdavčitev bo nominalno višja za zemljišča, na katerih gojijo Žlahtnejše kulture. Pri tem naj Pojasnimo, da omenjeni poviški veljajo le za izračunavanje davka IRPEF, medtem ko revalorizacija ne bo vplivala na premoženjski da- vek ICI, na registrsko pristojbino na dedovanje in na donacije. Najkasneje do konca leta 1997 bo morala država opraviti dokončno cenitev zemljišč in določiti odgovarjajočo katastrsko vrednost, ki jo bodo memorizirali v računalniški sistem in tako bodo odpravili dosedanji vse preveč dolgi birokratski postopek pri ažurniranju katastrske evidence. Katastrske in hipotekarne izjave bodo lahko iz-tavljale kar občinske uprave, ki bodo s pomočjo telematske povezave neposredno imele vpogled v centralizirano katastrsko banko podatkov. Spomnimo naj še, da morajo do konca tega leta lastniki kmečkih hiš in poslopij, ki se poklicno ne ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, vpisati zgradbe v redni urbani kataster na osnovi novih planimetrij namembnosti in uporabe poslopij. (B) RIM / PODATKI ISCO Italija na vrhu lestvice držav z najvišjim številom brezposelnih Maja lani jih je bilo natanko 5.247.000 Prihodnje leto bo stanje v OECD boljše RIM - Inštitut za preučevanje konjunkture ISCO je objavil podatke o tem, koliko brezposelnih je bilo lani v državah, ki so članice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ter v petih industrijsko najbolj razvitih državah iz tako imenovane »skupine sedmih« (G7). No, stanje je bilo daleC najslabše v Italiji, kjer so v lanskem maju našteli nic manj kot 5.247.000 nezaposlenih. Pred Italijo so bile sicer v tem pogledu Združene države Amerike, kjer se je število brezposelnih sukalo okrog 7.900.000, a kjer je tudi prebivalcev mnogo, mnogo veC kakor pa na Apeninskem polotoku. Kljub okoliščini, da se je gospodarski trend bistveno izboljšal v vseh in- dustrijsko razvitih državah, so na območju OECD v lanskem letu našteli še vedno kar 34 milijonov nezaposlenih, to je dober poldrugi milijon veC kakor predlanskim. Seveda pa je bilo zaznamovati precejšnje razlike med razvojem delovnega trga v celinski Evropi in v anglosaških državah s posebnim ozirom na Ameriko, kjer so novembra lani zabeležili 5, 6-odstotno brezposelnostno raven, torej že približno takšno, kot je bila pred recesijo. Analitiki zavoda ISCO vsekakor napovedujejo, da bo ponovni razmah gospodarstva ugodno vplival na raven zaposlenosti v Evropi: leta 1996 naj bi se stopnja brezposelnosti znižala z lanskih 10, 7% na 10%. PET PON TOR SRE ČET | ■■■■■■ 16 22,4 16( S )2,8 16C »3 161 / I6$ 16116 10 DM Ul Tl 57,3 10 V X 13,8 10Z ■7,7 105 9,2 1050,3 NOVICE Izteka se rok za prijavo na gostinski tečaj za natakarje Na sedežih Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v Trstu in Slovenskega gospodarskega združenja Gorica je Se možen vpis na gostinski teCaj za natakarje, ki se bo v organizaciji Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje začel 30. januarja. Gre za profil strokovnega delavca, ki mora v zamejskem gostinskem krogu vsestransko pridobiti večjo profesionalno podlago, saj je eden izmed ključnih dejavnikov, ki ima neposreden stik z gosti. Med Sestteden-skim tečajem bodo udeleženci med lekcijami v pivih popoldanskih urah pridobili osnovne informacije ob pripravi jedilnice in proginjka, o strežbi in sprejemanju naročil, o sestavljanju jedilnika in liste vin, o serviranju pri točilni mizi in mešanju pijač, o serviranju vina ter skladnosti med vinom in hrano. Nakazan bo tudi s psihološkega vidika primeren pristop do raznih profilov gostov, obenem pa se bodo tečajniki lahko naučili najenostavnejše gostinske terminologije v angleščini in nemščini, da bodo lahko sprejeli naročila tudi tujega gosta. (B) Obrtniški tečaj za tolmačenje tehničnih načrtov Nadaljuje se vpisovanje na strokovni tečaj Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izbo-raževanje, na katerem bodo imeli vajenci, oziroma delavci gradbenih elektroinštalaterskih in mizarskih obrtniških podjetij priložnost, da pridobijo osnovno znanje za pravilno tolmačenje in izvajanje tehničnih načrtov. Petdeset ur lekcij bo zaobjemalo spoznavanje strokovne terminologije in osnovnih značilnosti tehničnih projektov, analizo raznih načrtov, potek izvajalnega postopka in sestavljanje, oziroma tolmačenje predračunov.(B) Popusti za vinogradnike VIDEM - Videmska trgovinska zbornica sporoča, da imajo kmetje, ki se poslužujejo storitev kemijskega mikrobiološkega laboratorija pri videmski trgovinski zbornici za kemijske analize in dosego oznake DOC in imajo tekoči račun pri Cedajski Ljudski banki, m pri teh storitvah popust. V tem smislu sta trgovinska zbornica in omenjeni denarni zavod podpisala ustrezni sporazum. ADRIA AIRVVAVS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK IZ ^.IUBL1AN£ V pRANKFIIRT j^ONDON j^jUNCHEN piANBDL jy|0SKV0 J^OPENHAGEN pARIZ piM gKOP.IE gPLIT JIRAN0 QUNAJ ^URICK Rezervacije in Informacije: ADRIA AIRWAYS, Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 ADRIA AIRVVAVS, Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRVVAVS, Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312 fr DOBLAR, PLAVE / ELEKTRARNE Več elektrike iz Soče Potrebe po dograditvi HE V Soških elektrarnah so se odločili za izdelavo Studije, ki naj razišče, ali se da bolje izkoristiti že zgrajene naprave pri dveh hidroelektrarnah na Soči. Gre za leta 1939 in 1940 zgrajeni HE Doblar in Plave. Raziskave in izdelane študije so pokazale, da obstajajo številne možnosti. Po načrtih naj bi ob dodatnih vlaganjih (206 milijonov nemških mark) pridobili novih 60 MW moči oziroma naj bi slovensko gospodarstvo imelo letno 315 milijonov kilovatnih ur energije. Preprosto povedano gre za to, da bi k že obstoječima hidroelektrarnama dodali še en celotni sistem za proizvodnjo električne energije. Med jezoma (v Podselu za HE Doblar, na Ajbi pa za HE Plave) bo ob že obstoječem podzemnem kanalu, po katerem teče voda na turbine v obeh hidroelektrarnah, treba zgraditi še en podzemni kanal debeline 6,5 metra. V prvem primeru bi bila dolžina takšnega podzemnega kanala 3900 metrov (Doblar II), v drugem pa 5570 metrov (Plave E). Tako bi torej izrabili že zgrajene objekte (pregrado, bazen, dostopne ceste, sti-kališče, daljnovod itd.). Prav tako bi bila strojnica v obeh primerih ista. Nove gradnje ne bi niti opazili, tako da zaradi nje ne bi bilo prizadeto okolje, saj bodo vsi novi objekti vgrajeni pod zemeljsko površino. Ce bi začeli graditi letos, bi bilo delo končano leta 2000. Vrednost investicije je ocenjena na 183,25 milijona nemških mark. V to vso- Od jeza v Podselu do HE Doblar bodo skopali dodaten rov (Foto: V. Cuder) to pa niso vštete interkalar-ne obresti, ki bi jih prinesla tuja posojila. Predvideno je, naj bi 48 odstotkov gradnje financiral investitor, 52 odstotkov pa bi pokrili z najetjem tujih posojil. Skupaj s stroški financiranja (inter-kalame obresti) je investicija seveda dražja - končna cena bi bila torej 206, 42 milijonov nemških mark. Investitor predvideva, da bo z lastnimi sredstvi financiral začetna vlaganja, kot so projektiranje in nadzor, interkalame obresti ter gradnja dela objektov. Za opremo in večino gradbenih del pa bi najel posojila pri Evropski banki za obnovo in razvoj ter pri morebitnih drugih tujih posojilodajalcih. Posojilni pogoji bi bili ugodnejši, če bi investicijo podprla država s sprejemom zakona o poroštvu za najeta posojila. Prav to je bil tudi razlog, da so projekt predsta- vili na zadnjem sestanku neformalnega kluba primorskih poslancev, ki so se ga udeležili tudi novi župani primorskih občin. Tam so se dogovorili, da dajo pobudo za sprejem ustreznega zakona v slovenskem parlamentu, za predlagatelja in podpisnika pobude pa so določili Jožefa Školča, primorskega poslanca in predsednika državnega zbora. Vojko Cuder PIVKA, POSTOJNA / ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV NOVO MESTO / STAVKE Srečanje vseh kulturnih skupin Delo zveze bo nenehna skrb za ljubiteljsko dejavnost, ki je znova zaživela V Novoteksu in Pionirjevem PU delavci še vedno stavkajo Konec novembra so v Postojni ustanovili Zvezo kulturnih društev, ki naj bi bila nekakšna naslednica pred leti razpuščene občinske ZKO. Prva akcija, ki jo zveza pripravlja skupaj z občino, so kulturne prireditve, na katerih se bodo predstavile vse delujoče ljubiteljske skupine. Ustanovitelji Zveze kulturnih društev, ki je nastala na pobudo ljubiteljskih skupin, so bila štiri društva: KD Slavina, Postojnska godba, Društvo Harmonika in Društvo likovnih ustvarjalcev. Doslej so se zvezi pridružile že skoraj vse ljubiteljske kulturne skupine, ki delujejo v občinah Pivka in Postojna. Naloga zveze - njen predsednik je Stane Ambrožič, ki to delo opravlja nepoklicno - bo predvsem koordinatorstvo na področju kulturnega dogajanja. Delo zveze bo tako nenehna skrb za ljubiteljsko dejavnost, ki se je v zadnjih letih znova razmahnila, organiziranje prireditev, na katerih bodo skupine predstavile svoje delo, ter izobraževanje. Pri slednjem imajo v mislih najrej organiziranje seminarjev za pevovodje (pevskih skupin je namreč največ), pa tudi organizira- nje raznih delavnic in drugo. Zelo pomembna naloga zveze bo znova postaviti na noge gledališko dejavnost, ki je bila nekoč v Postojni na zavidljivi ravni. Ta cilj pa je močno povezan z dokončanjem obnove kulturnega doma v Postojni. Prva akcija, ki jo zveza in občina pripravljata v februarju, so kulturne prireditve, na katerih se bodo srečale in predstavile občinstvu vse delujoče ljubiteljske kulturne skupine iz obeh občin. V načrtu pa imajo tudi izdajo brošure, v kateri naj bi bili zbrani vsi podatki o letošnjem kulturnem dogajanju. Mateja Godejša Stavkovni val, ki je konec lanskega leta zajel Dolenjsko, še vedno traja v Pionirjevi delniški družbi Program lesnih izdelkov (PU) in Novo-teksovi Konfekciji. V PU, kjer je zaposlenih 62 ljudi, so pred tednom dni dobili plače za oktober, vendar so zdaj z njimi spet v dvomesečnem zaostanku. Poleg tega pa stavkajoči zahtevajo jasen odgovor, kaj bo z usodo podjetja. Lastnik delniške družbe PU GIP Pionir je predvidel interni stečaj, s tem, da bi perspektivne programe obdržali znotraj krovnega podjetja. Kot je povedal predsednik stavkovnega odbora Leopold Fink, delavci ne pristajajo na tezo, da je dela le za polovico proizvodnih delavcev, saj je obrat z oseminštiridesetimi stroji predviden za 120 delavcev, prav tako pa imajo že zdaj dovolj dela. V novomeškem obratu Novoteksove Konfekcije, kjer s krajšo prekinitvijo zaradi novoletnih praznikov ne delajo od 22. decembra, je včeraj zasedal upravni odbor podjetja. Na njem so razpravljali o razrešitvi direktorja Slavka Jermana, ki je odpoved ponudil sam, vendar sklepa niso sprejeli. Prav tako so stavkajoči zavrnili predlog vodstva podjetja, da bi danes in v ponedeljek zaradi zmanjšanih stroškov ostali doma. Jože Zora CERKNO / OBČINSKI SVET VIPAVA / VERITAS Med Idrijo in Cerimim bodo potrebna usklajevanja Zavzeli so se za nemoteno delovanje skupnih ustanov Za ljubitelje in poznavalce Slovenska vinska akademija je predstavila svojo revijo Veritas V prostorih Društva upokojencev so se včeraj na drugi seji sešli občinski svetniki nove cerkljanske občine, ki se še vedno ukvarja z nekaterimi prostorskimi in drugimi začetnimi težavami. Uvodoma so za predsednika sveta izvolili Jureta Kavčiča (SLS), za podpredsednika pa socialdemokrata Vojka Frančeškina. Sicer pa so svetniki prisluhnih izčrpni razlagi proračunske porabe sredstev v nekdanji idrijski občini, ki jo je podal nekdanji občinski načelnik za gospodarjenje in novoimenovani načelnik idrijske upravne enote, Miran Vončina. V razpravi je opozoril, da bodo občinski sveti tudi v okviru občin morali poskrbeti za delovanje javnih služb in izpeljavo nekaterih projektov, ki so bili začeti v okviru prejšnje občine. Pri sprejemanju začasnega odloka o financiranju javne porabe so se svetniki zavzeli za nemoteno delovanje dosedanjih dejavnosti in nekaterih skupnih ustanov, kot so stanovanjski sklad, sklad stavbnih zemljišč, komunalne dejavnosti, raznih občinskih zvez in drugih dejavnosti, vendar s soglasjem obeh občin in možnostjo nadzora nad delovanjem teh služb v prehodnem obdobju. Pri razčlenitvi neodplačanih kreditov in obveznosti nekdanje občine pa je župan Janez Podobnik opozoril, da je večina projektov v minulem obdobju potekala na ozemlju sedanje idrijske občine, kar je treba upoštevati pri delitvi dolgov. V občini Cerkno bo župan svojo fun- kcijo opravljal neprofesionalno, največjo oporo pa naj bi mu nudil občinski tajnik, ki bi še s tremi sodelavci na področju gospodarskih dejavnosti, financ in administracije vodil občinsko upravo. Skupaj z idrijsko občino pa bi ustanovili direkcijo za gospodarsko infrastrukturo in se povezali tudi na področju financ. Občinski svetniki so predstavili tudi svoje programske točke in možna področja delovanja. V nadaljnjem delovanju se bodo cerkljanski svetniki zavzemali za večji razmah podjetništva, gostinske ponudbe in turizma, kulture, športa in za samostojno razvojno strategijo nove občine, ki, po mnenju enega od razpravljalcev, ne sme postati satelitska občina sestrske občine Idrija. Roman Bric Slovenska vinska akademije (SVA) Veritas je bila ustanovljena znamenom uveljavitve vina, trte in drugih posebnosti slovenskega prostora, vendar je ni oblikovala država kot je to običaj drugod. Njeni ustanovitelji so zanesenjaki, strokovnjaki in drugi. Prvi projekt, financiran z delniškim kapitalom okoli 70 delničarjev, je namenjen izdaji revije Veritas, ki izhaja v nakladi 10 tisoč izvodov. Kot bi slovensko vino že samo po sebi pogrešalo pisano besedo, je zapisal Branko Vodušek v uvodniku v drugo številko, katere osrednja vsebina je tokrat namenjena izborom vina iz vipavske kleti in z mikrolokacij na Vipavskem. Predstavitev številke in dejavnosti akademije je bila v Vipavskem hramu, ki je bil urejen v kleti ob stoletnici kot predstavitveni prostor in del slovenskih vinskih cest. Posebno pozornost so namenili starim sortam in še posebej Zelenu. Najpomembnejši cilj vinske akademije in revije Veritas bo slediti kakovosti. Krog publicistične, predstavitvene in promocijske ter poslovne dejavnosti bodo poskušali razširiti in vanj zajeti čimveč ljubiteljev in tudi vinske trgovine. Širitvi znanja o slovenskih vinih in posebnostih bodo namenjeni kulturniško in kulinarično . obarvani vinski večeri in strokovna srečanja. Dokumentacijski center, ki nastaja skozi sodelovanje z okoli 300 sorodnimi revijami, pa bo pomagal stroki pri zaznavanju trendov v . svetu. (A. L.) KOPER / KNJIŽNA NOVOST »Notarjeva javna vera« V obalnih mestih je notariat deloval že pred tisočletjem Notarska služba, ki se pri nas danes znova uvaja, je bila v obalnih mestih Koper, Izola in Piran običajna in pomembna javna služba vsaj od 9. stoletja dalje. V avli koprske palače Tarsia so v sredo zvečer priredili predstavitev knjige Notarjeva javna vera, ki jo je na podlagi proučevanja starih listin iz arhivov obalih mest napisal zgodovinar Darko Darovec. To je že sedma knjiga knjižnice Annales, ki jo izdaja Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, in tretja Darov-čeva knjiga, ki je izšla v tej zbirki. V knjigi s podnaslovom Notarji in vicedomini v Kopru, Izoli in Piranu v obdobju Beneške republike avtor podaja izvore notariata v rimski antiki in v vlogi cerkvenih pisarjev ter zgodovinski pregled delovanja te ustanove skozi zgodnji in razviti srednji vek v širšem evropskem prostoru. Glavni del knjige pa vsebuje prikaz notariat-ske in vicedominske prakse v Istri in predvsem v treh mestih sedanje slovenske Istre. V časih, ki so v tem delu opisani, še ni veljalo današnje geslo, da papir vse prenese. Veljalo je nasprotno: tisto, kar je bilo zapisano, je res veljalo. S pisano besedo si tedaj redki pismeni ljudje niso smeli privoščiti manipulacij, kakršne danes niso nič izjemnega. V Darovčevi knjigi je zapisan primer, ko so v Piranu leta 1330 notarju Michaelu de Parmi zaradi poneverbe neke listine odsekali desno roko. To je bila kazen, ki so jo za tak prekršek predvidevali skoraj vsi mestni statuti v bližnji in daljni okolici. »Fides puhlica« - zaupanje javnosti, javna vera je v tistih časih imela svojo težo in ceno. Notarji so bili za svoje delo zelo dobro plačani in so uživali velik ugled. Mesta so naziv in zadolžitve notarja oddajala s koncesijo ljudem, ki so imeli dokazila o svoji usposobljenosti. Za zgodovinarje je poleg izčrpno obdelane tematike v Darovčevi knjigi posebno pomembna osvetlitev razmerja med notarji in vicedomini, ki je bilo doslej le površno obravnavano. Institucija vicedominov je izvorni istrski model, znan iz Kopra, Izole, Pirana in Pulja. Medtem ko so notarji opravljali naloge, povsem sorodne tistim, ki jih bo opravljal sodobni notariat, so bili vicedomini v teh mestih nekakšni overo-vitelji listin, na katere je bil prenešen tudi del sodobne oblasti in so bili med najpomembnejšimi uradniki komunov - tedanjih mestnih uprav. Posebni pomen nove knjige zgodovinarja Darka Darovca pa je tudi v tem, da se skozi njo izoblikuje slovenski pogled na zgodovino krajev, kjer je nekdaj prevladovala romanska kultura in tako zapolnjuje znatno vrzel v našem zgodovinopisju. Boris Vuk OD RIBNICE DO KOČEVJA Obravnava osnutkov RUP KOČEVJE- Lani so pripravili več javnih obravnav osnutkov prostorsko ureditvenih pogojev za posamezna območja v občini, na katerih so krajani podali svoje predloge, mnenja in stališča do ureditve prostorov. Z javnimi razpravami bodo nadaljevali konec tedna. V petek, 20. januarja ob 16. uri v Lovskem domu v Predgrađu, v soboto, 21. januarja v prostorih KS Kostel v Vasi, in v ponedeljek, 23. januarja v dvorani OS Osilnica, bodo obravnavali prostorsko meditvene pogoje za dokaj občutljivo ob-kolpsko območje. Ugotavljajo, da lahko brez načrtov in strokovnega posega v tem prostoru pride do neobvladljivih razmer v poletnem času, ko množica obiskovalcev preživlja prosti čas ob Kolpi. Podrobnejšo razlago bo podal Mojmir Slaček iz urbanističnega inštituta RS. Objekti propadajo RIBNICA- V ribniški in kočevski občini je bila v »pravih« zimah zelo razvita športna oziroma smučarska dejavnost. Tako je bilo osrednje smučišče v Dolgi vasi, kjer so pred leti zgradili novo vlečnico, prizorišče kočevskih zimskih radosti. Zdaj, ko snega ni, smučišče samuje, oprema je dotrajana. V ribniški občini je v podobnem stanju smučišče v Danah, kjer so načrtovali, da bo osrednji zimski športni center. Natečaj za cerkvico v Kočevskem Rogu KOČEVJE- Končan je natečaj za izdelavo projekta za cerkvico v Kočevskem Rogu. Prejeli so 28 projektov, vendar komisija prve nagrade ni dodelila, ker nihče od avtorjev ni izpolnil vseh pogojev razpisa. Vsi načrti bodo na ogled na razstavi v Kočevju, ki bo konec meseca v muzeju ah Likovnem salonu. Po besedah Bogomira Stefaniča naj bi cerkvico zgradih na kraju vsakoletnih srečanj v Kočevskem Rogu, in sicer do julija, ko bo slovesnost ob 50-letnici množičnih pobojev na tem območju. Novice zbral Milan Glavonjič Poslanci zavrnili ustavno obtožbo predsednika vlade LJUBLJANA - Na začetku včerajšnjega zasedanja drza-'Tiega zbora je Franc Zagožen, vodja poslanske skupine SLS, naštel razloge, zaradi katerih so vložili predlog ustave obtožbe zoper premiera Drnovška. V predlogu so poslanci navedli, da je takratni zunanji minister Lojze Peterle ^ Ogleju 10. oktobra lani na pogajanjih z Italijo parafiral dokument, v katerem slovenska vlada sosednji državi obljublja spremembo slovenske ustave in notranje zakonodaje. Po njihovem mnenju je to v nasprotju s stališči in sklepi državnega zbora, ki jih je le-ta sprejel ob obravnavi »izhodišč za pogajanja z Italijo« marca lani, saj )e tam jasno navedeno, da slovenska delegacija nima mandata za pogajanja o vprašanjih, ki posegajo v notranjo ureditev Slovenije, vprašanje vračanja optant-skega premoženja pa je formalnopravno rešeno z Rimskim sporazumom iz leta 1983. Zagožen je dejal, da je podlaga za ravnanje slovenske vlade na pogajanjih z Italijo in Evropsko zvezo posebna strogo zaupna »deklaracija o odnosih z Italijo in o namerah v zvezi s harmonizacijo slovenske zakonodaje z zakonodajo EZ«, ki jo je vlada sprejela 30. septembra lani. Skupina poslancev je menila, da omenjena deklaracija ne more biti ustrezna in zakonita podlaga za mednarodna pogajanja, ker predvideva spremembo notranje zakonodaje. Ker pa vlada ni začela postopka za spremembo ustave, na mednarodnih pogajanjih pa je kljub temu to spremembo nezakonito obljubljala, poslanci ugotavljajo, da je vlada grobo kršila ustavo v tistem delu, ki govori o delitvi oblasti na zakonodajno, izvršno in sodno. Skupina poslancev tudi zameri Drnovšku, da se pred začetkom pogajanj vlada ni posvetovala z državnim zborom niti ni predlagala ustrezne strategije. Tak naCin dela vlade je po mnenju skupine opozicijskih poslancev nesprejemljiv, saj škoduje ugledu Slovenije, posebej zaskrbljujoče pa je, ker so »tovrstni prekrški premiera Drnovška razmeroma pogost pojav«. Predsednik vlade Janez Drnovšek je predlog obtožbe zavrnil, češ da v njem niso izpolnjeni osnovni predpogoji za predlog ustavne obtožbe, saj so dejstva "bistveno drugačna kot jih navaja skupina poslancev. Pri tem gre za nepoznavanje instituta ustavne obtožbe, ki se je druge države zelo redko poslužujejo. V navadi je, da se politična nesoglasja med opozicijo in vlado rešujejo v parlamentu z nezaupnico. Drnovšek je v nadaljevanju pojasnil, da gre za zgrešeno trditev, da je vlada Italijanom obljubila spremembo ustave. Sporna deklaracija sploh ni bila namenjena Italiji, ampak Evropski zvezi: »Vlada je sama ugotovila potrebo po prilagoditvi slovenskega pravnega reda pravu EZ, saj smo edina država, ki tujcem z ustavo omejuje pravice do nepremičnin. Zato ne pristajam na demagoške napade, Ceš da vlada ponuja razprodajo Slovenije tujcem. Jasno smo povedali, da moramo ta člen zamenjati z drugimi, instrumenti.« Do razhajanja je prišlo, ko so ocenjevali, ali je oglejska izjava sprejemljiva ali ne, kar pa po njegovi oceni ne more biti predmet obtožbe. »Ce bi ustavna obtožba danes uspela, bi bili najbolj zadovoljni italijanski pogajalci,« je še menil Drnovšek. V imenu poslanske skupine Združene liste je Ciril Ribičič povedal, da argumenti, ki so navedeni v obtožbi ne držijo, sploh pa je institut ustavne obtožbe uporabljen napačno. Znano je, da oglejska izjava v vladi ni dobila podpore. Združena lista je to stališče vlade podprla in to nikakor ni sporno. Poleg tega je vlada samo izrazila namero, da bo predlagala spremembo ustave. Tudi Lojze Peterle je v imenu poslanske skupine SKD zavrnil obtožbe skupine poslancev, Ceš da je vlada Italiji obljubila spremembo ustave. Obtožba ne temelji na resničnih dejstvih, ampak gre za podtikanja, je menil Peterle. Poslanci liberalne demokracije, v njihovem imenu je spregovoril Dimitrij Rupel, v Drnovškovem ravnanju ne vidijo nič spornega. Obtožba, ki jo je vložila skupina poslancev namreč kaže na poskus povzročanja izrednih razmer, ne pa urejanja razmer v Sloveniji. Po Ruplovem mnenju bo Slovenija morala prilagoditi zakonodajo evropski, govoriti o izdaji nacionalnih interesov pa je po njihovem mnenju smešno. France BuCar je v imenu poslanske skupine demokratov menil, da ustava formalno sicer z ničimer ni bila kršena. Gre pa za vprašanje odnosa parlament-vlada in za to, da mora ta dobiti osnovna navodila v državnem zboru. S tem, da je vlada dala izjavo o spremembi ustave, je de facto že prejudicirala bodoCo ureditev. Vlada bi torej morala za mnenje najprej povprašati parlament. Franc Zagožen je v imenu poslanske skupine SLS, ki je tudi podpisala predlog obtožbe, zavrnil nekatere obtožbe o tem, da so imeli podpisniki obtožbe neke politične cilje. Sicer pa je izid glasovanja znan, saj za vlado stojita dve tretjini koalicijskih poslancev. S tem pre- dlogom obtožbe so samo želeli preprečiti delitev oblasti na zakonodajno in izvršno, ki jo vlada s svojim načinom dela že zdaj uveljavlja. V nadaljevanju razprave je Žare Pregelj (SLS), ki je kar nekajkrat poskrbel za proceduralne zaplete, menil, da predsednik vlade ni razmnel bistva obtožbe. Po njegovih besedah je France BuCar jasno povedal, da je obtožba posledica odnosa med vlado in parlamentom, ki ni skladen z našo ustavo. Ne samo, da bi se vlada morala posvetovati s parlamentom, ampak bi lahko sprožila resolucijo, da bi imela kritje. Janez Kocijančič (ZLSD) pa je opozoril, da je ustavna obtožba prehud in neprimeren instrument glede na vsebino, ki so jo predlagatelji ponudili. KocijanCiCu se je pridružil Thaler, ki je menil, da je ustavna obtožba »predozi-rana poteza opozicije«. Dodal je tudi, da se zdaj nima smisla pogovarjati o Ogleju, saj vlada tega osnutka dokumenta ni sprejela. Tone Peršak (DS) je nasprotoval prepričanju, da nekomu ni mogoče očitati kršitve zakona samo zaradi namena. To je ponazoril s primero, »Ce ima nekdo namen nekoga ubiti, mu zaradi tega ne bi smeli soditi«. Nato je Franc Zagožen predlagal začasno prekinitev razprave za dopolnitev njihovega predloga. Predsednik državnega zbora Jožef Skolc ga je opozoril, da lahko v skladu s poslovnikom predlagatelji sedanji predlog samo umaknejo in vložijo novega. Zavrnil je tudi drugi predlog, da bi pred odločanjem poslancem razdelili dokumentacijo o slo-vensko-italijanskih pogajanjih, na kar je v razpravi opozoril nekdanji zunanji minister Lojze Peterle. Za ponoven zaplet je poskrbel še Žare Pregelj, zaradi katerega so morali ponoviti glasovanje o predlogu ustavne obtožbe. Opozicija je namreč v zadnjem trenutku nameravala predlagati tajno glasovanje, ki bi po njihovem mnenju bistveno spremenilo izid glasovanja. Margareta Jarc Foto: Jože Suhadolnik in Bojan Velikonja DS: Z našo zunanjo politiko je nekaj hudo narobe LJUBLJANA - Demokrati ocenjujejo, da je s slovensko zunanjo politiko nekaj hudo narobe. »Od priznanja Slovenije se ni zgodilo nic, naš ugled v svetu je celo upadel,« je na včerajšnji redni novinarski konferenci izjavil predsednik stranke Tone Peršak. Zunanja politika je po njegovih besedah tako pomembno področje, da tukaj ne bi smelo biti improvizacij, kot je bilo zadnja leta v navadi. Slovenija bo morala ' če si bo hotela zagotoviti prihodnost - določiti jasno strategijo zunanje politike. Zato je potrebna temeljita analiza zunanjepolitičnega dogajanja. Slovenija mora opredeliti svoje odnose s sosedi in razmisliti o svoji politični umestitvi. Namesto tega pa je po Peršakovem mnenju prišlo do zastoja v pogajanjih z Evropsko zvezo, pohvaliti pa se ne moremo niti pri odnosih s sosedi, predvsem kar zadeva Italijo in Hrvaško. Da je Slovenija brez zunanjepolitične strategije se je po njegovem mnenju pokazalo tudi ob nedavnem obisku italijanskega senatorja Migoneja v Sloveniji. »To je bil prvi kontakt po Ogleju, mi pa smo govorili vsak v svojo smer.« Pred vrati je tudi odločitev o novem zunanjem ministru, ki bi moral po Peršakovem mnenju izpolnjevati hi pogoje: to mesto bi moral zasesti človek, ki bo imel ugled v Sloveniji, moral bi biti sposoben vzpostaviti gospodarske stike, hkrati pa bi si moral priskrbeti ugled tudi v svetu. Glede na najnovejše zaplete v pogajanjih med LDS in SKD, kjer gre za strogo strankar-ske interese, pa se je Danica Simčič vprašala, ali bo zunanji minister izpolnjeval vsaj enega izmed teh kriterijev. France BuCar je ob tem pripomnil, da so se do zdaj dajala na tehtnico le ministrska mesta, zdaj pa se tehtajo tudi mesta državnih sekretarjev, ki bi jih morali presojati izključno z vidika strokovnosti. Mar- gareta Jarc Večina Slovencev podpira obstoječi avtocestni program LJUBLJANA - Center za prostorsko sociologijo in Center za raziskovanje javnega mnenja sta opravila javnomnenjsko raziskavo o socialnoprostorskih vplivih avtocest, ki kaže, da se velika večina Slovencev zavzema za gradnjo avtocestne mreže tako, kot je bila zastavljena. Pri tem je skupina 1024 vprašanih, ki predstavljajo reprezentativni vzorec prebivalstva v državi, izrazila tudi določene pomisleke, vendar so ti vrednostno manj pomembni. Raziskava, pri kateri so sodelovali dr. Niko Toš, dr. Zdravko Mlinar, dr. Jan Makarovič in drugi, je pokazala »avtomobilistično« prometno usmeritev večine. Kot je povedal dr. Drago Kos, nosilec raziskave, večinsko javno mnenje podpira tudi glavne smeri poteka novih avtocest. Tako bi morali najprej zgraditi štajerski krak, nato avtocesto na Gorenjskem, primorske avtoceste so na tretjem mestu, na koncu pa naj bi zgradili dolenjsko avtocesto. Avtocestne prometne povezave naj bi predvsem izkoristile dobro prometno lego Slovenije in bi povezale slovenske kraje in pokrajine, so menili anketirani. V raziskavo je bila vključena tudi skupina dodatnih 700 vprašanih, ki bodo živeli v neposredni bližini avtocest na mariborskem, domžalskem in vipavskem vozlišču. Zanimivo je, da so neposredno prizadeti izrazili še večjo podporo avtocestnemu programu kot skupina anketirancev iz vse Slovenije. Ta ugotovitev podpira domnevo, da ljudje, ki bodo živeli ob bodočih avtocestah, obravnavajo gradnjo prometnic kot pomembno razvojno pridobitev. Opazna pa je tudi solidarnost vprašanih do prebivalcev tistih predelov Slovenije, ki bodo ostah brez »svojih« avtocest. Desetina se jih boji, da bodo avtoceste služile predvsem interesom tujih držav, približno četrtina pa jih ima pomisleke glede varstva okolja. Pri gradnji avtocest bi morali najbolj zavarovati rezervate pitne vode, okolico bolnišnic in kmetijska zemljišča, pozornost, Čeprav manjša, pa naj bi bila namenjena tudi zaščiti redkih živalskih vrst. Kljub vsemu pa imajo ekonomske prednosti gradnje avtocest po mnenju večine prednost pred varstvom okolja. Določeno mero nezaupljivosti so pokazali vprašani tudi do financiranja avtocestnega programa oziroma smotrne porabe denarja. Dr. Mlinar je opozoril na »razcepljenost« javnega mnenja, ki ponazarja ekonomsko odprtost Slovencev po eni strani, po drugi strani pa njihovo previdnost zaradi morebitne izgube avtonomnosti na nacionalni ravni. Ali bo Slovenija postala koridor v interesu tujih držav ali pa prometno izoliran otok, je eno temeljnih vprašanj, ki jih je po Mlinarjevem mnenju izpostavila anketa. Za večino je daleč najpomemnejše merilo za gradnjo avtocest izboljšana prometna varnost, pri izvedbi celotnega programa pa najbolj zaupajo strokovnjakom in od njih zahtevajo visoke varnostne standarde pri načrtovanju in vmešCanju posameznih avtocestnih odsekov v prostor. Borut Meško ZLSD in vladno kadrovanje LJUBLJANA - Glavni tajnik Združene liste socialnih demokratov Dušan Kumer je na redni tiskovni konferenci stranke poudaril, da še naprej vztrajajo na stališču, da se pogajanja med Liberalno demokracijo Slovenije in Slovenskimi krščanskimi demokrati lahko odvijajo samo v okviru ministrstev omenjenih strank. »To velja tudi za državne sekretarje«, tako Kumer, »saj so SKD pred dve-mi leti vztrajali, da v koalicijski pogodbi piše, da državne sekretarje predlagajo ministri«. Po mnenju ZLSD bi lahko nerešena vprašanja med vladnimi strankami rešila enotna koalicijska pogodba. ZLSD tudi odločno nasprotuje napovedi, da bo v primeru dogovora med SKD in LDS mesto podpredsednika vlade pripadlo krščanskim demokratom. Menijo namreč, da lahko podpredsedniško mesto in vloga koordinatorja gospodarskih resorjev pripada samo njihovem ministru za gospodarske dejavnosti Maksu Tajnikarju, ki vodi tudi odbor vlade za gospodarstvo. Združena lista meni, da so aktualne kadrovske menjave posledica političnih spletk in bodo zato negativno vplivale na strokovnost vlade. (MIG) r AVSTRIJA - SLOVAŠKA KOROŠKA / PROJEKT ZA MILIJARDO AVSTRIJSKIH ŠILINGOV Zasliševanja o varnosti JE Mohovce ne bo Slovaška odklona udeležbo Odpor proti nadaljnji izgradnji smučarskega centra Mokrine Zeleni napovedujejo »Hoinburg no gori« in pot do Vrhovnega sodišča Ivan Lukan DUNAJ - Hearinga (zasliševanja) zastopnikov slovaško-franco-skega podjetja o varnosti nuklearke v Mohov-cih na Slovaškem 23. in 24. januarja v Aus-tria Center na Dunaju ne bo. Zastopniki podjetja, ki želi s kreditimi Vzhodnoevropske banke (EBRD) v Londonu dograditi sporno nuklearko, do včeraj niso odgovorili na kompromisni predlog avstrijskega zveznega kanclerja Vranitzkega, ki je predvideval, da se bi hearinga udeležilo največ 200 oseb naenkrat, ostali interesenti pa bi zasliševanju lahko sle- dili na televizijskih ekranih. Na ta naCin ne ni prišlo do »Stadionske atmosfere«, katere se očitno boje graditelj projekta. Za zveznega kanclerja zadeva de facto odpovedi še ni dokončno propadla. V prvi reakciji je dejal, da obstajajo znaki, da bo le še prišlo do nekakega zasliševanja. Tudi ministrica za okolje Rauch-Kallat je poudarila, da je pripravljena nadaljevati dialog, hkrati pa napovedala, da bo posredovala pri EBRD, naj zaenkrat ne izplača sredstev za dogradnjo sporne elektrarne. NOVICE Posvet z gospodarstveniki slovensko-koroških podjetij CELOVEC - Na pobudo generalnega konzulata Republike Slovenije v Celovcu je včeraj popoldne v prostorih Zveze Bank potekalo srečanje slovensko-koroških podjetij, katerega so se udeležili vidni predstavniki slovenskega gospodarstva na Koroškem. V okviru posveta je generalni konzul Jože Jeraj uvodoma informiral o avstrijsko-slovenskih odnosih (zasedanje kontaktnega komiteja, zasedanje mešane avstrijsko-slovenske komisije za gospodarsko sodelovanje), sledila je informacija Slovenske gospodarske zveze (SGZ) na Koroškem o njenem delovanju in vključevanju v koroško gospodarstvo (izdaja posebne brošure-imenika, promocije, itd.), posebno težišče posveta pa je bila izmenjava informacij o predvidenih aktivnostih v letu 1995, med drugim o skupnih nastopih na sejmih in drugih promocij. Pri obravnavi stanja gospodarskih odnosov med Slovenijo in Avstrijo pa so se udeleženci zavzeli za izboljšanje le-teh, predvsem tudi iz vidika avstrijskega pristopa Avstrije z začetkom letošnjega leta k Evropski zvezi. Avstrija kot nova Članica EZ da lahko prevzame pomembno vlogo pri približevanje kandidatov k Evropski zvezi. (I.L.) CELOVEC -Odpor proti načrti turističnega gospodarstva po nadaljnji izgradnji smučarskega centra Mokrine ob avstrij-sko-italijanski meji se krepi. Po protestu številnih naravozašCitnih organizacij na Koroškem in širom Avstrije ter skupine poslank vseh v koroškem deželnem zboru zastopanih strank so včeraj naCrte zavrnili tudi zeleni. Napovedali so odločen odpor in v skrajnem primeru celo »Hainburg na gori«, protestno akcijo z zasedbo nad 2000 metrov visoke gore po vzorcu akcije zaščitnikov narave pred točno desetimi leti, ko je bila na ta naCin preprečena gradnja hidroelektrarne na Donavi pri Haimburgu. Kot znano, močna go- Področje mokrin velja kot največji smučarski center na Koroškem. spodarska lobby načrtuje nadaljnjo razširitev sedanjega najveCjega koroškega smučarskega centra na goro Rofikofel in na Garnitzenalm (Krniška planina). Uresničitev obeh projektov, ki naj bi po previdnih ocenah zahtevali sredstev med 700 milijonov in eno milijardo šilingov, pa je povezana z dokaj hudimi posegi v naravo (razstreljitev skal za ureditev smučarske proge od Rofikofla, itd.). Krniška planina pa je vrhu tega še območje Wul-fenie, rože, ki na svetu raste samo na treh mestih. AVSTRIJA - EZ / SKUPNOST JU2NOKOROŠK1H KMETOV Kmeti so najbolj nastradali Svetnik v koroški kmetijski zbornici Janko Zwitter. CELOVEC - Kmeti z vstopom Avstriji k Evropski zvezi da nikakor ne morejo biti zadovoljnji -prišlo je še huje kot so to pricakovah najveCji pesimisti. To negativno bilanco iz vidika koroških kmetov sta po pol mesecu avstrijskega članstva v EZ potegnila predstavnika Skupnosti južnokoroških kmetov (SJK) v koroški kmetijski zbornici, zbornična svetnika Stefan Do-mej in Janko Zwitter. Na tiskovni konferenci v Celovcu sta poudarila, da je trenuten razvoj na področju kmetijstva v Avstriji oz. na Koroškem povsem zaskrbljiv ter da so potrebni nujni ukrepi za normalizacijo položaja - predvsem glede cen pri mleku (le-te so padle celo pod ravan EZ), govedi, svinj in pujskov. Domej in Zvvitter sta nadalje poudarila, da so kmeti prav zaradi zdajšnjega razvoja in »katastrofalnega stanja« izgubili zaupanje v politike in njihove napovedi ter da obstaja nujna potreba po spremembi struktur znotraj kmetijske zbornice kot javno-pravnem zatop-stvu kmetov. Glavni predlog: interesno za- stopstvo kmetov naj se v prihodnosti bolj loči od vpliva strank. Zbornični svetnik Janko Zvvitter je nadalje kritiziral slab »lobbyjing« koroških politikov v zvezi s koroškimi regijami, ki naj bi prejemali še letos pospeševalnih sredstev s strani Evropske zveze. Ostro kritiziral je predvsem dejstvo, da so iz v Bruslju sklenjenega programa za pospeševanje regij (cilj j o področje A2) Crtali sedem občin ob tromeji Koroška-Slovenija-FJk, ki so objektivno potrebni pospeševalnih sredstev. Ivan Lukan Predsednica koroških Zelenih Karin Prucha je vCeraj javnosti predložila izvedniške mnenje Avstrijske planinske zveze, ki se odločno distancira od predloženih načrtih, poudarila pa je tudi, da bi bila nadaljnja razširitev turističnih naprav na Mo-krinah tudi v nasprotju z obstoječimi naravozašCit-nimi zakoni. Zeleni to da ne bodo dopustili in poleg protestnih akcij izčrpali vse pravne možnosti do pritožbe pri vrhovnem sodišču. Kot smo že obširno poročali, je koroška deželna vlada šele konec leta 1994 z večinskim sklepom (svobodnjaki so bili proti bolj iz bolj populističnih razlogov) veC ali manj dala »zeleno luC« za razširitev obstoječega turističnega centra v Ziljski dolini, ki na področju Krniške planine predvideva tudi povezavo z italijansko stran. Tudi tam, želi neka investicijska družba uresničiti večje investicije v zimski oz. smučarski turizem. Konkretnih načrtov Italijani še niso predložili, znano pa je, da bi moralo tudi na italijanski strani priti do bolečih posegov v naravo. Koroški investitorji zato poudarjajo, da bo projekt skupnega prekomej-nega zimsko-turističnega centra mogoče uresničite le tedaj, če bo zagotovljena gradba na obeh strani koroško-italijanske meje. Zato korošci investitorji in dežela Korošak tudi zahtevajo, naj italijanski investitorji končno predložijo konkreten projekt o svojih načrtih. Ivan Lukan ISTRA Ne(naključno) pretepanje sinov lokalnih politikov REKA - Policija je pretepla pastorka reškega Zupana Slavka Lmića. Poveljnik policije se je LiniCu opravičil, ker je neki policist sredi noči prejšnji konec tedna »prekoračil svoja pooblastila« in premlatil mladeniča, ki je zelo globoko pogledal v kozarec. Čeprav preiskovalci zatrjujejo, da omenjeni policist ni vedel, koga pretepa, javnost meni, da do incidenta ni prišlo po naključju, zlasti zato, ker so pred petnajstimi dnevi z gumijevko »obdelali« tudi sina nekega drugega raškega politika (iz opozicije). Slavko Linic za zdaj noče javno govoriti o dogodku, v katerem je njegov pastorek igral glavno vlogo, verjetno zato, ker je bil mladenič popolnoma pijan. Z avtomobilom se je vračal iz Opatije z neke nočne zabave, ko ga je ustavila policija, ki je zaprla ceste, ker je nekdo vrgel ročno bombo pred vhodom priljubljene opatijske diskoteke Palladi-um. Zgodba je - vsaj kar zadeva nasilnost in vinjenost - podobna številnim drugim iz črnih kronik in ne bi zaslužila večje pozornosti, Ce vanjo ne bi bil neposredno vpleten župan Linic. Ta re- formirani komunist s (pre)dolgim jezikom se je velikokrat znašel v središču pozornosti javnosti. Zoper njega teče kar nekaj sodnih postopkov, ker ni pretirano izbirčen glede besed, ko govori o posameznih pojavih in ljudeh. Tako Linica toži eden reških lokalnih mogotcev, ki ga je Linic obtožil, da je vojni dobičkar, zapletel pa se je tudi v pravdo z nekaj nekdanjimi policisti. Ti so pred dvema letoma »prekoračili svoja pooblastila«, saj so LiniCevega tesnega sodelavca Franja Butoma vklenjenega odpeljali iz poslopja skupščine samo zato, ker zaradi prezaposlenosti policiji ni mogel dati neke rutinske izjave. Spopad med Zupanom LiniCem in lokalno reško policijo je že tradicionalen, zato se župan, ki je zares spreten pri dvigovanju pohtiCnega prahu, javno sprašuje, ali niso sodni procesi ter druga dejanja in kampanje naperjeni zoper njega zato, da bi zapustil krmilo (lokalne) oblasti. Na Reki je na oblasti koalicija reformiranih komunistov, narodnjakov in liberalcev, saj so na volitvah, podobno kot v Istri, moCno porazili Tudmanovo Hrvaško demokratično skupnost Goran Moravcek (HDZ). Poleg tega se župan Linic, ki ima svoje zamisli o tem, kako je treba upravljati mesto, pogosto spopada tudi z županom primorsko-goranske županije dr. Josipom Rojem. Linic zatrjuje, da ta župan, ki je elan liberalne stranke Dražena Budiše, preveč uboga Zagreb in se premalo zmeni za interese prebivalcev. Po številnih obtožbah na račun tega župana, ki prihajajo iz LiniCevega kabineta, je očitek o »podrejanju« Zagrebu - najostrejši. Spopad med zagovorniki decentralizacije in togim državnim centralizmom, ki ga izvajata Franjo Tuđman in njegova HDZ, se Čedalje bolj poglablja. LiniCu in njegovim sodelavcem je uspelo, da so - med najhujšimi vojnimi spopadi z JLA na drugih območjih države - obvarovali mesto pred pustošenjem, saj so sklenili sporazum z generalom Marjanom Čadom. S tem sporazumom, ki je pozneje obveljal kot model za druge sporazume na Hrvaškem, je Reka ostala cela, dobro oborožena jugoslovanska vojska pa se je umaknila iz mesta, ne da bi izstrelila eno samo kroglo. Takrat so številni »jastrebi« grozili LiniCu, Ceš da je mogoče JLA obvladati tudi s silo. Od takrat traja tudi spopad med županom in zagovorniki »pravega hrvaštva«. Slednji so namreč prepričani, da bi znali veliko bolje upravljati mesto kot komunist Linic. Reški župan uživa na Reki precej simpatij, saj so mnogi prepričani, da je kljub dolgemu jeziku zelo zmeren politik. Tega prepričanja ni omajalo niti dejstvo, da je linic stopil na Celo gibanja drugih županov mest, ki od Zagreba zahtevajo veC samouprave. Za zdaj je možnosti, da bo Tuđman, ki trdno drži v svojih rokah pohticne in druge niti, pristal na decentralizacijo, malo. Po mnenju hrvaškega predsednika bi lahko državniške in upravne uzde zrahljali šele takrat, ko se bo stanje na Hrvaškem politično in vojaško ustalilo. Takrat bo, kot zatrjujejo Tudmanovi pristaši, država tudi močneje spodbujala demokracijo. Do takrat pa je interes Hrvaške nad vsemi dragimi interesi. S takšnim stališčem se Linic ne strinja in prav tako se s Tudmanovim prepričanjem ne strinjajo opozicijski prvaka, ki menijo, da.je človekove svobošči- ne in vse, kar je povezano z njimi, treba omogočiti v celoti tudi v trenutnem (pol) vojnem stanju. Nesoglasja med zagovorniki teh dveh koncepcij razvoja države so globoka, zato so nasprotniki zelo besni drug na dragega in pri medsebojnih obračunih ne izbirajo sredstev. V državi, ki je še zmeraj v vojni, so takšne loCnice razumljive, marsikdo pa ne more razumeti, da oblasti v Zagrebu spregledujejo nasilje, ki ga na Hrvaškem izvajajo tisti, ki nosijo uniforme. Poveljnik krajevne reške policije Zlatko Lenac zatrjuje, da je moralo lani policijsko uniformo sleci 27 poheistov, ki so »prekoračili pooblastila«, proti 75 pa so uvedli disciplinski postopek. Pohcija na Hrvaškem, katere pripadniki so zares hudo obremenjeni zaradi bombašev in dragih kriminalcev, ki zlorabljajo stanje, ki ni ne vojna ne mir, zares ni podobna stari jugoslovanski milici. Toda samovoljni posamezniki še zmeraj, včasih tudi »z najboljšimi nameni«, ker se počutijo narodnostno zavedne, kršijo zakon in imajo gluha ušesa za tiste, ki trdijo, da policisti s takšnimi postopki delajo svoji državi medvedjo uslugo. V goriškem Kulturnem domu je do 27. januarja na ogled razstava slovenskega slikarja z avstrijske Koroške Helmuta Jeraka. Razstavo si lahko ogledate vsak dan od 9. ure do 12. in v večernih urah pred raznimi prireditvami. Helmut Jerak se je rodil leta 1935 v Celovcu, a se je njegova družina kmalu preselila v Zagreb, ker je bil njegov oče glasbenik, ki je nadaljeval svojo kariero v orkestru hrvaške opere v Zagrebu. Jerak je slikarstvo spoznal zelo zgodaj, saj je bil njegov oče tudi sam ljubiteljski slikar in Jerakov prvi mentor. Po poklicu je Helmut Jerak sbojni tehnik in to delo tudi opravlja v Nemčiji, kjer živi. Zase je slikar dejal, da je po poklicu res tehnik in nekako z delom slikarstvu oddaljen, po duši pa da je slikar. In to dober, bomo zapisali mi, potem ko smo si ogledali 30 razstavljenih slik v preddverju in v' prvem nadstropju goriške-ga Kulturnega doma. Jerak (na sliki med razstavljenimi deli v goriškem Kulturnem domu, foto Studio Reportage) je v Gorico prinesel 30 slikarskih stvaritev večjega formata, ki nas prepričajo tako slogovno kot tudi s svojo neposredno sporočilnostjo. Jeraku se pozna, da je predstavnik starejše Slikarske šole, ker je imeniten risar in se zelo strogo drži svojega formalnega načina slikanja. Njegovo slikarstvo govori o svetu, ki nas obdaja in v tem je Jerak sin svojega časa, saj so njegove slike Polne tesnobe in bivanjskih vprašanj. Obenem pa je slikar našel svojo slikarsko govorico, ki nobenega gledalca ne bo pustila neprizadetega, saj bo vsakomur s svojo sliko nekaj povedal. Morda se bo zdelo zelo enostavno, če zapišem, da ima Jerak tak slikarski slog, ki je dojemljiv širšemu krogu ljudi, a s to trditvijo slikarju ničesar ne odvzamemo. Nasprotno: LIKOVNA UMETNOST Helmut Jerak, slikar, ki je blizu ljudem in ki zna slikati njihove stiske Jurij Pauk •danes je zelo težko najti slikarja, ki bi bil blizu ljudem in slikal njihove stiske in njihovo vsakdanje življenje. Helmut Jerak to zna. Za nas je Jerakovo slikarstvo pravo odkritje, saj ga na Slovenskem skorajda ne poznamo, v tujini pa se je kritika večkrat pozitivno izrekla o njem. Helmut Jerak v Gorici predstavlja 30 slik na papirju, ki so vse narejene v mešani tehniki, največ je umetnik uporabljal voščenke in barvno kredo. V Kulturnem domu predstavlja umetnik nekako tri sklope, vsaj jaz sem razstavo tako razumel. V avli Kulturnega doma likovnik takoj šokira obiskovalca s svojimi tesnobnimi slikami, ki pričajo o bivanjskih stiskah umetnika in sodobnega človeka. Jerakova slikarska govorica je jasna, pa čeprav uporablja zahtevno paleto barv, v kateri dominira oker in rjavo rumena barva, temne rjave barve samo še bolj nakazujejo Jerakovo pesimistično razpoloženje. Obenem pa je njegovo, sicer zares figuralno in jasno slikarstvo, pod močnim in stalnim vplivom metafizičnega sloga, ki ga v slikarstvu poznamo že vrsto let. Slika z naslovom Otroške oči nimajo več solz, je morda najlepši primer za to trditev, saj je sodoben triptih na enem kosu papirja, na katerem ima centralno pozicijo izredno dobro naslikana mati z dvema otrokoma, zraven pa sta še dve, nekako samostojni sliki, ki mater utesnjujeta s svojimi naslikanimi strašnimi očmi in otroškimi glavicami, ki gledalcu ne govorijo nič dobrega. V isti sklop bi uvrstil tudi sliko Propadla letina, kjer je naslikana v temno zelenih odtenkih naravnost monumentalna družina, katero je življenje spravilo na rob obupa. Po svoji zasnovi ta imenitna slika spominja na velike renesančne umetnike, slog pa je izrazito ekspresionističen. O svetu tesnobe in našem vsakdanjiku govorijo vse slike v avli Kulturnega doma in med vsemi bi omenil še sliko Izgon s svojim votlim plaščem, ki lebdi nekje v praznem prostoru - človeka ni več v njem, dalje imenitno sliko z naslovom Deset zapovedi, pa še slike Agonija - Smrtni strah, Pozor! Pokol 1 in 2. Prav slednji sliki gledalca s svojo škrlatno rdečo barvo na temni podlagi sveta, ki propada, govorita o velikem nelagodju človeka in slikarja v današnjem ekološko uničenem svetu. Ge bi še kdo dvomil o slikarjevem nelagodju in njegovi tesnobi, naj si ogleda naravnost strašne obraze na omenjenih slikah in svet, ki ga slikar riše in naslika tako, da je že laiku jasno, da propada in se razkraja. Cisto drugačna sklopa slik pa sta v prvem nadstropju Kulturnega doma in človek se zares oddalme, ko vidi, da Jerak zelo rad riše tudi akte in "normalne" slike. Njegova dva akta, še posebno tisti, ki nosi naslov Po potovanju, kjer se slikar naravnost sprosti v mehkem sikanju na bok ležeče ženske in v še mehkejšem slikanju njenih bokov in njenega hrbta, pričata, da Jerak še verjame v svet, pa čeprav je v njem zelo utesnjen. Sliki z naslovoma RazmišljujoCe in Dvojno nam to samo še potrdita, pa čeprav je v njih začutiti melanholijo in tiho žalost, ampak ta je narisana v finih in nežnih, mehkih barvah, risba pa je izvrstna. Kot je dober tudi njegov tretji sklop, ki bi ga najbolje označili, če bi rekli, da gre za ekspresionistična tihožitja in portrete, slike, med katerimi moram omeniti vsaj veliko Moški s sadjem in dve sliki na temo tihožitja, ki sta obe večjega formata. Slikar Jerak tudi v teh slikah nakaže naš razmajani in negotov svet, pa vendar človek vidi, da še verjame v preproste in življenja vredne stvari. Slike, ki so v preddverju Kulturnega doma, nam našo krhko lestvico vrednot in naš svet namreč močno razmajejo. Razstava Helmuta Jeraka v Kulturnem domu v Gorici je gotovo ena najboljših v zadnjem času na Goriškem, priča pa tudi o dobro zastavljenem programu vodstva Kulturnega doma, ki nas z vsako razstavo bolj preseneča in nam v Gorico privabi slikarje, katerih sicer ne bi spoznali. ZALOŽNIŠTVO Ob pomenu »koledarskih« knjižnih ponudb tudi dvom, če je potrebno, da je na tem področju »ideološka« dvojnost Nada Pertot Ob koncu lanskega leta smo bili spet deležni velike knjižne ponudbe vseh vrst. Naj začnem kar pri dveh najpomembnejših, Goriške Mohorjeve družbe in Jadranskega koledarja, ki spadata že po tradiciji na konec vsakega leta in pomenita že ustaljeno navado v našem zamejskem prostoru. Ob knjižni ponudbi obeh založb se me je ponovno lotil dvom, če je sploh potrebno, da imamo tudi na tem področju dvojnost, ki sega zaradi ideoloških pregraj, ki pa so že davno presežene, daleč v preteklost. Knjižna ponudba GMD je prav gotovo med obema koledarskima ponudbama pomembnejša, saj ponuja poleg Koledarja Rebulova zgodnja ali še celo neobjavljena dela, dragoceno pričevanje Zorka Jelinčiča in seveda zadnji snopič leksikona. Pri Jadranskem koledarju predstavlja novost le pesniška antologija s tehtnim esejem prof. Paternuja, Rebulovo kačjo rožo imamo že doma od njenega izida dalje, priročnik o boleznih pa bo za nekatere zanimiv za druge Pa balast. Ne bi se spuščala v vrednotenje posameznih knjig, opozoriti bi hotela samo na absurd, ki se mi kaže v dvojnosti teh publikacij. Bralcu sta seveda obe knjižni ponudbi zelo dragoceni, zelo dragoceni zaradi posameznih knjig in posameznih sestavkov. Večina naših ljudi pa kupuje koledar zgolj Po politični oziroma že kar stereotipni poli-hčni liniji. Za nekatere je nakup ene ali dru-1 ge zbirke zgolj neka dolžnost brez pravega zanimanja za samo ponudbo. Nekaj pa nas je še takih, ki z zanimanjem prebiramo, kar izhaja pri nas. Med te spadam tudi sama. Kako se mi doma kopiči papir in tudi knjige, pa ve marsikdo od meni podobnih. Absurdno je, da sem morala kupiti obe knjižni zbirki, če sem hotela prebrati nekaj tehtnih prispevkov, ki so v obeh ponudbah. Po tradiciji se mora v koledarju zrcaliti okolje, iz katerega izhaja. Tako se dogaja, da se pravzaprav iz obeh koledarjev odraža ista stvarnost, da ni do vrednotenja nekaterih problemov nobene razlike, da pišejo pravzaprav v oba koledarja isti ljudje, da so nekateri članki nadvse pomembni, drugi pa le mašila. Skoda je predvsem v tem, da marsikdo ne pride do pomembnih informacij, ker pač druge knjižne zbirke iz navade ali družinske tradicije ne kupuje. V Mohorjevem koledarju pač nihče ne more mimo dveh tehtnih sestavkov ob petdesetletnici obnovitve slovenskih šol. Posebno članek prof. Bratine prinaša marsikatero novost, ki je zanimiva za mlajše in starejše bralce. V Jadranskem koledarju sta tudi dva prispevka o šoli. Didaktični ravnateljici in prof. Rupel razmišljajo o dejanskem stanju na šolah in vabijo k poglobitvi v probleme in pomanjkljivosti. Prav gotovo se vsi štirje članki med seboj povezujejo in dopolnjujejo. Zanimiv in zelo pretehtan je spominski zapis o radiu izpod peresa ge. Lide Turk v Jadranskem koledarju in lahko vsem nam marsikaj pove. Pretresel me je tudi zapis prvega urednika Primorskega dnevnika, ki opisuje svoje objestno obnašanje ob prihodu v Trst. V meni je zbudil kar precej spominov na tiste dogodke, ki so bili tudi taki, kot jih brez kančka kritičnosti predstavlja avtor Lado Pohar. Na zelo visoki ravni so zgodovinski sestavki in je škoda, če jih ne preberemo. Med knjižnimi ponudbami je prav gotovo pomenljiva Rebulova zbirka novel Vinograd rimske cesarice in zgodnje novele. Rebulova kratka proza je gotovo pretresljiva in zanimiva za vse in ne samo za dijake, ki jim je predvsem namenjena. V tem duhu je napisan tudi uvodni esej prof. Diomire Fabjan Bajc. V tej Rebulovi zbirki so nadvse živi naši kraji in ljudje ob koncu vojne in tik po njej. Prav zato tudi tokrat obžalujem, da ni pisatelj krajev poimenoval s pravimi imeni, saj bi npr. novela Vinograd rimske cesarice lahko samo pridobila na pomembnosti in dramatičnosti. Literarna vrednost pa tudi ne bi bila prizadeta, ko bi bilo jasno napisano, da se zgodba dogaja v občini Devin-Nabreži-na in ne v namišljeni z imenom Bršljan-Brežina. Kolikšno dokumentarno vrednost (poleg literarne) bi imela novela, ki govori o resničnem stanju v občini, ki je bila po tej vojni še povsem slovenska in v kateri je na prvih volitvah res zmagala slovenska večina. Danes se je vse spremenilo in nepoučenemu bralcu se bo zdelo, da je vsa vsebina le sad umetniškega ustvarjanja, strahotna sprememba v petdesetih letih pa mu bo ostala nepozabna. Isto velja tudi za druge novele, ki so po vsebini in jeziku (!) pretresljivo naše in v katerih je igračkanje z imeni neprimerno. Jelinčičeva knjiga je prav gotovo krona te zbirke. Trnjeva pot Zonka Jelinčiča se začenja med prvo svetovno vojno in gre skozi trpljenje in razočaranje do današnjih dni. To delo bi moral prebrati vsakdo, posebno pa naši mladi ljudje, da bi lahko razumeli preteklost in si prav iz nje pomagali naprej. Spomine občuteno uvaja s pretresljivim razmišljanjem sin Duško in končuje hčerka Rada, ki je umrla, ko je knjiga zagledala luč sveta. Zdi se, kot da se je iztekel njen življenjski cikel, ko je njen oče končno spet zaživel v svojih spominih za vse ljudi dobre volje. O pomembnosti leksikona ne bom govorila, saj se je o njem že dosti pisalo. Od celotne ponudbe Jadranskega koledarja je seveda poleg koledarja samega pritegnila moje zanimanje pesniška zbirka Kar naprej vztrajati z briljantnim esejem prof. Borisa Paternuja . Izbor pesnikov mi ni jasen, saj bi si želela, da bi ta pomembni presojevalec slovenske literarne ustvarjalnosti spregovoril kritično tudi o drugih pesniških ustvarjalcih pri nas. Sramotno je, da stane ta drobna knjiga v nevezani prodaji 30000 lir, saj ji s to ceno prav gotovo zapirajo pot v šole, kamor spada. Po zunanji obliki so posebno privlačne knjige Mohorjeve družbe. Posebno dragocene se mi zdijo, podobe, ki jih je izdelal za Rebulovo knjigo Franko Žerjal. Po urejenosti strani in obliki sploh pa gotovo prednjači Jadranski koledar, čeprav bi si sama želela malo večjih črk in seveda barvastih umetniških reprodukcij. Jezikovno bolj dognan pa je gotovo koledar Mohorjeve družbe. KULTURA ŽIVLJENJA Petek, 20. januarja 1995 mi Tn 'R A N 'O Ljubil jo je, vendar jo je moral ubiti Izredno nasilje, kri, pištole in ubijanje. Filmi kot Prava stvar, Romeo krvavi, Sund in Kalifornija, so filmi, ki so opisali stanje devetdesetih let. Prihajajoča X-generacija, ki ne ve, kaj naj poCne sama s seboj, ki gleda na nasilje kot na del življenja. Podatek, da samo v Kaliforniji zaradi strelnih ran vsako leto umre okrog 1.500 mladih ljudi, je le statistika, ki prav globoko ne gane mladih revolverašev. Krvave scene v filmih niso dramatične, so prej smešne, običajne, polne sočnega preklinjanja in »normalnih« človeških reakcij. Kri, ljubezen do smrti, pištole so sedaj stopile tudi v modo. SreCa, tu ni pravih žrtev. Ilustracije za mladino “Domišljijske podobe” v kratkem na razstavi v Trevisu Na sliki ilustracija Marije Lucije Stupica za pravljico Srečni kraljevič, ki jo je leta 1993 izdala Mladinska knjiga iz Ljubljane.Dela ilustratorke so bile prej razstavljene v kraju Sarmede, od konca meseca pa bodo na ogled v Trevisu v prostorih Čase dei Carraresii. Na potovanju brez cilja Hipiji, veCni popotniki so zapriseženi brezdomci, ki so se uprli drvečim avtomo- ; bilom, pospravljenim hišam in urejenim vrtom. Mladi uporniki brez razloga, za- 5 priseženi vegeterijanci in zaščitniki živali, ljubitelji lahkih in srednje težkih ’ drog, zagovorniki gesla »Nazaj k naravi«. V svojih hipi oblekicah živijo v svojem | zasanjanem svetu in o »normalnih« mesojedih prebivalcih Zemlje ne razmišlja- | jo. Sem ter tja malo protestirajo proti atomskim bombam, mučenju živali ali »hi- ; tri prehrani«, nato se mimo vrnejo v svoje šotore, prižgejo jointe in sanjajo o sve- 1 tu brez frizerjev, krojačev, borz, hiš in avtomobilov. Pripravili: Tina Lucu in Irena Som j FILM IN VIDEO / PREMIERE FILMOV TUDI NA VIDEOFORMATU NA KRATKO Drugod v kinu, pri nas pa le na videu LJUBLJANA - Marsikateri segment naSega videotrzisca še ni urejen. Slaba dediščina iz preteklih let z nespoštovanjem avtorskih pravic, previsoke marže in neurejenost prodajne mreže vplivajo tako na nizko prodajo videokaset kot tudi na strukturo odkupljenih filmov, ki pa vendar ni v celoti odvisna samo od videozaložnikov in distributerjev. Vprašali smo se, kateri dejavniki vplivajo na kakovost in izbiro filmov, ki jih lahko kupimo oziroma gledamo na vi-deoformatu in kakšen delež med njimi predstavljajo filmi, ki jih prav na videu lahko vidimo premierno. Dobili smo nekaj zanimivih odgovorov. V Časih cvetočega video-piratstva, ki kljub zakonu o pravilih za opravljanje avdio- in videodejavnosti v naših krajih še ni povsem zamrlo, smo si lahko v videotekah še pred premierami na filmskih platnih (ki so praviloma zamujale najmanj nekaj mesecev) sposojali videokasete z uspešnicami, ki so jih drugje po svetu šele zaceli predvajati. Časi so se spremenili. V kinodvorane ena za drugo prihajajo najnovejše uspešnice, večinoma ameriške produkcije, in slovenski vi-deodistributerji, ki so hkrati tudi založniki - kar pomeni, da so tudi imetniki filmskih pravic - že približno Četrto leto skrbijo za najnovejše naslove tudi na videokase- tah. Toda delež filmskih naslovov (Čeprav praviloma vsi večji slovenski distributerji in založniki, kot so Carnium, Mladina film -Fun, Trias in Video Alt, odkupijo pravice za predvajanje na filmskem platnu, videu in televiziji), ki doživijo premierno predvajanje tudi na velikem platnu, obsega samo okoli dvajset odstotkov vseh filmov, ki jih odkupijo. Ovira za distribucijo je tudi premajhen trg Razlogov za takšne razmere je veC. Eden od njih je pomanjkanje kinodvoran, saj samo ti videozalo-žniki na leto skupno distribuirajo tudi do tristo filmov, v naše kinodvorane pa jih pride okoli stopetde-set. V to številko je seveda potrebno všteti tudi filme distributerjev, ki kupujejo izključno pravice za predvajanje na filmskem platnu (na primer Ljubljanski kinematografi in Continental Fun). Drugi prav tako pomemben razlog je dejstvo, da v Sloveniji, razen Ljubljanskih kinematografov (ki videopravic ne odkupuje), ni neposrednega zastopnika vodilnih ameriških studiev (VVamer, Uni-versal, TriStar itd.), kar je posledica predvsem slabe dediščine iz preteklosti, katere bistveni del je neurejenost avtorskih pravic. V nekdanji Jugoslaviji so namreč večino filmskih pravic odkupili ravno naši hrvaški sosedi, zaradi slabih izkušenj v preteklosti pa veliki ameriški studii našim videozaložnikom filmskih pravic noCejo prodati, saj ne zaupajo, da je mogoCe nadzorovati prodajo, nadzora prodaje. Sistem poslovanja velikih studiev je namreč specifičen. Ob ugodnejših pogojih za distributerje, ki so povsem finančne narave, nudijo tudi tržno zanimivejše filme. Kajti videokaseta s filmom, ki je bil predvajan v kinematografih, je tržno vedno uspešnejša od tiste, ki je izšla le na videu. Vodilni ameriški studii dishibuterjem v svojih mesečnih paketih, v katerih je približno deset videokaset, ponudijo predvsem filme, ki so bili predvajani tudi v kinematografih (Čeprav ne nujno tudi v naših). V paketih drugih, manjših producentov, pa so vključeni tudi filmi, ki jih naši distributerji morda tudi ne bi odkupili, a jih, ker so del paketa. Večina odkupljenih filmov le na video formatu Ravno zaradi teh razlogov se v video ponudbi naših založnikov in distributerjev lahko zgodi, da nekatere kinematografske filme, ki so jih po svetu predvajali tudi v kinodvoranah, vidimo pri nas le na videu. Tako na primer kriminalko Morilec (The Killer) z Mimy Rogers in Anthonyjem La Pallom, Kleptomanijo z Emmy Inving (oba Mladina film - Fun), film Real McCoy s Kun Basinger (Carnium) ali komedijo The Chase s Charliejem Shee-nom in film Stalnik Laura z Brooke Shields v glavni vlogi (oba Andromeda). Torej filme, ki po svoji kakovosti ne odstopajo od siceršnje kinematografske ponudbe. Ob tem pa tudi vrsto filmov posnetih izključno za video, ki jih povsem iz komercialnih razlogov vključujejo v svoje programe in ki so pretežno akcijskega žanra. Kar je povsem razumljivo. Saj je zaradi neorganiziranosti trga (glavni odjemalci so videoteke, saj je maloprodajna mreža neurejena) in visokih cen videokaset, ki so posledica visokih marž (tudi do 150 odstotkov) prodaja videokaset zelo nizka (v povprečju prodajo od 100 do 120 izvodov posameznega naslova). Boljša organiziranost trga in sprotna informacija o novostih na video-formatu bi tudi tem filmom, med katerimi je marsikateri vreden pozornosti, odprla boljše možnosti za dosego svojih gledalcev. Vesna Rojko Evald Flisar je novi predsednik DSP LJUBLJANA - Člani Društva slovenskih pisateljev so se v sredo zbrali na obenem zboru, da bi pregledali dosedanje delo in izvolili novo vodstvo. Salon in sejna soba sta hib nabito polni, tako da je besedo nastopajočih govorcev Cez borih 40 m2 pomagalo razširjati ozvočenje. Skupna misel vseh, ki so spregovorili o preteklih prizadevanjih društva, je bila, da mu (in nje-nim akcijam, kot sta npr. Vilenica in Kresnik, ter primorski in štajerski podružnici) država namenja premalo denarja. Pohvalih pa so se, da je Ministrstvo za kulturo RS sklenilo profesionalizirati funkcijo sekretarja Vilenice. Volitve so izpeljali hitro in gladko: z veliko večino so za novega predsednika izvolili pisatelja in dramatika Evalda Flisarja. Med elani upravnega odbora DSP prevladujejo imena iz mlajše generacije. Tako je na primer novi urednik tujejezične revije Lit-terae slovenicae, ki jo izdaja društvo, pisatelj Andrej Blatnik, komisiji za mednarodne odnose načeluje pesnik Aleš Debeljak, za javne nastope bo skrbel pesnik Iztok Osojnik, glasilo društva pa bo urejala esejistka Tea Stoka. Dosedanji predsednik, pesnik Dane Zajc, je napovedal, da se bo društvo v prihodnjem obdobju moralo posvetiti novim nalogam. Sam je mnenja, da je najbolj žgoCe vprašanje zlorabe besede. Verjetno bo tudi to eno izmed področij, ki se jih bo lotila nova komisija pri DSP, Komisija za etična prašanja, ki ji načeluje prav Dane Zajc. Novi predsednik DSP pa je mnenja, da bi bilo na prvo mesto med prizadevanji društva treba postaviti uveljavitev slovenske literature v tujini. (L. M.) Bosna, glavni junak knjige Valerije Škrinjar LJUBLJANA - Bosna pred šestimi stoletji in Bosna danes, enake usode ljudi, podobne vojne, večno dobri in slabi ljudje so glavna tema knjige Na svojoj, na plemenitoj, avtorice Valerije Škrinjar - Tvrz. Knjigo slovenske pisateljice, ki je velik del svojega življenja preživela v Sarajevu, je izdalo CZP Oslobođenje, Sarajevo. Glavni junak knjige je Bosna, njena usoda skozi stoletja krvavih in nerazumljivih vojn. Pisateljica izmenično pripoveduje zgodbi iz davnih kraljevih vojn in današnjega obleganega Sarajeva, vse pa spremlja še grenka izkušnja životarjenja in trpljenja pisateljice same. Večer prijateljstva in spominov v hotelu Austrotel sta z ljubezensko bosansko pesmijo zaključila Lado Leskovar in Mojimir Sepe. (T. L.) PO SLEDI TAKTIRKE Pevski recitali v Salzburgu Na jubilejnih 75. poletnih igrah v Salzburgu bo kot vsako leto na sporedu vrsta zanimivih celovečernih koncertov, na katerih bodo nastopali znameniti pevci: 24. julija Laurence Dale, 26. julija Marjana Lipovšek, 1. avgusta Thomas Hampson, 4. avgusta Brigitte Fassbaender, 10. avgusta Hermann Prey, 16. avgusta Helen Donath, 26. avgusta Frederica von Stade in 30. avgusta Peter Schreier. Novi posnetek Vesele vdove Založba Emi je predstavila novi posnetek operete Vesela vdova Franza Lebarja. Dva zvezdnika opernih odrov se predstavita v naslovnih vlogah. Sopranistka Felicity Lott poje Hanno Glavvari, baritonist Thomas Hampson pa Danila. Ostale vloge pojejo in govorijo: Elzbieta Szmytka, John Aler ter Dirk Bo-garde. Londonskim simfonikom dirigira Franz Welser-Most, ki ima ekskluzivno snemalno pogodbo z založbo Emi. 14. mednarodni pevski natečaj Belvedere Med 11. in 16. julijem bodo na Dunaju priredili 14. mednarodni pevski natečaj Belvedere, na katerem lahko tekmujejo pevke, ki niso starejše od 33 let, ter pevci do 35 leta starosti. Pred glavnim tekmovanjem bodo kvalifikacije v Amsterdamu, Barceloni, Berlinu, Bratislavi, Buenos Airesu, Bukarešti, Dublinu, Cape Tovvnu, Lizboni, Londonu, Morioki, New Yorku, Parizu, Rimu, Salzburgu, San Franciscu, Stockholmu, Stuttgartu, Varšavi in na Drmaju. Informacije: VViener Kammeroper,' Fleischmarkt 25, A-1010 Wien. Tel. (1) 5120100, fax: (1) 512010020. Dekle z zahoda v milanski Scali Drevi bodo uprizorih v milanski Scali Puccinijevo opero Dekle z zahoda. Dirigiral bo Giuseppe Sino-poli, peli pa bodo Giovanna Casolla, Nicola Marti-nucci, Antonio Salvador! in Luigi Roni. Jutri bo na sporedu balet Hrestač. Otelio v Covent Gardnu V londonskem Covent Gardnu bo nocoj na sporedu Verdijeva opera Otelio. Dirigent: Rizzi, pevci: Proki-na, Jones, O Neill, Clarke, Marsden, Leiferkus. V nedeljo pa bo na sporedu Gosi fan tube (Mozart). Dirigent bo Pide, pevci pa Roocroft, Graham, Miuray, Ford, Keenslyside in Allen. Pripravil: Mi. K. LIKOVNA UMETNOST / LITOGRAFIJE M. CHAGALLA Mojster barve in pesnik oblike Marc Chagall: Lajale, 1980, litografija PIRAN - Nocoj bodo ob 19. uri v Mestni galeriji Piran odprli razstavo 49 litografij enega svetovnih klasikov modernega slikarstva, Marca Chagalla (1887 -1985). Razstavo grafik, ki jih je Chagall izdelal v poznem mediteranskem obdobju, med letoma 1960 in 1980, so Obalne galerije Piran pripravile v sodelovanju z Musee national Mes-sage Bibbcjue Marc Chagall iz Nice in Francoskim kulturnim centrom v Ljubljani. Chagall, ki ga poznamo predvem po njegovih delih v zgodnjih desetletjih našega stoletja, v katerih je združil tradicionalne ruske motive v svojo osebno mitologijo, svet intenzivnih, žarečih barv, se je rodil v zidovski družini v Vitebsku v Rusiji. Sprva je študiral v St. Pe-tersburgu, leta 1910 pa se je preselil v Pariz, kjer je spoznal tedanjo avantgardo. Ob začetku prve svetovne vojne se je vrnil v Rusijo, kjer je ostal do leta 1922, ko se je po postanku v Berlinu vrnil v Pariz. Drago svetovno vojno je preživel v New Yorku, zatem se je spet preselil v Francijo. Medtem ko je Chagall v predvojnem Času, zlasti med letoma 1922 in 1945, na grafičnem področju ustvarjal predvsem v bakrorezu, se je y povojnem obdobju posvetil Utografiji (iz povojnih let so sicer znane njegove risbe za slikana okna in slikarije za strop pariške opere). Njegov litografski opus je, kot so zapisali v Obalnih galerijah Piran, eden najpomembnejših v 20. stoletju, obsega pa tako ilustracije knjižnih del, kot so Bibhja, Daphnis in Cioe, Cirkus, Na zemlji bogov, Odisej in Vihar kot samostojne grafične liste, ki razkrivajo slikarja, mojstra barve in pesnika oblike. Vsa Chagallova grafična dela imajo podobno sporočilo: sporočilo miru in ljubezni in razkrivajo absolutno samosvojost izjemnega umetnika, umetnika »luci - svobode«, tistega, ki je »ustvaril krog barvnega žara, ki khce po ustvarjalni dobroti sveta«, kot je zapisala Sylvie Foresber. Razstavo je postavil umetniški vodja Obalnih galerij Piran in znani likovni publicist ter literat Andrej Medved. (V. U.) Dokumentoma razstava o lanski dejavnosti MG LJUBLJANA - Od srede je v Informacijskem centru Modeme galerije.na ogled razstava fotografij, ki dokumentirajo dogajanje v našem osrednjem muzeju sodobne likovne umetnosti v programsko bogatem letu 1994. Na razstavi so predstavljeni družabni dogodki, ki so spremljali otvoritve razstav, predavanja in druge dogodke, ob njih pa je dodan tudi manjši izbor časopisnih poročil in kritik iz dnevnega Časopisja (med njimi tudi odzivi, ki so jih objavili v tujem tisku), ki so spremljali lanske projekte Modeme galerije. Dokumentacijo si bo moč ogledati do 18. februarja. (V. U.) F Usklajeno v akcijo NOVA GORICA - S posvetom Z naslovom Kulturni menedžment pri organiciji poletnih prireditev so včeraj zaceli uresničevati letošnji načrt Imago Sloveniae (Podoba Slovenije). Dvodnevnega dela v kongresnem centru hotela Perla) se udeležuje blizu 40 sodelavcev projekta Imago, kulturnih menedžerjev in podjetnikov, predstavnikov mest in kulturnih institucij, predavateljev in predstavnikov ministrstev za kulturo, okolje in prostor, gospodarske dejavnosti ter znanost. Včeraj so udeleženci poslušah predavanja uglednih kulturnih delavcev in menedžerskih strokovnjakov, danes pa bodo poskusili praktično izdelati poslovni nacrt letošnji kulturnih prireditev. Na tiskovni konferenci pred začetkom posveta sta dr. Bogomir KovaC in Tomaž Lorenz povedala, da žeh-jo s tem projektom letos spodbuditi usklajeno akcijo poletnih prireditev v slovenskih mestih. Te so doslej potekale bolj ah manj stihijsko, predvsem pa brez marketinške upravičenosti in ne nazadnje tudi finančni rezultat ni bil prav nic zadovoljiv. Zato pričakujejo, da bo posvet, ki je prva letošnja akcija knaga Sloveniae, oblikoval skupne organizacijske in menedžerske prijeme, ki bodo zagotavljah višjo kakovost kulturnih storitev in skupen tržni nastop. Ena pomembnejših akcij bo ustanovitev Valvazorjeve fundacije v februarju. Imago Sloveniae pa bo sodeloval tudi pri prireditvah, ki jih letos pripravljajo v Radovljici. Včeraj so govorili o vrednotenju slovenske kulturne dediščine (dr. Nace Sumi), o uporabnosti mest, gradov, cerkva in drugih objektov za kulturne namene (mag. Barbara Cemic), o oblikovanju kulturnih fondacij (mag. Verica Terstenjak) in o podjetniškem organiziranju festivalskih projektov (dr. Bogonur KovaC). Popoldne pa so v pogovora za okroglo mizo predstavili izkušnje o organiziranju poletnih festivalov pri nas. Vojko Cuder SVET Petek, 20. januatja 1995 MEDNARODNI FINANČNI PRETRESI Mehiki milijaide dolaijev? Predsednik Clinton prepričuje kongres, da je treba hitro ukrepati WASHINGTON (Reuter, AFP) - Ameriški predsednik Bill Clinton je pozval ameriške senatorje in predstavnike, naj Mehiki odobrijo kredit v višini 40 milijard dolarjev. Z njimi naj bi južna soseda ZDA umirila hudo finančno krizo, ki jo pretresa, odkar je novi mehiški predsednik Erneste Zedillo pred tremi tedni devalviral nacionalno veduto in s tem na smrt prestrašil tuje investitorje. Ce ne bodo z desetinami milijard dolarjev umirili mehiških finančnih trgov, bo kriza peza ogrozila Združene države in ves svet, je ameriškim parlamentarcem povedal predsednik Clinton. Nasprotniki prevelikega finančnega in gospodarskega povezovanja z Mehiko, še posebej tisti, ki so pred dobrim letom dni ogorčeno nasprotovali severnoa- meriškemu brezcarinskemu območju, so nezadovoljni. Ker pa najbrž drži, da bo nezdravljena kriza peza zamajala vso Južno Ameriko, poleg nje pa še nekatere vzhodnoazijske in evropske države, opazovalci napovedujejo, da bodo kongresniki čez nekaj dni vendarle glasovali za gigantski finančni paket Mehiki. Toda ameriški kongresniki so demokratskemu predsedniku, ki mora zaradi mehiške finančne krize prvič po novembrskih volitvah sodelovati z republikanskim parlamentom, postavili pogoje za pomoč. Mehika naj hi se lotila korenitih gospodarskih reform, do konca izvedla privatizacijo, zavarovala svoje okolje, poskrbela za človekove pravice doma, okrepila boj proti tihotapcem mamil in pomagala ZDA pri pritiskih na Kubo. NOVICE Nevarnost upora na Kosovu PRIŠTINA - Kosovska vlada Bujara Bukoshija, ki deluje na Zahodu, položaj na Kosovu ocenjuje kot izjemno težak. Zahod še zmeraj ne upošteva možnosti, da bi Albanci pod pritiskom vsakdanjega nasilja srbske pohcije, frustrirani spričo počasnega reševanja kosovskega problema lahko iz obupa začeli splošno vstajo. Bukoshi ocenjuje, da bi v prvi fazi morebitne vojne na Kosovu sodelovalo približno 200 tisoč slaho oboroženih Albancev. Na naslednji stopnji pa bi lahko novih sto tisoč Albancev, oboroženih s sodobnim orožjem, okrepilo odpor na Kosovu. Bukoshi tudi poudarja, da »Zahod v sedanjih okoUščinah ne priznava neodvisnosti Kosova, vendar zatrjuje, da ne bodo dopustili pokola kosovskih Albancev«. Vlada Kosova ugotavlja, da je dosedanji, tako imenovani »pasivni odpor« ohranjal mir na Kosovu, vendar se je kot oblika odpora proti Srbom v marsičem že izčrpal, zato je treba razmišljati o drugačni organiziranosti Albancev. Kosovo je namreč zapustilo več deset tisoč Albancev, ki so si poiskati politično zatočišče na Zahodu. Vse to Srbiji omogoča tiho etnično čiščenje Kosova, ki utegne spremeniti podobo narodnostne strukture pokrajine, ki je bila doslej z 90 odstotki izrazito albanska. (Bleiim Shala) Gladovna stavka Fujimorijeve soproge UMA - Susano Higuchi, ženo perujskega predsednika Alberta Fujimora, ki je prejšnji mesec sporočila, da se bo po dvajsetih letih zakona ločila, so včeraj po 24-umi gladovni stavki odpeljati v bolnišnico. Za protest se je odločila, ko je volilni odbor sklenil, da njena stranka Armonia-Frem-pol ne sme sodelovati na aprilskih kongresnih volitvah, ker ni predložila seznama kandidatov. Kasneje je hotela prijaviti svojo predsedniško kandidaturo, vendar zanjo ni zhrala dovolj podpisov. Razočarana 44-letna Higuchijeva se je »kljub slabemu zdravstvenemu stanju in poletni vročini« odločila za gladovno stavko pred poslopjem volilnega odbora. Zaradi dehidracije in lažje oblike pljučnice je morala stavko prekiniti. Zdravniki so sporočili, da bo lahko bolnišnico zapustila že čez nekaj dni, če se bo njeno zdravstveno stanje izboljšalo. (Reuter) Jelcin sprejel iranskega veleposlanika TEHERAN - Iranska tiskovna agencija Ima je sporočila, da je ruski predsednik Boris Jelcin včeraj sprejel novega iranskega veleposlanika v Moskvi Mehdija Safarija; Jelcin je po pisanju agencije potrdil, da bo letos obiskal Iran. Ima tudi poroča, da je med Safarijevim obiskom v Kremlju ruski predsednik izrazil »upanje, da se bodo že zdaj dobri meddržavni odnosi še izboljšati«. Datuma njegovega obiska agencija ne navaja. Morebitni obisk mskega predsednika v Teheranu - prvi po islamski revoluciji leta 1979 - so iranski politiki že večkrat omenjati, vendar ga ruski viri še niso potrditi. (AFP) Mednarodne posledice »tequila efekta« Navidezno nedolžna devalvacija, ki se je je pred tremi tedni nepremišljeno lotil novi mehiški predsednik Zedillo, je najbolj očitno (in zaradi izgubljenih milijard dolarjev tudi kruto) razkrila ekonomske zakonitosti devetdesetih let; vsi smo kapitalisti in vsi smo bolj ali manj povezani med seboj. Miniti so časi, ko sta lahko otroka finančne ureditve po drugi svetovni vojni Mednarodni denarni sklad (MDS), Svetovna banka ali pa celo velike nacionalne banke ukazovati manj razvitim državam, kaj naj naredijo s svojimi gospodarstvi. Zdaj ukazujejo nešteti brezimni delničarji pokojninskih in skupnih skladov, predvsem ameriških, ki so v zadnjih dveh letih navdušeno investirali po vsem svetu. Od približno 225 milijard dolarjev, s katerimi so lani države v razvoju plačale svojo gospodarsko rast, je bilo kar za 170 dolarjev zasebnega kapitala, trdi v Newsweeku predstavnik ugledne ameriške finančne posredovalnice. Svetovna banka je zvezdam mednarodnih trgov zadnjih let, tako imenovanim nastajajočim trgom, dala borih 55 milijard dolarjev. Navdušeni zasebni igralci rulete na mednarodnih borzah pa so iz Mehike zbežati tisti trenutek, ko jih je novi predsednik polil s hladnim tušem devalvacije. Njihov dobiček se je po tej prevari - Zedillo je predtem glasno zagotavljal, da ne bo devalviral peza - čez noč zmanjšal za polovico. Predvsem pa so se investitorji ustrašiti in izgubili zaupanje v vse trge držav v razvoju. Zato so po mehiški deval-vacijsM katastrofi, la jo lahko razložimo s preveliko zadolžitvijo, zvišanjem obresti v ZDA in tudi z aroganco vodilnih mehiških tehnokratov, investitorji zbežali tudi iz številnih drugih »nastajajočih« držav. Zamajale so se borze v Braziliji, Argentini in tudi v stabilnem Čilu, finančni potres pa je segel celo na hongkonško borzo, v Italijo, Švedsko, Španijo in Kanado. Za trenutek je devalvacija zagrozila tudi Madžarski, Poljski in celo Češki. Se sreča, da se je finančni potres zgodil v Mehiki, trdijo strokovnjaki. Samu tu je v bližini gospodarska supersila sveta, ki ji zaradi nevarnosti beguncev in tudi gospodarskih nevarnosti ni žal gasiti mehiškega požarja z desetinami milijard dolarjev. Prav imajo tudi ameriški kongresniki, ki se ta čas s Omotom prepirajo o pogojih pomoči. Mehika potrebuje še korenitejše reforme od tistih, s katerimi se je pod vodstvom MDS v SO.letih izvila iz dolžniške krize. Politične in gospodarske reforme pa potrebujejo tudi vse tiste države, ki jih je resno oplazil mehiški rep. Ni naključje, da so od razvitih držav utrpele veliko škodo Italija, Švedska, Kanada in Španija. Te države »krasijo« prevelika poraba, proračunski primanjkljaji, zadolžitev in politični pretresti, pa čeprav so na lestvici desetih najbogatejših držav sveta. Žrtve zadnje finančne krize z Mehiko na čelu bi morale natančno preučiti vse nove kapitalistične države s Slovenijo vred, da ne bi ponovile njihovih napak. Zaradi ameriškega posredovanja se bo najnovejša finančna kriza najverjetneje kmalu unesla, trdijo poznavalci. Ker pa je finančna in politična trdnost sveta vse bolj odvisna od pretoka zasebnega kapitala, se bodo morati politiki in finančniki dogovoriti o novih pravilih igre, če nočejo novih, še resnejših pretresov v prihodnosti. Mehika je dokazala, da se nobena državna birokracija ne more več nekaznovano poigravati z denarjem. Sporazum v ameriškem mestecu Bretton Woods, ki je z ustanovitvijo MDS in Svetovne banke ustoličil finančno ureditev po drugi svetovni vojni, je mrtev. Tudi najbogatejša sedmerica sveta, zbrana v skupini G-7, ne zmore več nadzorovati vsega. Svet potrebuje novi Bretton Woods, preden bo prepozno. Barbara Kramžar _________UKRAJINA / PRIVATIZACIJA________ Leonid Kučma je začel deliti prve certifikate Doslej so privatizirali le deset odstotkov državnega sektorja EVROPSKI PARLAMENT Predsednik Evropske komisije Jacques Delors se je poslovil STRASBOURG (dpa) -Evropski parlament se je včeraj z vsemi častmi poslovil od predsednika Evropske komisije Jacquesa Delorsa, ki je deset let krojil politiko Evropske zveze. Delors, ki si je prislužil sloves vizionarja in hkrati realista, je za poslovilno darilo dobil v usnje vezana in z zlatom obrobljena svoja zbrana dela. Evroposlanci niso sklo-parili z besedami in čustvenimi izlivi. Imenovali so ga »moža, ki je zaslužen za Evropo« in »motor, ki je v težkih časih poganjal Evropo«. Med Delorsovim dirigiranjem v bruseljski komisiji se je zgodilo marsikaj, ne nazadnje padec berlinskega zidu in združitev Nemčije. »Jac-ques Delors prepušča svoje mesto v Evropski komisiji, zavzel pa bo ugledno mesto v zgodovini Evropske zveze,« je zbranim evropskim poslancem dejal predsednik Evropskega parlamenta Klaus Hansch. Posebej je poudaril Delorsove napore, da gospodarsko storilnost poveže z socialno pravičnostjo. Delors se je vedno zavedal, da ne smemo dopustiti, da bi nasta- la Evropa, ki ne bi omejila orožja in ne bi podprla šibkih, je menil Hansch. Delors, ki ga odlikujeta velika mera domišljije in nepremagljiva pogajalska moč, pa je evropske poslance nagovoril z znanim optimizmom: »Pogum, dame in gospodje, evropska pomlad je pred vami!« Govor je nadaljeval v bolj realističnem tonu: »Vendar moramo kruti resničnosti pogledati v oči: bič brezposelnosti lahko ublažimo le tako, da sadove gospodarske rasti razdelimo socialno pravično.« LUKSEMBURG / NOVI PREMIER »Kdor je majhen, mora na stvari gledati trezno« LUXEMBURG - Danes bo luksemburški finančni minister, 40-letni Jean-Claude Juncker, postal predsednik vla- Juncker je enako kot njegov predhodnik ambiciozen politik, znan po svoji zavezanosti Evropski zvezi. Upa, da bo luksemburška vojvodina, ena od ustanovnih članic EZ, okrepila svoj položaj v tej petnajstčlanski organizaciji. Luksemburg je znano in pomembno finančno središče, banke stojijo tako rekoč na vsakem vogalu. Junckeri nerad sliši, da je Luksemburg raj za davkoplačevalce. »Nismo pametnejši od Nemcev ali Belgijcev, naša država le namenja več denarja sociali, vendar moramo zato tudi bolje delati. Ker smo majhni, moramo trezno gledati na stvari,« je poudaril. Juncker, ki upa, da bo še naprej obdržal položaj ministra za finance in delo, je bil na čelu kampanje, v kateri so se politiki zavzemali, da bi Luksemburg postal pomembnejše evropsko središče in ne le finančni center. V zadnjem času je ta država pomembno evropsko središče za oddajanje radijskih in televizijskih satelitskih programov. Juncker je prepričan, da bi Luksemburg lahko postal tudi središče farmacevtske industrije. Pred leti ta država ni poznala inflacije, ljudje so jo spoznali šele v zadnjih letih. Juncker, sicer na čelu stranke krščanskih socialistov, je eden najbolj dostopnih in priljubljenih luksemburških politikov. Rad se pogovarja z ljudmi, največkrat kar med sobotnimi nakupi v veleblagovnici. Junija lani je na splošnih volitvah dobil več glasov kot Santer; njegova stranka je s socialisti sestavila koalicijsko vlado. Junckerjevi prijatelji pravijo, da je mož obseden z delom; po izobrazbi je sicer pravnik, prvo politično funkcijo je opravljal že pri 28 letih, ko je postal državni sekretar za delo in socialne zadeve. Leto pozneje je postal najmlajši minister za delo, opravljal pa je tudi vrsto vladnih funkcij. Je tudi predsednik evropskega sindikata kršCanskodemokratskih delavcev. David Quinlan / Reuter de; sedanji premier Jacques Santer bo namreč stopil na celo Evropske komisije, kjer bo zamenjal Jacquesa Delorsa, KIJEV - V Ukrajini so začeli deliti certifikate, da bi tako pospešili privatizacijo državne lastnine. Do konca leta namerava vlada prodati približno osem tisoč večjih in srednje velikih družb tako, da bo zamenjala certifikate za delnice. Zasebne lastnike bodo dobila tudi manjša podjetja. Predsednik Leonid Kučma, vodilna sila privatizacije in reform, je dejal, da se bo razveselil vseh tujih vlaganj v velike družbe. Zmanjšati želi obsežno vojaško industrijo in privatizirati naftne rafinerije. V treh letih samostojnosti je Ukrajina privatizirala manj kot deset odstotkov državnega sektorja. Ukrajinska borza trenutno posluje le z delnicami dveh večjih družb, v kratkem pa naj bi se bo promet na borzi povečal za stokrat. V Ukrajini so izdali 46 milijonov certifikatov. Skoraj šest milijonov Ukrajincev je denar že vložilo na posebne račune privatizacijskih bank. Nihče pa ne dvomi, da bo za poučitev Ukrajincev o kapitalizmu in privatizaciji potrebno veliko časa. Zahodni predstavniki so novo politiko privatizacije v Kijevu pohvalili. »To je velika sprememba,« je dejal Robert Foresman, vodja kijevskega oddelka Mednarodne finančne korporacije, ki vladi svetuje pri privatizaciji. Povedal je še, da so se predstavniki vlade in predsednik soočili z veliko odgovornostjo pri tem projektu, odvetniki pa se kljub temu bojijo, da to vodi do velikih težav v parlamentu. Lida Poletz / Reuter SVET PREDSEDNIŠKA PALACA JE ZAVZETA _______ČEČENIJA_______ Jelcin: Vojna je končana Ruskim vojakom je uspelo zasesti predsedniško palačo v Groznem Ruske sile so v četrtek nad razrušeno predsedniško palačo v Groznem izobesile svojo trobojnico. Tiskovna agencija Itar-Tass poroča, da je ruskim enotam po petih tednih srditih bojev uspelo zavzeti stavbo, ki je bila simbol čečenskega upora. Čečeni so predsedniško palačo zapustili, preden so jo zasedli ruski vojaki. čečenska predsedniška palača GROZNI (Reuter) - Na zoglenelem preostanku tistega, čemur se je nekoč reklo čečenska predsedniška palača, je včeraj zaplapolala ruska trobojnica. Oborožene sile predsednika Borisa Jelcina so zavzele stavbo, ki je bila od novega leta skoraj neprekinjeno tarča silovitega topniškega obstreljevanja, letalskih napadov in Pehotnega ognja. Ruski vojaki pa so v palačo vendarle vstopili šele potem, ko so se branilci, ki so očitno ugotovili, da ni-rna več smisla vztrajati, iz nje umaknili. Kakšna je bila usoda ruskih ujetnikov, ki so jih zadrževali v obkoljeni zgradbi, in kam se je umaknilo čečensko vodstvo na čelu z Džoharjem Dudajevom, ostaja neznanka. Predsednik Jelcin je kmalu zatem, ko je novica 0 padcu simbola čečenskega upora obšla svet, Izjavil, da je operacija v Čečeniji »dejansko končana«. Ogorčeni boji so se vče-raS v Groznem začeli že £8°daj zjutraj, istočasno kot bitka za palačo pa je Potekal še en odločilen spopad. Čečenski uporniki in ruski vojaki so se namreč spoprijeli za nadzor nad železniško postajo. Čečenom naj bi po lastnih trditvah celo uspelo zasesti in »očistiti« poslopje, kar pa so ruski vojaški viri odločno zanikali, češ da je tudi na tem delu bojišča pobuda v njihovih rokah. V Moskvi so medtem mobilizirali nove pehotne enote, ki so jih menda dodatno izurili, posebej za poseg v Zakavkazju. Civilne oblasti so namreč že napovedale, da bodo odgovorni za pošiljanje neizkušenih vojakov na bojišče kaznovani, obrambno ministrstvo pa je odločilo, da bodo odslej v Čečenijo odhajali le poklicni starešine in naborniki, ki imajo za seboj najmanj šest mesecev urjenja. Jelcin je včeraj s položajev pomočnikov obrambnega ministra odstranil generale REUTER Gromova, Kondratjeva in Mironova, ki so javno nasprotovali posegu v Čečeniji. Najostrejši izmed njih je bil Boris Gromov, ki je proti koncu osemdesetih let vodil umik sovjetske armade iz Afganistana. Ta visoki ruski častnik je pred časom izjavil, da vojska v boju z upornimi Čečeni uporablja barbarske metode, vlado pa je obtožil, da z neresničnimi poročili o vojaških uspehih namerno zavaja javnost. Moskovska diplomacija pa si je medtem še naprej prizadevala prepričati ZN in zahodne partnerje, naj dajo ruski vojski še nekaj časa, da dokončno opravi s separatisti, in naj nikar ne posvečajo pretirane pozornosti dogodkom v Zakavkazju, saj utegne to ogroziti bodoče sodelovanje. Devetintrideset dni obleganja Groznega December 1994: 11. december 20 do 30 tisoč ruskih vojakov vdre v Čečenijo. Ruski predsednik Boris Jelcin obljublja amnestijo tistim Čečenom, ki bodo do 15. decembra položili orožje. 12. december srditi spopadi v okolici čečenske prestolnice Grozni, ki jim sledijo neuspešna pogajanja med Rusi in Čečeni v Vladikavkazu v severni Osetiji. 19/20. december: močno letalsko obstreljevanje Groznega. Kopenskim četam se je uspelo približati središču mesta, od katerega so bile oddaljene le še šest kilometrov. 24. december msko topništvo obstreljuje okolico Arguna, da bi tako omogočilo preboj kopenskih čet proti Groznemu. 27. december predsednik Dudajev opozori ruske čete, »naj se nemudoma umaknejo s čečenskega ozemlja, dokler je še čas«. 28. december: hudi spopadi okrog vojaškega letališča Kankale, približno štiri kilometre od predsedniške palače. Čečenski viri sporočajo, da jim je uspelo zavrniti ruski napad. 30. december: Boris Jelcin napov.e »drugo fazo« operacije v Čečeniji. 31. december zvečer se razvnamejo spopadi okrog predsedniške palače, do katere so se po silovitem napadu prebile ruske čete. Januar 1995: 1. januar Moskva sporoči, da ji je uspelo zavzeti predsedniško palačo. 2. januar: čečenski vrhovni štab sporoči, da mu je uspelo zavrniti ruski napad. Ruska vojska prizna, da je izgubila »nekaj deset oklepnikov«. 4. januar predsednik Jelcin ukaže takojšnje prenehanje letalskih bombardiranj Groznega. 5. januar rusko letalstvo še zmeraj bombardira predsedniško palačo, pehotni spopadi so vse hujši. 6. januar: Boris Jelcin od obrambnega ministra Pavla Gračova zahteva pojasnilo, zakaj se nadaljuje bombardiranje Groznega ter zadolži premiera Viktorja Cemomirdina, naj »organizira začetek pogajanj« z odcepljeno republiko. 7. januar rusko topništvo in letalstvo v silovitem obstreljevanju osamita predsedniško palačo. General Viktor Vorobjov, poveljnik policijskih sil v Čečeniji, je ubit. Gre za prvega visokega ruskega častnika, ki je padel v Čečeniji od začetka vojaškega posega. 9. januar: ruska pehota vkoraka v Grozni. 10. januar: ruska vlada predlaga 48-umo premirje, ki ga poveljnik čečenskega vrhovnega štaba Aslan Mo-skadov označi za »prevaro«. Po relativnem zatišju, ki traja dve uri, se znova razvnamejo spopadi, Rusi pa spet začnejo bombardirati predsedniško palačo, ki je že dodobra porušena. 11. januar: čečenski predsednik Džohar Dudajev javno nastopi prvič po koncu decembra. Sporoči, da se je pripravljen pogajati o statusu Čečenije, kakor hitro bodo boji končani. Medtem ko se ruski in čečenski predstavniki v Groznem pogajajo o pogojih premirja, spopadi nekoliko pojenjajo. 12. januar raško topništvo z vseh strani obsuje Grozni s .pravo točo granat. 13. januar: spodnji dom ruskega parlamenta na svoji izredni seji, ki traja že od 11. januarja, zahteva takojšnjo ustavitev vojne, vendar o tem ne izglasuje zakona. 14. januar Čečeni še zmeraj branijo predsedniško palačo, ulični boji pa potekajo neposredno pred palačo. V bojih pade tudi ruski snemalec, ki je že peta žrtev med novinarji od 11. decembra. 15. januar sporočilo o smrti 23-le-tnega Avlurja Dudajeva, sina čečenskega predsednika, ki je podlegel hudim ranam med spopadi za Grozni. 16. januar: Viktor Cernomirdin predlaga pogajanja, ki naj bi se začela s premirjem. Gre za prvo pravo pogajalsko ponudbo. Tokrat Rusi ne zahtevajo obvezne vključenosti Čečenije v rusko federacijo, kar pomeni, da je Moskva nekoliko omilila svoje stališče. 17. januar Čečeni napovejo načelih sporazum o premirju, medtem pa rusko topništvo še naprej obstreljuje Grozni. 18. januar Boris Jelcin zavrne kakršnakoli neposredna pogajanja s predsednikom Dudajevom, češ da je zagrešil genocid nad lastnim narodom. Ponovni letalski napadi na središče Groznega. 19. januar Moskva objavi, da je na strehi predsedniške palače v Groznem zaplapolala ruska zastava. (AFP) BIH / VEČ STO GRANAT NA BIHAĆ Poročila o spopadih tudi iz Donjega Vakufa in Tuzle SARAJEVO (AFP, Reu-*er) - Topniške eksplozije stresajo zemljo v bihaskem žepu. Samo vCeraj je na Veliko Kladušo in Bihać padlo Vec sto topovskih granat, so sporočili predstavniki Unproforja v Zagrebu in Sarajevu. Vojaki modrih Čelad se zaradi srbske blokade ne Korejo gibati po terenu, zaje tudi niso mogli ugotoviti, kdo je spopade zečel. O krajših spopadih poročajo ledi iz Donjega Vakufa in iz okolice Tuzle. Predstavniki ZN so izrabili tudi zaskrbljenost, ker hrvaški Srbi očitno premeščajo težko orožje proti jugu, proti Bihaću. Zdi se, da se Pripravljajo na nove napade. Hrvaški Srbi niso podpisali decemberskega sporazuma o štirimesečnem premirju. za katerega pa se tako ali tako vse bolj zdi, da ne bo več dolgo trajalo. Srbska stran še vedno one-ruogoča uresničitev tudi najosnovnejših pogojev za uresni-črtev premirja. Oskrbovalnih poti v Sarajevu očitno ne bo dovolila odpreti. Polet s helikopterjem nad Igmanom pa je bil tudi danes odpovedan, je dejal tiskovni predstavnik ZN, ter dodal, da so Srbi postavljali »nesprejemljive pogoje«, o katerih ni želel dati natančnejših podatkov. Bosanski Srbi trdijo, da so v demilitariziranem območju na Igmanu še vedno bosanski vojaki, ter da zaradi tega, ker se ti ne umaknejo, tudi sami ne morejo pristati na odprtje oskrbovalnih poti v Sarajevu. Srbi tudi ne dovolijo, da bi Unprofor v Sarajevo pripeljal snov proti zmrzali za sarajevsko letališče, Ceš da je iz tega mogoče narediti razstrelivo. V prihodnjih dneh, ne ve se natančno kdaj, naj bi BiH obiskal nemški zunanji minister Klaus Kinkel. V Bonnu ga je obiskal mostarski župan Koschnik in ga prosil, naj pritisne na Hrvate, da bodo nehali ovirati delo evropskega županstva v razdeljenem hercegovskem mestu. Tudi generalni sekretar ZN Gali poziva Zagreb, naj se odpove zahtevi po odhodu Unproforja. NOVI SPOPADI OGROŽAJO KRHKO PREMIRJE Uresničitev premirja v BiH se zdi vse manj verjetna. V četrtek je prišlo na več bojiščih v državi do topniškega obstreljevanja. Pale: Sedež bosanskih Srbov. Dvokilometrski pas okrog Pal je izvzet iz lemilirariziranega območja je prepovedana uporaba težkega' orožja Demilitarizirano območje na Igmanu: Bosanski vojaki se še niso umaknili, kot je obljubila vlada v Sarajevu Ozemlja pod n Ozemlja pod Včerajšni nadzorom Ll nadzorom soooadi nadzorom bosanske vojska nadzorom bosanskih Srbov REUTER Petek, 20. januarja 1995 O čem pišejo drugje po svetu O potresu na Japonskem »Večina Japoncev zmanjšuje nevarnost požarov s preprostimi prijemi: vsakič kadar zapuščajo svojo hišo, enostavno zaprejo plinovod. Na ta način v primeru potresa zmanjšajo nevarnost eksplozij. V velikih japonskih mestih je zelo pomembna tudi gradnja večjih nepozidanih prostorov za evakuacijo prebivalstva. Potresi so naravne katastrofe, ki jih ni mogoče natančno napovedati. Najboljše varstvo so preprosti birokratski ukrepi: strogi gradbeni predpisi, veliko zelenic in dobro izdelani načrti za evakuacijo prebivalstva.« (The Independent, London) »Gospodarska škoda je velikanska, toda mogočne Japonske le-ta seveda ne bo kar tako spravila na kolena. Po prvih ocenah naj bi celotna škoda znašala od 120 do 200 milijard nemških mark - kar je približno toliko, kot znaša bruto narodni produkt majhne industrijske države. Japonski minister za industrijo že pripravlja vrsto ukrepov za pomoč prizadetim panogam, predvsem avtomobilski, kovinarski in tekstilni. Japonska vlada bo dala na razpolago tudi deset tisoč montažnih hiš za tiste, ki so ostali brez strehe nad glavo.« (Corriere della Sera, Milano) O vojni v Čečeniji »Komentatorji poudarjajo, da mora Rusija v primeru sklenitve premirja še naprej ohraniti pokončno držo v zvezi s čečenskim konfliktom ... Formalno bi seveda zadostovalo, če bi čečenski voditelj priznal, da je storil napako in prevzel vlogo poraženca. Toda kavkaski narodi se nikoli ne predajo. Zato bodo ruski generali na koncu osvojili Grozni. In ker imajo zmagovalci pač vedno prav, nihče ne po vprašal, zakaj se je lahko zgodilo, da je armada neke velesile potrebovala ves mesec, da je opravila z nekaj tisoč partizani.« (Gazeta Wyborcza, Varšava) »Evropski politiki sploh ne opazijo velikega protislovja, ki vlada v moskovski politiki do Čečenije in nekdanje Jugoslavije. Te okoliščine še niso izzvale uradnih »ukrepov«, toda ko se bodo zadeve v Čečeniji do neke mere uredile, bodo Moskvo gotovo »spomnili« na dogajanja v Čečeniji. Ne gre le za to, da rusko posredovanje postavlja pod vprašaj sodelovanje Moskve v bodočem varnostnem sistemu postkomunistične Evrope. Moskva je glede čečenskega konflikta očitno stavila na nasilno rešitev in je s tem obenem razvrednotila tudi ruske zahteve po mirni rešitvi bosanskega konflikta.« (Moskovskije Novosti, Moskva) O kandidaturi Eduarda Balladurja »Sto dni pred predsedniškimi volitvami je Francozom potencialni peti predsednik pete republike že znan. Liberalno-konservativni Balladur je več kot le favorit. Po ostrem in zavzetem Mitterandu je Balladur osebnost, kakršno si Francozi želijo za predsednika. Eduard Balladur bo za Francoze v vlogi predsednika pomenil zasluženo umiritev ob koncu burnega stoletja.« (La Repubblica, Rim) »Balladur si je s tem, da se ni takoj podal v neposreden boj za predsedniški položaj, močno povečal zaupanje in popularnost pri francoskem prebivalstvu. Eduard Balladur bo sam usmerjal svoj predvolilni boj. Da bi ostal zvest svojemu imidžu, je kandidaturo objavil v vsakodnevnem okolju hotela Matignon. Počasne reforme in spremembe so bile že v preteklosti garancija za uspeh. Toda nihče ne more z gotovostjo trditi, da je že zmagovalec, saj se tekma še niti ni prav ni začela.« (France-Soir, Pariz) »Pričakovati je bilo, da se bo Balladur na koncu kljub vsemu podal v boj za položaj francoskega predsednika. Jacques Chirac že dolgo čaka na spopad z njim in ker ni resnega kandidata iz socialističih vrst, se bomo morali sprijazniti z navideznimi predvolilnimi spopadi. Tovrsten predvolilni boj se morda zdi zanimiv, toda z njim so povezana tudi številna razočaranja. Na prehod v leto 2000 se ne moremo pripravljati tako, da brez »prekinitev nadaljujemo začrtano pot«. Seveda ima premier Balladur vso pravico, da se poteguje za predsedniški položaj, ne sme nam pa vzeti predvolilnega boja.« (Liberation, Pariz) O srečanju Rabina in Arafata »Srečanje Rabina in Arafata naj bi premaknilo mirovni proces z mrtve točke. Arafat ne more ali noče narediti konec Hamasovemu terorju. Toda v primera, da se islamski teror ne konča, Rabin izraelski javnosti nima kaj ponuditi: zakaj naj bi Izraelci popuščali in se umaknili z zasedenih območij, če se teror kljub temu nemoteno nadaljuje. Tudi Arafat ima zahteve, ki jih Rabin ne more spregledati. Gospodarski položaj Palestincev na avtonomnih območjih se ni niti najmanj izboljšal. Židovsko naseljevanje pa je vzrok vse večjega nezadovoljstva na palestinski strani. Politična prihodnost Arafata in Rabina je odvisna od njunega nadaljnjega sodelovanja.« (Maariv, Tel Aviv) O Janezu Pavlu JZ »Vatikanska informacijska služba pošilja papeževe besede po svetu tudi s svetlobno hitrostjo. Milijoni ljudi so preko žic povezani z vatikansko telekomunikacijsko službo. Nova romarska pot po informacijski avtocesti je za mnoge lažja kot stara prašna pot do Rima ... Seveda se vsi ne strinjajo z načinom sedanjega papeža, toda kljub temu mu je treba priznati pogum in karizmo v zvezi z njegovim odnosom do novih tehničnih čudes. Resnica in prepričljivost se po faksu gibljeta hitreje kot po starih poteh.« (TTie Times, London) JAPONSKA / POTRES JE TERJAL 2E 4.047 ŽIVLJENJ, VEČ KOT 700 OSEB PA POGREŠAJO Srd in ogorčenje preživelih zaradi zastojev in zamud Sprašujejo se tudi, zakaj ni vlada sprejela tuje pomoči Sele včeraj so končno v Kobe prispeli švicarski lavinski psi Razpoka dolga 9 km 'St- ' * F J ■ TOKIO - Po prvih satelitskih posnetkih, ki so jih nato potrdile letalske fotografije, je torkov katastrofalni potres povzročil na Avažisimi devet kilometrov dolgo razpoko, ki je široka do enega metra (na sliki AP smo jo podčrtali s puščicami). Kot so povedali strokovnjaki s tokijskega centra za napovedovanje potresov, je ta razpoka na Avažišimiju dodaten dokaz da je bilo žarišče potresa prav pod tem otokom v zalivu pred Ko-bejem. Razpoka poteka v smeri od jugo-jugovzho-da proti severu-severozahodu in se nahaja v zahodnem delu otoka. Povzročil pa jo je tako imenovani Nožimski prelom. Severozahodni del preloma se je pomaknil proti vzhodu, medtem ko je jugozahodni zdrsnil proti zahodu. TOKIO - Japonska vlada se je znašla na zatožni klopi zaradi zamud in zastojev pri nudenju pomoči prebivalstvu, ki ga je v torek prizadel najhujši potres v povojni zgodovini Japonske. Medtem ko tragični obračun žrtev raste iz ure v uro, se polemika stopnjuje. Običajno molčeči Japonci odkrito obtožujejo svoje politike in oblast. Sinoči, na podvečer tretjega dne po potresu, je policija sporočila, da je že 4.047 žrtev, ranjenih je 21.642 oseb, medtem ko še vedno pogrešajo več kot 700 ljudi. Reševalci še vedno iščejo med ruševinami, a iz ure v uro je manj upanja, da bi še koga rešil. Sinoči so izpod ruševin Nišinomije pri Kobeju rešili sedem priletnih oseb, ki so čudežno preživele kljub mrazu in pomanjkanju hrane in vode. Mesto Kobe je še kup kadečih se ruševin. Porušenih je več kot 12 tisoč stanovanj, tako da je brez doma in imetja ostalo 380 tisoč ljudi. Mesto je včeraj ponovno doživelo ure pekla, ker je izbruhnil nov požar v glavnem prodajnem središču. Plameni so včeraj uničili 13 poslopij preden so gasilci ob pomoči vojske ukrotili požar, ker so morali vodo črpati iz skoraj kilometer oddaljenega morja. Premier Tomiiči Mu-rajama je včeraj obiskal prizadeto območje in obljubil novo pomoč. To pa ne bo utišilo polemik in protestov prizadetih, ki se sedaj ne bojijo novinarjem in televizijskim reporterjem na ves glas vpiti svoje nezadovoljstvo in ogorčenje. Zakaj ni takoj množično posegla vojska s primerno mehanizacijo, se sprašujejo preživeti in dodajajo, zakaj Japonska še vedno zavrača pomoč, ki jo je ponudilo 22 držav? V torek ob zatonu je v Kobe prispelo le tisoč vojakov, šele dva dni kasneje jih je bilo 20 tisoč, včeraj pa so poslali še 13 tisoč in tudi 75 helikopterjev. Pred tem so na prizadeto območje poslali le 8 helikopterjev. Prav tako je šele včeraj v Kobe prispelo 12 švicarskih lavinskih psov s svojimi vaditelji. To je navsezadnje edina tuja pomoč, kr jo je Tokio z zamudo sprejel. Obup ženske v razdejanem Kobeju ob izgubi svojih najdražjih. (Telefoto AP) Prebivalci Tokia se upravičeno bojijo TOKIO - Kaj bi se zgodilo, če bi japonsko prestolnico prizadel potres enake moči kot tisti, ki je v torek prizadel Kansai? Ali bi vseh štirideset tokijskih stolpnic vzdržalo potresni sunek? Kaj bi se zgodilo s podzemeljsko železnico? To so bila vprašanja, ki si jih je včeraj zastavljal marsikateri meščan japonskega glavnega mesta, saj izvedenci napovedujejo, da bo Tokio v prihodnjih desetletjih prizadel »veliki potres«. Po slabih izkušnjah iz Kobeja se tokijski meščani lahko upravičeno bojijo. Japonska agencija za teritorij je včeraj priznala, da bi bile posledice »hujše«, saj v Tokiu živi 13 milijonov ljudi, na njegovem širšem območju pa še 10 milijonov. 2e res, da so v Tokiu dosled- neje spoštovali protipotresne gradbene norme, ker je to območje nevarnejše, a struktura tal je še slabša kot v Kobeju. Tokijski gasilci pa so sporočili, da so z novim računalniškim sistemom izračunali, da bi enak potres kot v Kobeju terjal smrt 4.700 ljudi, medtem ko bi bilo 1.000 požarov. Najbolj ogrežene četrti sta Sinžuku in Sibija, kjer so večino poslopij zgradili pred 20 leti, ko še niso sprejeli protipotresnih gradbenih norm. Novi računalniški sistem za napovedovanje žrtev in škode upošteva osem parametrov, in sicer: moč potresa, globino žarišča, značilnosti gradenj, gostoto prebivalstva, uro, požare, sestavo tal in promet. Po tem sistemu bi morale tokijske stolpnice vzdržati potres 7,2 stopnje po Richterju z žariščem v globini 20 kilometrov, ker so jih gradili po najstrožjih protipotresnih kriterijih. Te norme so sprejeli leta 1971 po potresu v San Franciscu in še dopolnili leta 1981. Računalniški matematični model pa ne zna, kaj se bo zgodilo s tokijsko podzemeljsko železnico, ker tu niso upoštevali protipotresnih norm. Manj skrbi je s plinom in požari, ker imajo skoraj vsa tokijska gospo-distva "v števcu vgrajen računalnik, ki samodejno zapre ventile pri potresnih sunkih do 5. stopnje po Richterju, taki računalniški ventili pa so tudi na glavnih ceveh. Prav tako gasilci ne bi imeli niti težav z vodo, ker je v Tokiu kar 11 tisoč podzemeljskih vodnih rezervoarjev, Kobe ni imel nobenega. NOVICE AVSTRALIJA / PO FILIPINSKEM TRIUMFU IN OBISKU PRI PAPUANCIH Big Ben osvetljen z zeleno lučjo LONDON - Big Ben, slavna ura, ki Londončanom s stolpa britanskega parlamenta bije vesele in žalostne ure, bo odslej ponoči sijala v zeleni svetlobi. V okviru varčevalnega načrta britanskega parlamenta so namreč zamenjali žarnice, ki so osvetljevale številčnico, s takimi, ki porabijo 15 odstotkov manj električnega toka, imajo pa zelenkasto svetlpbo. Big Benovo številčnico je do leta 1906 osvetljeval plin, od takrat pa elektrika. Analfabetizem v Veliki Britaniji LONDON - V omikani Veliki Britaniji so sprožili alarm: vsak peti mladi človek ima probleme z branjem in pisanjem. Mladi ljudje med 20. in 24. letom so v težavah pred enostavnimi matematičnimi operacijami. Izide vladne raziskave je pohtična opozicija izkoristila za hud napad na konservativce, ki jih dolžijo, da so njihove vlade pripeljale do poslabšanja šolskega sistema. Zastrupljeni psi SANTIAGO - Med lastniki psov v čilski vasi San Bernardo pri glavnem mestu Santiagu je zavladala panika: v teh dneh so namreč na glavnem trgu in v okoliških ulicah našli kar 31 zastrupljenih psov. Takojšnja preiskava, ki jo je uvedel župan, je pokazala, da so pse zastrupili s strihninom. Usodne Atene ATENE - V grškem glavnem mestu umre vsako leto najmanj 100 ljudi zaradi onesnaženja zraka. Nad Atenami namreč skoraj vedno visi oblak smoga, v katerem je mnogo kancerogenih snovi. Za papeža Janeza Pavla II. so moški in ženske le enaki v dostojanstvu Cerkev ostaja pri svojem stališču o komplementarni vlogi ženske Papež Janez Pavel II. se je pred sydneysko katedralo ustavil med verniki. (Telefoto AP) SYDNEY - Po filipinskem triumfu in neproblematičnem obisku Papue Nove Gvineje se je papež Janez Pavel II. drugi dan svojega obiska v Avstraliji moral spoprijeti s perečimi problemi, ki tarejo njegovo Cerkev. Svečano razglasitev za blaženo Mary MacKillop, redovnico in ustanoviteljico reda »jože-fink«, je izkoristil, da je spregovoril o vlogi ženske v Cerkvi in družbi. Skrbno se je izognil spornemu vprašanju mašniškega posvečenja za ženske, spregovoril je o »enakem dostojanstvu« med obema spoloma, za katerega pa »popolno enakost spremlja prekrasna komplementarnost«. Spola nista torej enaka, temveč se med seboj dopolnjujeta in imata le enako dostojanstvo. Po njegovem družba ne razume stališč Cerkve o vlogi Zenske, ker izhaja iz zmotnih antropoloških tez. S takimi stališči se ne strinjajo vse avstralske katoličanke, pomisleke je bržkone imela tudi sedanja voditeljica »jožefink« Mary Cresp, ki je bila med podpisnicami junijskega protestnega pisma, s katerim so avstralske škofe obveščale, da so »zaprepadene in razočarane« nad papeževim apostolskim pismom o vlogi žensk. Navsezadnje tudi blažena Mary MacKillop ni imela lahkih odnosov s svojimi cerkvenimi predstojniki. Adelaidski škof jo je leta 1871 za pet mesecev izobčil, leta 1883 pa izgnal iz mesta. Podprla sta jo le sydneyski nadškof in papež Leon XIII., ki je leta 1888 pooblastil njen verski red. JUŽNOAFRIŠKA REPUBLIKA / PRVI SADOVI DEMOKRACIJE Nelson Mandela pred preizkušnjami Vlada se ne bo mogla izogniti bolečim reformam JOHANNESBURG - Južnoafriška republika bo letos okušala prve sadove svoje težko priborjene demokracije, čeprav bo motor njenega gospodarstva deloval s premajhno močjo, da bi črnemu prebivalstvu zagotovil kaj Več kot izglasovano večino na volitvah. Gospodarski analitiki za gospodarska dogajanja, ki so v preteklem letu doživljala najdaljšo recesijo v tej državi, napovedujejo sicer več dobrega kot slabega, a tudi prihodnost ni popolnoma osvobojena skrbi. »Čedalje bolj narašča Prepričanje, da bo vsa z muko priborjena demokracija v Južnoafriški republiki nepomembna, če gospodarski rezultati ne bodo boljši kot v preteklih dveh desetletjih,« so prepričani Pri južnoafriški trgovinski zbornici. Med neizogibnimi spremembami, ki so sledile aprilskim (zgodovinskim) večrasnim volitvam, gospodarstvo ni izkoristilo tistih priložnosti, ki jih je ponudila nova demokracija. Ocene analitikov gospodarske rasti v letu 1994 se gibljejo okrog dveh odstotkov, kar je sice; skoraj dvakrat toliko kot v letu 1993, a vseeno komaj Polovico tega, kar so napovedovali niti ne pretirano optimistični analitiki v za-Cetku preteklega leta, predvsem pa premalo, da bi dohajalo rast prebivalstva. »Gospodarstvo je mešanica težavnega položaja v kmetijskem sektorju in rudarstvu in boljših obetov v industriji, ki je zdaj ze dosegla položaj, kakršnega je imela pred recesijo v začetku devetdesetih let,« je izjavil neodvisni gospodarski analitik Edvvard Os-born. Številne denarne ustanove napovedujejo, da se bo gospodarska rast v letu 1995 dvignila do 3 oziroma 3,5 odstotka, kar naj bi bil začetek bolj zdravega obdobja v prihodnosti. Razmeroma miren prehod od vladavine bele manjšine k post-apartheidski vladi je tudi posledica vztrajanja pri fiskalni denarni disciplini in razvoju taksne gospodarske politike, ki bo naklonjena vlaganjem, kar je že v začetku vzbudilo precej zaupanja. Toda nova vlada si mora šele ustvariti trdnejše temelje za zaupanje vključno s tistimi objektivnimi kazalci, po katerih jo bo mogoče presojati in ki bodo vlili zaupanje tujim vlagateljem oziroma odgnali njihove strahove. Analitiki so prepričani, da bi pri skoraj 50-odstotni brezposelnosti v Južnoafriški republiki morali zagotoviti trajno 4- do 6-odstotno gospodarsko rast ob precejšnjih vlaganjih in dotoku tujega kapitala, ki bi edini lahko pomembneje razredčil vrste čakajočih na delo. Uradni predstavniki na srečo niso nagnjeni k prenagljenim odločitvam. Guverner centralne banke Ch-ris Stals je pred kratkim izjavil, da bo gospodarstvo - ki bo zdaj brez sankcij, uvedenih zaradi nekdanje politike apartheida, lažje zadihalo - potrebovalo še vrsto bolečih reform, preden bo prišlo do prave rasti in blaginje. »Trenutno imamo še vedno preveč zašči- teno domače gospodarstvo, ki bo moralo zdaj doživeti precej bolečih posegov,« je izjavil in dodal, da nekatere industrijske veje Se niso pripravljene na spopad s konkurenco industrijsko razvitih in razvijajočih se držav. Zdaj se je vlada Afriškega narodnega kongresa (ANC) pod vodstvom Nelsona Mandele znašla pred hudo preizkušnjo, kako izpolniti pričakovanja štiripetinske črnske večine, ki hoče višji in boljši standard. Vlada se zaveda, da bo zanjo leto 1995 Se kako pomembno, saj bo morala začrtati glavne smernice za gospodarstvo, s čimer bo opravila prvi resnejši izpit, koliko se zmore upreti neposrednim pritiskom in kako daleč v prihodnost vidi. V njen prid govorijo podatki o obnovljenih vlaganjih na lokalni ravni, pa tudi postopno »okrevanje« v nekaterih vejah industrije ob skoku svetovnih cen surovin, zaradi katerega bo Južnoafriška republika precej pridobila pri izvozu. Po prejšnjih obilnih letinah z zgodnjimi spomla- danskimi deževji in povprečnih letinah so suše močno ogrozile kmetijsko področje. Med najbolj vročimi problemi se je znašla razprava o omejitvi pretiranega nadzora na trgovinsko menjavo, za katero so vladni kritiki prepričani, da bistveno omejuje tuja vlaganja. Tudi pičle devizne rezerve, s katerimi je mogoče kriti komaj Sest tednov uvoza, govorijo v prid postopnega sproščanja in ne nenadnega prehoda v vsesplošni liberalizem, kakršnega zahtevajo številni komentatorji. Analitiki so prepričani, da bi moralo do tega popuščanja vajeti priti leta 1995, vlada pa je že napovedala, da bo pri novih ukrepih previdna, in kot primer nasprotnega ravnanja navedla valutne težave, v katere je zabredla Rusija, ter s tem primerom ponazorila tveganja, ki jih prinaša prenagljena liberalizacija. Rory Channing / Reuter ZAHODNA IN SREDNJA AFRIKA / KRIZA -IZOBRAŽEVALNEGA SISTEMA Stavke ogorčenih diplomirancev Stopnja nepismenosti je še vedno 80-odstotna ABIDJAN - V zahodnoafriskih državah mladi diplomanti tiradi revnega gospodarstva težko dobijo zaposlitev. »Počutijo se odrinjeni,« je izjavil 24-letni Martial Doua, Id je začel gladovno stavkati, ker po končanem Studiju ni dobil dela. »Za taksen korak smo se odločili zato, da nas bodo odgovorni končno slišati. Studirati smo več let, zdaj pa ne dobimo zaposlitve, čeprav v notranjosti države primanjkuje učiteljev in zdravnikov,« je povedal vodja protestnikov Soro Kigbafori. Afriške vlade izobraževanju namenjajo malo denarja V vseh zahodnih in osrednjih afriških državah, francosko in angleško govorečih, se je izobraževalni sistem znašel v krizi. Prebivalstvo narašča, nekateri živijo v veliki revščini, oblast je sko-nunpirana in za izobraževanje namenja malo denarja. V Preteklosti so šolstvu name-^ili precej več sredstev, danes pa se vedno ni dovolj šol in se učenci gnetejo v učilnicah. »V mojem razredu je vec kot sto učencev. Klopi je toliko, da moram plezati čeznje, če hočem do učencev v tidnji vrsti,« je povedal sre- dnješolski učitelj iz kamerunske prestolnice Vaounde. Zaradi neznosnih razmer je prišlo do študentskih nemirov, zato se v nekaterih za-hodnoafriških državah študijsko leto še ni začelo. V večini držav so izpitne komisije podkupljive, zato ne preseneča podatek, da so profesorji in člani komisije vpleteni v različne afere, je povedal podpredsednik kamerunskega učiteljskega združenja Jean Marc Bikoko. Minister za šolstvo Slonokoščene obale Pierre Kipre želi preprečiti različne nelegalne načine pridobivanja šolskih spričeval in ocen; med njimi je precej pogost način spolnost. Tudi disciplina je vse prej kot vzorna: »Učenci v zadnjih klopeh kadijo, kvartajo in listajo revije,« je povedal neki učitelj. V Slonokoščeni obali, kjer se je vrednost nacionalne valute lani zmajšala za 50 odstotkov, se soočajo s številnimi težavami. Oblast želi zmanjšati število študentov, saj je na abidžanski univerzi, zgrajeni leta 1963 za 6000 študentov, zdaj vpisanih več kot 50 tisoč mladih. Gladovna stavka mladih diplomantov, med katerimi je trinajst učiteljev, ki so se odločili za študij zaradi obljub, da bodo dobili delo, kaže na velike težave v afriškem izobraževalnem sistemu, s katerimi se soočajo že od začetka 90. let. V Burkini Faso vsako leto diplomira ti- soč študentov, predvsem ekonomistov, pravnikov in humanistov, ki zaradi revnega gospodarstva težko najdejo zaposlitev. Med stavkajočimi so tudi študenti, ki so ogorčeni zaradi prepovedi delovanja študentske organizacije in vladne napovedi, da bo zmanjšala število vpisov na univerzo. V državah, kjer še velja britanska kolonialna za- konodaja, so razmere podobne: v Sierri Leone, kjer gre večino denarja za boj proti upornikom, je sicer šolstvo prav tako zapostavljeno, vendar je še vedno odprta univerza Forah Bay College, kjer študenti dobijo zelo dobro izobrazbo. Sicer pa je stopnja nepismenosti v tej državi med najvišjimi na svetu - 80-odstotna. Thatia Griffiths / Reuter Afrika kritizira delo človekoljubnih organizacij NAIROBI - V odročne predele Sudana in Angole prinašajo živila, pomagajo beguncem v Liberiji in Zairu, nomade v Etiopiji in Somaliji oskrbujejo s pitno vodo ... Sodelavci Mednarodnih človekoljubnih orga-nizacij v Afriki neredko ogrožajo svoje življenje, saj jih lemo kar nekaj ugrabijo ati umorijo. Zdi se torej, da jim nihče nima kaj očitati. Vendar pa prav to zdaj počne organizacija za človekove pravice Afri-ške pravice (Afričan Rights), ko ocenjuje njihovo delo: »V zadnjih petnajstih letih obstaja le malo tega, na kar bi bile človekoljubne organizacije lahko res ponosne. Imele so sicer nekaj uspehov, vendar pa so se le-ti znašli v senci pogostih neuspehov,« je bilo tipisano v kratkem dokumentu, ki ga je organizacija objavila. V Sudanu naj bi pomoč pripomogla kvečjemu k ne- skončnemu podaljšanju državljanske vojne. Afriške pravice pišejo, da sta sprti strani prejeli ogromne količine pomoči, saj so se na račun zahodnih davkoplačevalcev prehranjevali celi garnizoni. Pomoč je postala »sestavni del vojnega ciklusa«. V Somaliji so organizacije za lastno obrambo oboroženim skupinam plačevale na stotisoče dolarjev, »vojnim gospodarjem«, kot je general Mohammed Farah Aidid, pa so pomagale financirati njihove paravojaške enote. Organizacija Afriške pravice pravi, da so bile človekoljubne organizacije tiste, ki so prve zahtevale množično vojaško intervencijo OZN. Ko se je operacija izkazala za neuspešno, zanjo niso hoteli več slišati. Se bolj uničujoča je ocena svetovne pomoči v Ruandi. »Najhujša izraba mednarodne pomoči doslej pa je bil množični beg iz Ruande,« so razglasili v dokumentu. Podobno kot v Bosni je imela pomoč le vlogo alibija, ki naj bi zastri dejstvo, da se zahodne velesile niso hotele vmešati v dejanski spor. Organizacija Afriške pravice razlog za neuspehe išče v tem, da krizne situacije v Afriki temeljijo na zelo zapletenih sporih, človekoljubnežem pa vloga dobrotnika ne zadostuje več. »Vsakdo ve, da lakota in begunske drame niso naravne katastrofe, ampak so jih povzročile vojne in kršitve človekovih pravic,« pišejo Afriške pravice. Nekoč je bila pomoč mnogo manj zapletena, kajti socialni delavci so se do konca osemdesetih let strogo omejevali na človekoljubne dejavnosti. Politične izjave so bile do takrat strogo prepovedane, saj je v primem kršitve sledila izključitev. To je velja- lo tudi za oblike pomoči v državljanskih vojnah v Etiopiji, Angoli in Mozambiku v času hladne vojne. Danes naj bi socialni delavci v politične vode zahajali po sili razmer. Odločati morajo o problemih, ki naj bi bili pravzaprav stvar vlade, kajti veliko afriških držav je izgubilo svojo osrednjo avtoriteto. V Somaliji se na primer ne ukvarjajo samo s socialno oskrbo, ampak so tudi najpomembnejši delodajalci in hkrati tudi diplomati, na kar pa očitno niso pripravljeni. Afriške pravice priznavajo, da so človekoljubne organizacije svoje napake zagrešile »v dobri veri«, vendar pa jih obtožujejo, da se izmikajo vsakršni kritiki. »Človekoljubne organizacije so se obdale s svetniško auro, zato je javna kritika njihovih dejavnosti tabu.« Hubert Kahl / dpa ANGOLA Zapuščeni nasadi nekoč najboljše kave na svetu UIGE - Angolski vojaški poveljnik je s prstom pokazal na temno rastlinje, ki raste na močvirnem območju v neposredni bližini mesta Uige na severu Angole. »Ali vidite tiste sadike pod drevesi? Tam verjetno raste kava, ki pa je za nas nedosegljiva,« nam je z otožnim glasom povedal omenjeni poveljnik. Mesto Uige je bilo včasih središče angolske proizvodnje kave, po 19-ih letih državljanjske vojne med vladnimi silami in pripadniki uporniškega gibanja UNITA pa je proizvodnja kave padla skoraj na ničlo. Pred osamosvojitvijo izpod portugalskega kolonialnega jarma leta 1975 so v Angoli pridelali več kot 200.000 ton kave letno, letos pa naj bi po podatkih Državnega inštituta za statistiko v pridelali le še 1000 ton kave. Angolska kava naj bi bila po mnenju poznavalcev druga najkvalitetnejša kava na svetu, saj naj bi jo po kvaliteti okusa in barve prekašala le slavna brazilska kava. »Okolica mesta Uige je že vrsto let podobna gozdu,« nam je povedal Vicky Matesso, direktor Državnega inštituta za kavo in dodal: »Večina kmetij je zapuščenih. Sadike kave so večinoma stare več kot 30 let in so popolnoma zanemarjene. Ce bomo hoteli pridelati in izvoziti toliko kave, kot smo jo pred vojno, potem nas čaka veliko dela.« Matesso upa, da mirovni sporazum, ki so ga predstavniki angolskih oblasti in uporniškega gibanja UNITA podpisali novembra lani ne bo le mrtva črka na papirju. »Ce se bodo določila mirovnega sporazuma dejansko izvajala, potem bomo lahko ponovno začeli gojiti kavo. Najprej bomo začeli obdelovati 120.000 hektarjev starih kavnih nasadov. Prizadevali si bomo, da bi v naslednjih treh letih pridelali vsaj 50.000 ton kave letno,« nam je zatrdil Matesso. Toda premirje je izredno krhko, diplomati in angolski državljani pa napovedi o dolgotrajnem miru jemljejo z dobršno mero skrepse in črnogledosti. Mesto Uige je sicer pod nadzorom vladnih sil, toda že v njegovi neposredni okolici gospodarijo pripadniki Savim-bijevega gibanja UNITA. Po mnenju opazovalcev Združenih narodov bi bilo omenjeno mesto lahko povod za ponoven izbruh spopadov med pripadniki sprtih strani. »Se vedno ne vemo natančno, kaj se je zgodilo s kavnimi nasadi v okolici mesta Urge. Uporniki namreč nikomm ne dovolijo, da bi si ogledal nekdanje kavne nasade. Menda naj bi uporniki požgali precej nasadov kave, vendar sem prepričan, da niso uničili več kot osem odstotkov nasadov kave v okolici mesta. Večina nasadov je ostala nedotaknjenih, tako da jih bomo lahko kmalu začeti obdelovati,« pravi Matesso. Marksistično - leninistična MPLA, ki je po vojni za neodvisnost prevzela oblast v Angoli, je nacionalizirala večino nasadov kave, tako da je le manjši del kavnih nasadov ostal v rokah zasebnih kmetovalcev. Kavo proizvajajo tudi v sosednjih provincah Malange, Kvvanza Norte, Kvvanza Sul, Zaire in v Kabineti, ki slovi po svoji naftnih nahajališčih. V omenjenih provincah gojijo kavno sorto arabico, medtem ko v Uigeju gojijo kavo sorte robusta. Nicholas Shaxson / Reuter SLOVENSKI PROGRAMI IT SLOVENIJA 1 09.30 09.40 10.05 11.00 11.45 12.10 13.00 13.05 13.55 15.50 16.45 17.00 17.10 17.25 17.50 18.00 18.45 19.13 19.30 19.56 20.05 21.40 22.00 22.16 22.20 22.45 23.10 23.55 01.30 Video strani Rakuni, pon. 11/12 dela ameriške risane nanizanke Roka rocka. pon. Iskanje pustolovščin, pon. 1/6 dela am. dokumentarne serije Ze veste, pon. Aliča, evropski kulturni magazin, pon. Poročila Video strani Film tedna: Sanje, ponovitev japonskega filma Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper - Capodistria Podarim - dobim, ponovitev Tv dnevnik 1 Otroški program: Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 3. oddaja Zgodbe iz Škotske, 3. oddaja: O škrtosti Risanka Regionalni studio Koper Hugo, tv igrica Risanka Tv dnevnik 2, vreme Sport Poglej in zadeni Turistična oddaja Dnevnik 3, tema dneva, vreme (VPS 2200) Sport Žarišče Sova Davov svet, 12/24 del ameriške nanizanke Severna obzorja, 14/33 del ameriške nanizanke Bojne ribice, ameriški (čb) film Video strani fr* SLOVENIJA 2 12.50 13.00 15.05 15.30 16.00 17.00 17.25 18.10 18.35 19.10 Video strani Euronevvs Razjarnikovi v prometu, pon. 9/10 dela tv nadaljevanke Vzpon in padec olimpijske vasi, ponovitev norveške humoristične oddaje Osmi dan, pon. Sova, ponovitev Večen sanjač, 32/27 del ameriške nanizanke Severna obzorja, 13/33 del ameriške nanizanke Denar v krvi Znanje za znanje: Učite se z nami V zanki bolečine, ponovitev 1. dela poljudnoznanstvene oddaje Podarim - dobim 19.20 20.05 21.00 21.45 22.40 00.25 | Poglej me! Generacije znanosti, prenos iz Cankarjevega doma Queen, 4/6 del ameriške nadaljevanke Prevara : VVindsorski, 2/4 del angleške dokumentarne nadaljevanke Koncert revije Manager Video strani A KANALA Video strani Spot leta Na velikem platnu Luč svetlobe, ponovitev 344. dela ameriške nadaljevanke Magnetoskop, ponovitev Spot leta CMT 16.00 16.05 16.25 16.55 18.45 19.00 Spot tedna Na velikem platnu Pred poroto, ponovitev 26. dela ameriške nanizanke Jack Razparač, ponovitev 2. dela angleškega filma Dogodivščine male koale Poročila 19.10 20.00 20.40 21.10 Luč svetlobe, 345. del ameriške nadaljevanke Pozitiv +, kontaktna glasbena oddaja Zločini stoletja, 2. del ameriške nanizanke Poročila 21.20 | Teden na borzi 21.30 23.15 00.05 Prostovoljci, jugoslovanska komedija Igrajo: Bata Zivojinovič, Ljubiša Samardič, Mustafa Nadare- vid, Bogdan Diklič, Ljuba Tadič, Radko Polič, Biljana Ristič; režija: Predrag Golubovič Album Show, glasbena oddaja CMT 01.00 02.30 Erotični film Video strani HHV MMTV (62. kanal) 17.00 19.00 19.25 19.30 20.00 20.15 20.55 22.45 23.15 00.00 MMTV shop, televizijska prodaja Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja Risanka MMTV shop, televizijska prodaja Vrtnarjenje za vsakogar Popotnik, oddaja o popotovanjih in nasveti popotnikom B.O.R.N., film The Kingfisher Carper, film MMTV shop, televizijska prodaja Video strani Ul mm Deutsche Welle RAI 1 Jutranja oddaja Unomat-tina, (7.00, 8.00, 9.00) dnevnik, gospodarstvo Dnevnik, 9.35 nan. Cuori senza etik Nan.: Ai confini deli’ al-dila, 10.50 dnevnik SP v smučanju: ženski smuk Vreme in dnevnik Nan.: La signora in giallo Dnevnik Tednik TG 1 Week-end Dok.: Kvarkov svet Nan.: Pustolovščine mladega Indiane Jones Mladinska oddaja Solle-tico, vmes risanke Nan.: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik Kviz: H cruciverbone Variete: Luna Park (vodi Pippo Baudo) Vreme, dnevnik, šport Aktualna odd.: Chiaro e tondo (vodi B. Vespa) Dnevnik 1 Film: Investigazione letale (krim., VB ’86, i. M. Caine, N. Havers, J. Fox) Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Dok. DSE Sapere: OLom-bardski popotniki v Ameriki - L. Castglioni Aktualno: Sottovoce F RAI 2 RAI 3 RETE 4 EU Koper 0?0 Hrvaška 1 Jutranja odd.: L’altrarete Oddaje DSE: Španščina, dok. sapere, Filozofija, Sola in kultura, Fantasit-ca Etik, Euronevvs DSE Fantastica Mente Dnevnik in gospodarstvo, 12.15 Znanstveni dnevnik SP v smučanju: moški smuk Deželne vesti, dnevnik TGR v Italiji Športno popoldne DSE Faraonovo oko, 17.00 Parlato semplice, 18.00 dok. Geo Sport, Insieme in vreme Dnevnik, deželne vesti Blob Soup, 20.10 Blob Film: Omicidio a luci rosse (ZDa ’84, i. M. Grif-fith, C. VVasson) Dnevnik in vreme Aktualno: Speciale 3 Aktuačlna odd.: Pubbli-mania (vodi R. Frassa) Dnevnik, pregled tiska Nan.: Tre cuori in affitto, Euronevvs - tv novice ■ Poročila 7.30 Jeffersonovi »Meridiani« H Šolski program: Nad.: Diritto di nascere, Odprte strani, oddajo pri- m Odprta ura 8.30 Pantanal pravlja Rosanna Giuricin Glasba v času: Variete: Buona giornata, Stanje stvari - kultura, Dunaj vmes 9.05 nad. Guadalu- oddajo pripravlja Nataša Nemški jezik pe, 9.40 Manuela, 10.30 Melon Gospodin Jao in krokodil, Catene d'amore, 11.35 Slovenski program: 1/18 del serije Febbre d’amore, 12.30 Studio 2 - magazin Poročila Lasciati amare, vmes Primorska kronika Cesarica, 76 del (11.30) dnevnik Tv dnevnik Spremembe, ameriški Dnevnik Vesolje je... reka življenja film Rubrika o lepoti (akvarij v Tennesseeju), Hrvaški pevci, 1/3 del Nad.: Sentieri, 15.05 1. del Religijski leksikon Cuore selvaggio, 16.10 La Euronevvs Nemški jezik donna del mistero Srečanja z zgodovino, av- Program za otroke: Aktualno: Perdonami, tor Ezio Giuricin Zgodbe o lisici 18.00 Funari News, Juke Box, glasbena odda- Briljantina vmes (19.00) dnevnik je v živo, I. del, vodi Poročila Nad.: Perla nera Alex Bini Angleščina: Film: La lunga estate cal- Tv dnevnik Zgodovina Amerike da (dram., ZDA ’58, i. P. Juke Box, glasbena odda- Z zdravjem do lepote newman, J. Woodward), ja v živo, II. del, vodi Hrvaška danes vmes (23.30) dnevnik Alex Bini Kolo sreče Pregled tiska Santa Barbara, 916. del CANALE 5 V kraljestvu narave Dnevnik Euronevvs Oddaja za najmlajše Nan.: Doogie Hovvser, 8.10 Lassie, 8.35 Družina Drombush Nad.: Beautiful TG2-33,11.45 dnevnik 2 Aktualno: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo in vreme Variete: Quante storie! Ragazzi Nad.: Paradise Beach, 14.50 Santa Barbara Aktualna oddaja Kronika v živo, vmes (15.45, 17.00) dnevnik Iz Parlamenta, šport in vreme In viaggio con Sereno va-riabile Nan.: Miami Vice Dnevnik in šport Aktualna odd.. I fatti vostri - Piazza Italia di sera 23.00 Ho bisogno di te Dnevnik in vreme Avtorska glasba: Umbria Jazz ’94 - Joe Henderson Quartet in Gal Costa Pregled tiska Nan.: Soko 5113 Na prvi strani Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Kviz: Complotto di fami- glia Aktualno: Agenzia matri-moniale (vodi M. Flavi) Otroška oddaja TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: Ok, il prezzo e giusto!, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5, 20.25 Stri-scia la notizia Variete: Paperissima (vodita Marcp Columbro, Lorella Cuccarini) Variete: Target Variete: Maurizio Costanzo Shovv, vmes (24.00) dnevnik Sgarbi quotidiani ITALIA 1 S TELE 4 <2 MONTECARLO (□MF Avstrija 1 ameriške nadaljevanke Dnevnik Sport Potepam se in snemam, dokumentarna serija Dobri ljudje Slika na sliko Charlie Muffin, angleški film, 1979 Igrajo: David Hemmings, Susan VVannameker, Jan-nie Linden, Pinkas Braun, lan Richadson, Ralph Richardson in drugi Režija: Jack Gold Poročila Sanje brez meja nami Cas v sliki I Naš hrupni dom, pon. M Kadar igra glasba, pon. Z Otroški variete. Nanizanke Aktualno: Village Odprti studio Sport studio Otroški variete Odprti studio Variete: Non e la RAI Variete: Smile Nan.: Star Trek Variete: Talk Radio Nan.: II mio amico Ricky, 18.10 Ultraman, 18.45 Village, 18.50 Bayside School Odprti studio, vreme Sport studio Variete: Karaoke Film: Delitti perfetti (krim., ZDA ’88, i. J. Spa-der, C. Gibb) Fatti e misfatti Film: American College (kom., ZDA ’83) Italia 1 šport Evrotu rižem Ujeto srce, pon. ameriškega filma M Hrvaška 2 Notranjepolitčno poroči- lo Cas v sliki Video strani Mi, pon. Tv koledar Pravica do ljubezni Leta slave, ponovitev 3., Ordinacija Biilovvbogen zadnjega dela nanizanke Pogledi od strani Opera Box Otroški program Risanka Mini čas v sliki Dnevnik VVurlitzer Vreme Cas v sliki Sport Naš učitelj dr. Specht Me je kdo iskal?, zaba- Naš hrupni dom vnoglasbena oddaja Cas v sliki Sto let filma: Šport Zlata kočija, francosko - Stari italijanski film, 1952 Pogledi od strani Igrajo: Anna Magnani. The Principal, ameriška Duncan Lamont, Riccar- akcijska kriminalka, 1987 do Rioli, Paul Campbell Igrajo: James Belushi, in drugi; režija: Jean Re- Michael VVright, Rae noir Dovvn Chong in drugi Film - video - film Cas v sliki Video strani Blues Cop. francoska kriminalka, 1986 Simon Templar Video strani EMFAvstrija 2 19.30, 22.15, 0.10 Dogodki in odmevi Film: La foresta pietrifrcata (dram., ’36) 18.45, 20.35, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Sport Film: Sui mari della Cina (ZDA '35, i. C. Gable) Nad.: Homefront Variete: Tappeto volante Časa: Cosa? Svetovni pokal: Smuk (2), iz Gortine Tisoč mojstrovin Tenis: Australian Open, iz Melbourna Lady L., ameriško -italijansko - francoska komedija, 1965 Moč usode Ukročeni divjaki, 3. del Mi Milijonsko kolo Zvezna dežela danes Cas v sliki Kultura Živalski vrt - med ječo in Noetovo barko Trailer Šiling Cas v sliki Šport Nora televizija Ecstasy, o drogah Stephen King: This Is Horror Party Zone Video strani (m^v) Madžarska Cez dan Igra, nadaljevanje ob 11.20 Dallas Mejno mesto Opoldanski zvon Posel Borza Otroški program Izbor prejšnjega tedna Angleščina Evropski magazin, pon. Dnevnik Gospodična, serija Za upokojence Teka Okno Pravljica Muza, novice iz kulture Dnevnik, telešport Dallas, ponovitev Mednarodni studio Dnevi obleganja Budimpešte Brez vabila 1984, angleški film Srečanje v klubu, film Dnevnik BBC IflGg TV SLOVENIJA 1 23.55 BOJNE RIBICE, y'zZ> ameriški film, 1983 Scenarij: S.E. Hinton, Francis Coppola Rezija: Francis Coppola Fotografija: Stephen H. Burum Igrajo: Mati Dillon, Mickey Rourke, Diane Lane, Dennis Hopper, Diana Scanvid, Vincent Spano Francis Ford Coppola je vsaj s tremi filmi BOTER I in BOTER II (slednji je prejel nekaj Oskarjev) ter APOKALIPSA ZDAJ postal vodilni filmski ustvarjalec Amerike v sedemdesetih letih. Njegov film BOJNE RIBICE nima prav nič skupnega z naštetimi filmi razkošne produkcije. Sicer pa se je v svoji karieri Coppola kot scenarist in scena-rist-režiser loteval različnih tem. Film BOJNE RIBICE je že drugi, ki ga je avtor posnel po romanu S.E. Hintona, obravnava pa odtujenost mladoletnikov, ki se slabo počutijo v predmestju, kjer živijo. V ospredju sta dva brata. Starejši je že malo odcveteli vodja bande, ki se zbira v njegovem motociklističnem klubu. Gre za napadalne mladeniče, ki ogrožajo okolico in so strah in trepet predmestja. Čeprav je »vodja« že malo opešal in ni več tipičen predstavnik mladine, mlajši brat še zmeraj vidi v njem vzor in ga skuša posnemati. Prav zato se tudi odtuji družbi, zlasti dekletu, ki ga sprva kljub vsemu skuša razumeti. Nevarni podvigi vodijo v končno tragedijo, ki pa bo morda poduk mlajšemu, še ne povsem odpisanemu mladeniču. Film je lepo fotografiran v čb tehniki, edini prizor, ki se pojavil v barvah so plavajoče bojne ribice, siamske ribe, ki ne morejo zaživeti med seboj, ne Prenašajo pa niti lastne podobe. Gre torej za Coppolin simbolizem, ki se izraža že v naslovu, te ribe namreč ponazarjajo nemoč mladih, da bi zaživeli normalno, brez večnega nasilja. Temu primerno je tudi film poln nasilja, 'čb slika pa še pou-^jdarjg nemir in mračnost njihovega življenja.___________ TV SLOVENIJA 2 20.50 VVINDSORSKI, angleška dokumentarna serija V drugi oddaji se prepletata zgodbi starejših sinov Jurija V., očarljivega velškega princa in vase zaprtega, jecljajočega vojvode Vorškega. Selški princ je zasedel prestol kot Edvard Vlil., ob dobrih željah vseh, ki ga niso poznali, da postano sodobni monarh. Toda obsedenost z dvakrat Poročeno Wallis Simpson ga je spravila ob pre-5fc>/. Dajal ji je prednost pred kraljevskimi dolžnostmi. Sirile so se govorice, da simpatizirata z nacistično Nemčijo in to jima je nakopalo mnogo sovražnikov. Kraljevski par so začele nadzorovati varnostne službe. Ko se je Edvard odpovedal prestolu, ga je moral zamenjati njegov brat kot kralj Jurij VI. Mnogi so se bali, da ne bo kos dolžnostim, toda s pomočjo svoje pametne soproge Elizabete in v skupni preizkušnji, ki jo je Veliki Britaniji prinesla 2. svetovna vojna, si je pridobil spoštovanje naroda. Med tem je postal njegov brat, pred katerim je bila na začetku tako bleščeča prihodnost, zagrenjen izgnanec, ki se zaradi prevelikega zaupanja in napačne presoje nemških ambicij po vojni ni smel vrniti domov. Brata sta bila ločena, ne nazadnje zaradi nasprotij med njunima soprogama, in pred Jurijevo smrtjo sta se le še redkokdaj srečala. Težko ^Joolan Jurij VI. je umrl v starosti petdeset let. TV SLOVENIJA 2 V ZANKI BOLEČINE, dokumentarni film, l.del 18.35 Skozi vrata rojstva smo stopili na pot življenja; skozi vrata smrti oddidemo s te poti. Vrata rojstva so nam odprli naši starši; o trajanju življenja Pa odločata naše telo in duh. V zanki bolečine je dokumentarna pripoved o življenju in o smrti kot sopotnici bivanja; je pripoved o svetlobi in o temi; saj človek živi na tem robu; med belino sreče ter sencami bolečine. In Prostovoljna izbira smrti ni odločitev trenutka... Scenarij: Alma Granlč -Jježlja: Brane Bitenc ___________ RETE 4 22.30 DOLGO VROČE POLETJE, ameriški film, 1958 Režija: Martin Riti Igrajo: Paul Newman, Orson Welles, Joanne Woodward, Anthony Frdnciosa in drugi Ren Quick neprestano beži, že od otroških let. Njegov oče je bil namreč požigalec in slabo ime se človeka takoj prime. Nekega dne pride v majhen kraj, kjer ga vzame v s/uSo bogati Var-ner, ki mu postane kmalu zelo naklonjen in ga želi poročiti s svojo hčerko, sin pa v njem vidi nevarnega tekmeca in njegovo ljubosumje ima Jjogične posledice. RAI 3 20.30 BODY DOUBLE, ameriški film, 1985 Ban rz*'z> Režija: Brian De Palma Igrajo: Metani e Griffith, Craig Wasson, D. Shel-don in drugi Jake se predčasno vrne domov iz službe, kjer zaloti svojo ženo z ljubimcem. Skuša začeti novo življenje, nekdo mu posodi vilo in vsak večer opazuje skozi okno dekle v sosednji hiši. TV SLOVENIJA / NOVOSTI Televizija na računalniku Vizija veliko obeta. Človek leta 2 000 ima povsem novo življenje. S svojega domačega terminala lahko opravi vse nakupe, bančne posle, komunicira s svojimi zavarovalnimi agenti. Le enkrat tedensko gre v pisarno, preostalo delo opravlja doma in na interaktivnih videokonferencah. Dopustniško potovanje se odvija kot virtualen dogodek v kibernetičnem prostoru med stenami domačega stanovanja. Resničnost bo verjetno videti malce skromnejša. Multimedijska in interaktivna revolucija bo potekala predvsem na področju zabave in poslov. To so bistveni izidi prve svetovne raziskave o interaktivni televiziji, ki jo je naročila medijska skupina MGM Muenchen. Primerjali so 25 interaktivnih televizijskih sistemov, pri Čemer levji delež, 20 projektov, poteka v Združenih državah in Kanadi. Skoraj vsi projekti se financirajo z isto ponudbo: filmi, ki jih lahko gledalci naročajo ob poljubnem Času in za neposredno plačilo. Izkušnje iz Severne Amerike kažejo, da ljudje zelo zadržano sprejemajo ponudbe s področja financ in storitev. Tehnika enostavno še ni dovolj zrela in hitra. Več uspeha obetajo ponudbe na področju zabave. Kanal Sega, ki že nekaj Časa oddaja in na zaslon pošlje računalniško igro, beleži izredno veliko število naročnikov. Strokovnjaki mislijo, da bi lahko igralni kanal, ki bi bil v naslednji stopnji povezan s pravim povratnim kanalom, pomenil pravi preboj interaktivne televizije, ki bi pritegnila širše množice. Dobre možnosti imajo tudi storitve, ki so ukrojene po osebnih željah: vremenski kanali, ki omogočajo prikaz vremena na vseh pomembnih krajih sveta in tudi vremensko napoved. Ali pa kanali za kupovanje na domu, pri katerih lahko stranka v računalniškem pogovoru »pomerja« obleke, tako da zaže-Ijeno oblačilo vidi na modelu, ki ima njene telesne mere. Povsem novo tržišče se odpira na poslovnem področju. Odličen primer je postaja Medical News Netvvork (MNN) iz ameriškega Tennesseeja. To bo prva svetovna panožna televizija; družabniki so v projekt vložili približno 100 milijonov dolarjev. Ciljna skupina je 50 000 zdravnikov in visokih direktorjev bolnišnic, ki bodo prek kanala dobivali novice s področja medicine, podatke o bolnikih in ponudbe za dodatno izbo-raževanje, pri čemer bodo prek posameznih dostopov na baze podatkov na voljo tudi prave interaktivne usluge. Medical News Netvvork pa se bo lahko, tako kot mnogi drugi interaktivni kanali, uveljavil na tržišču le, če bo industrija dobila možnost za oglaševanje. DrugaCe bodo stroški za morebitne uporabnike preveliki. Oglaševanje bo na interaktivni televiziji povsem spremenilo podobo. Interaktivna ponudba omogoča posebej ciljno usmerjeno nagovarjanje potrošnikov. Oglaševanje na teh področjih bo tesno povezano s ponudbo informacij. Zares uporabne pa bodo nove storitve le z novimi sprejemniki. »Televizor prihodnosti je računalnik,« napovedujejo medijski strokovnjaki. Dejansko računalniška tehnika že danes omogoča vse funkcije, ki so potrebne za ponudbo prihodnosti. Zasloni imajo ostro in mirno sliko, računalniki imajo z disketnimi enotami CD-ROM zadostno zmogljivost, da brez težav shranijo velike količine podatkov. Kljub številnim novim možnostim pa se splošni trendi ne bodo spremenili. Se vedno bo široka ponudba velikih televizijskih postaj vezala nase veliko večino gledalcev, kar pa ne pomeni, da preostale hiše ne obljubljajo izrednih poslovnih možnosti. TV STIK MUSIČ TELEVISION 09.00 Video; 12,00 The Soul; 13.00 Greotest Hite 14.00 Popoldanski mix; 16.30 Coca Cola Re-port; 17.30 Dial MTV; 18.00 Musič Non Stop; 20.00 Greatest Hite; 22.00 The VVorst Of Most Wanted; 22.30 Beavis & Butthead; 23.00 Ponovitve; 00.00 The End SKVONE 12.00 Sally Jessy Raphael; 13.30 E Street; 14.00 St. Elsewhere; 15.00 Heroes; 16.00 Oprah Win-frey Show; 16.50 DJ Kat Show; 18.00 Star Trek; 19.00 Svet iger; 19.30 Blockbusters; 20.00 E Street; 20.30 M.A.S.H.; 21.CO The Andrew Newton Hypnotic Experience 3; 21.30 Videnja; 22.00 Chicago Hope; 00.00 Ponovitve PRO 7 05.30 Ponovitve; 12.00 Agentka s srcem; 13.00 Chartijevi angelčki; 14.00 Arabella Kiesbauer; 15.00 Colby|evi; 16.00 Hišica v preriji; 18.25 Rock 'n 'roli očka; 18.55 Roseanne; 19.25 Alf; 19.55 Poročita; 20.15 Akti X’22.15 Tigrovi kremplji, kanadski akcijski film PREMIERE 14.00 Korentinove fantastične pustolovščine; 15.50 Obiskovalci, francoska komedija; 17.35 Premiere; 17.50 Tvegana igra, ameriški triler, 1992; 19.25 Absolutety Fabulous; 20.00 Premiere - program; 20.15 Made in America, ameriška komedija; 22.05 New york Cop, ameriško - japonski akcijski triler, 1994 SATI 07.30 Dopoldanski program; 14,30 Tarzan; 15.00 Vesoljska ladja Enterprise; 16.00 Macgyver; 17.00 Tvegaj!; 17.30 Regionalna poročila; 18.00 Pojdi na vse!; 19.00 Poročila; 19.15 Šport; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Superman III - svet na robu prepada, angl, zf film; 22.10 Brez milosti, ameriška kriminalka EUROSPORT 08.30 Eurotun; 09.00 Tenis, posnetek iz Melbourna; 10.30 Alpsko smučanje: Smuk (ž), Gortina D.'Ampezzo; 12.30 Tenis, prenos Iz Melbourna; 18.30 Alpsko smučanje; 19.30 športna poročila; 20.00 Mednarodni motošport; 21.00 Boks; 23.00 Golf; 01.00 športna poročila RTI 09.05 Ponovitve; 12,00 Opoldanski magazin; 14.10 Umor je napisala, am. serija; 15.00 Iona Christen; 17.00 Jeopardyl; 17.30 Med nami; 18.00 Bogati in slavni; 18.45 Poročila; 19,10 Eksplozivno; 19.40 Dobri časi, slabi časi; 20.15 V senci zasledovalca, ameriški triler; 22.00 Ko ja-genčki obmolknejo, ameriški triler RTL2 05.55- 17.30 Ponovitve; 17.30 Zorro; 18.00 Umik 18.30 Nasmehnite se, prosim; 19.00 21, Jump Street; 20.00 Poročila; 20.15 Pekel Manitobe, nemško - španski vestem; 22.00 Brez milosti za Johnnyja T„ am. vestem, 1951 SKY MOVIES 13.00 We Joined The Navy; 15.00 The Giri From Petrovka; 17.00 Bloomfield; 19.00 Out On A Umb; 21,00 K 2; 23,00 Out For Justice MOVIE CHANNEL 12.50 Voung People; 14.10 The Last Time I Saw Archie; 15.50 Interiude; 17.20 The Elm - Chanted Forest; 18.45 Moonstruck; 21,00 Trapped Bene-ath The Earih; 22,35 Passsenger 57 FILMNET + 12.00 Crazy In Love; 13.30 Extreme Close Up: Kenny Rogers; 14.00 A Murderous Affair; 16.00 K-TV; 18.00 Indochine; 20.40 California Man; 22.10 The Goodbye Giri SUPER CHANNEL 05.30 Poročila; Gospodarstvo; Super Shop; TBA 14.00 Kolo denarja; 17.30 Gospodarstvo; 18.00 Danes; 19.00 Poročila; 19,30 Motošport International; 20.30 Dateline; 21.30 Notranja izdaja; 22.00 Poročila; 22.30 The Tonight Show; 23.30 Res osebno CNN 06,00-23.00 VVorld News; 09.30 in 12.30 Worid Report; 10.45 CNN Nevvsroom; 13.30 Business Moming; 15.30 Business Asia; 16.00 Larry King Live; 16.45 VVorld Sport; 18.30 Business Asia; 22.00 International Hour; 22.45 VVorld Sport; 23.30 Shovvbiz Today; 01.00 The VVorld Today; 02. 00 Moneyline; 02,30 Crossfire Slovenija 1 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Sobotna roglja; 9.30 Govorimo francosko; 10.05 Kulturna panorama; 11.00 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslušalci čestitajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki In odmevi; 17.05 Aktualni mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Radio na obisku; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Igra; 23.05 Literarni nokturno, Slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30.16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.30 Sobotni val; 8.40 Koledar prireditev; 9.45 Sobotna akcija; 11.30 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih in Glasbene želje; 16.00 S. Teršek z gosti; 17.50 šport; 19.00 Sobotni večer z J. VVebrom; 22.00 Zrcalo dneva. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 10.05 Zgodnja dela; 11,05 Jazz, blues...; 13.05 Izbrali smo; 14.05 izobraževalni program; 15.00 MePZ RTV Slovenija; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Baletna glasba; 16.40 Umetni svetovi; 17.00 Glasbeni arhiv; 18.05 Roman; 18.25 C. Ives; 19.30 Opera: Ljubezenski napoj; 22.15 Znamenite partiturei; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 -93,8 -100,3 - 100,6 -104,3 -107,6 MHz) 8.30, 9.30,10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 9.15 Planinska postojanka; 9.45 Du jesi, zabavno in humorno; 10.45 Sobotna terenska akcija; 11.30 Turistična poročila; 12.00 S terena; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Terenska akcija; 14.00 Okno v svet; 14.45 Zanimivost; 15.30 Dogodki in odmevi - prenos RS; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Večerni studio; 20,00 športni program na Modrem V. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30. 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galietti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Kulturne aktualnosti; 11,45 Dorothy ed Aliče; 12.00 Balio e bello; i 13.00 Glasba po željah; 14.00 Narečna odd.; 14.50 Single tedna; 15.00 Redazione teen; 16.00 Modri val; 18.45 Rigatoni; 20.00 Prenos RMI. R. Glas Ljubljane 7.00-11.00 Dej nehi no; 8.00 Horoskop; 8.40 Peter Stepic; 9.30 Kam danes; 10.15 Novice; 111.00 No-tranjsko-kraški mozaik; 11.15 Angleščina; 12.00 BBC Novice; 13.55 Pasji radio; 14.00 13 ožigosanih; 15.15 RGL komentira in obvešča; 19.15 Novice; 19.25 Vreme; 20.00 Stampeedo; 22.00 DJ Jernej in hot mix. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro;7.40 Pregled tiska; 10.10 štiri tačke; 10.40 informma-cije, zaposlovanje; 11.20 Čestitke; 12.00 Mali oglasi; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Izbor pesmi tedna; 19.30 Večerni pr., Radio Maribor 6.00, 8.00, 10.00, 12.00, 14.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 10.05 Otroški studio; 10.30 Top 17; 12.05 Sestanek starejših; 13.00 Slovensko-blstrlška panorama; 14.10 Od Ptuja do Ormoža; 15.00 iz Slovenskih gioric; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.40 Radio express; 19.30 športna sobota; 21.00 Lestvica zabavnih melodij; 22.00 Zrcalo dneva; 23.15 Nočni program. Radio Študent 11.00 Preklopetek-lop;14.30 RO: Ensemble Georglka; 17.45 Come together; 19.00 TB: Sun Ra Arkestra; 20.30 Afriški Ghost. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; ; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Re-vival; 9.15 Filmi na ekranih; 9.25 Potpuri; 10.10 Koncert; 11.35 Iz Dopisnic z najbližjega vzhoda; 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta rozajanski glas; 12.30 Glasba za vse okuse; 13.20 Glasba po željah; 14.00 De’želna kronika; 14.10 Nediški zvon, nato Glasbeni predah; 15.00 Tu 362875, z vami kramlja S. Verč; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Mala scena: Po galeriji Herodotovih muz (A. Rebula, 6. del); 18.25 Slovenska lahka glasba; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 11.30,15.30,17.30 Poročila; 10.00 Foyer; 15.00 Glasba po željah; 19.00 Morski val. Radio Koroška 18.10-19,00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. GLEDALIŠČA SLOVENIJA LJUBLJANA SNG DRAMA, tel.: 061/221-511 Danes, 20. januarja, ob 19.30: D. Zajc - GRMACE, za abonma dijaški 6 večerni. V soboto, 21. januarja, ob 19.30: D. Jovanovič - ANTIGONA, za izven. MALA DRAMA, tel.: 061/ 221-511 Danes, 20. januarja, ob 20. uri: A. Nicolaj - PRVA KLASA, za izven. V soboto, 21. januarja, ob 20. uri: W. Allen - ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM, za izven. Razprodano! OPERA, tel.: 061/331-950 Vponedeljek, 23. januarja, ob 15. uri: P. I. Čajkovski -HRESTAČ. Razprodano! /pel ob 19. uri: G. Verdi - TRAVIA- 1 A L A\_li V torek, 24. januarja, ob 16.30: E. VVolf-Ferrari - ŠTIRJE GROBIJANI, za red petek in izven. V soboto, 28. januarja, TA, za izven. MGL, tel: 061/210-852 V soboto, 21. januarja, ob 19.30: E. Flisar - STRIC IZ AMERIKE, za izven m konto. V ponedeljek, 23. januarja, ob 15. uri: P. I. Čajkovski -HRESTAČ. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE, tel.: 061/312-860 Danes, 20. januarja, ob 19.30: J. Graham - TEŽAVE S HRBTENICO, za izven. V soboto, 21. januarja, ob 19.30: P. Ustinov - KOMAJ DO SREDNJIH VEJ, za izven. V nedeljo, 22. januarja, ob 16. uri: A. Lindgren/V. Arhar/Stih - PDCA NOGAVIČKA, za izven. LGL, tel.: 061/314-789 KULTURNICA, Zidovska steza 1 Danes, 20. januarja, ob 17. uri: N. Simončič - VELIKI KIKIRIKI, za izven. VELIKI ODER V soboto, 21. januarja, ob 11. in 17. uri: S. Makarovič - MEDENA PRAVLJICA, za izven. Predstava bo Se v nedeljo, 22. januarja, ob 11. uri, za izven. CELJE SLG CELJE, tel.: 063/ 25-332 V ponedeljek, 23. januarja, ob 11. uri: A. VVendet - TIČEV JAKA, za abonma 5. šolski in izven. Ob 17. uri, za abonma 3. šolski in izven. V petek, 27. januarja, ob 19.30: PLESNI DOGODEK 7+5, za IB ljubiteljski kulturni abonma. ODERPODODROM V soboto, 28. januarja, ob 20.30: S. Mrožek - NA ODPRTEM MORJU, za abonma oderpododrom 5. KRANJ PGK, tel.: 064/222-681 Danes, 20. januarja, ob 19.30: George Tabori - VVEISMAN IN RDEČE LICE, za abonma petek 1 in izven. Predstava bo še v Četrtek, 26. januarja, ob isti uri, za abonma petek 2 in izven. V soboto, 21. januarja, ob 19.30: R. Cooney - ZBE2I OD ŽENE. Ra^rrodano! RAGTTME, Sejmišče 2 V soboto, 21. januarja, ob 10. uri: KAM PA KAM, KOZLIČEK. MARIBOR DRAMA, tel.: 062/221-206 V soboto, 21. januarja, ob 19. uri: N. ProkiC - RUSKA MISIJA, za red sobota 1, sobota 2 in izven. OPERA, tel.: 062/221-206 V torek, 24. januarja, ob 19.30: J. Massenet - MANON, za red torek in izven. V ponedeljek, 30. januarja, ob 18. uri: G. Verdi - TRA-VIATA. Razprodano! LGL, tel.: 062/26-748 V nedeljo, 22. januarja, ob 11. uri: ŽOGICA MAROGICA, za izven. MEDVODE KUD KOMANDANT STANE ODER TREH HEROJEV, Zg. Pirnice 6 Danes, 20. januarja, ob 19.30: J. Kranjc - DETEKTIV MEGLA, premiera. Predstava bo še v soboto, 28. januarja, ob 19.30 in v nedeljo, 29. januarja, ob 16. uri. NOVA GORICA PDG, tel.: 065/25-326 Danes, 20. januarja, ob 20. uri: B. Brecht - BOBNI V NOČI, za abonma petek a in sreda. Predstava bo Se v soboto, 21. januarja, ob isti uri, za abonma sobota-a in izven. V soboto, 21. januarja, ob 10., 11.30 in 16. uri: ČRVIVA ZGODBA, za abonma malega polžka in izven. V petek, 27. januarja, ob 17. un: R. Queneau - AVDICIJA, za abonma Upovega lista in izven. SEŽANA KC SREČKA KOSOVELA, tel.: 067/ 73-355 V ponedeljek, 23. januarja, ob 12.30: A. Nicolai - NI BILA PETA, BILA JE DEVETA, za srednješolski abonma in ob 20. uri, za gledališki abonma in izven. VELENJE DOM KULTURE VELENJE V Četrtek, 26 Januarja, ob 19.30: M. Camoletti - PRIDI GOLA NA VEČERJO, za rumeni gledališki abonma in v petek, 27. januarja, ob isti mi, za beli gledališki abonma. VOJNIK V petek, 27. januarja, Kulturni dom ob 19.30: M. A. Bulgakov - ZOJKINO STANOVANJE. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Danes, 20. t. m., ob 20.30 (red petek) bo na sporedu predstava P. Handke »L’ora in cui non sapevamo niente Tuno dell’altro«.V abonmaju -predstava 2. Ponovitev jutri, 21. t. m., ob 20.30 (red 2. sobota). Jutri, 21. t. m., ob 17. uri okrogla miza »DalVagora greca alla piazza telematica«. Vstop prost. Vstopnice pri blagajni gledališča 8.30-14.30 in 16.00-19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.30-12.30 in 16.00-19.00. Pri blagajni gledališča in v pasaži Protti je v teku predprodaja vstopnic za predstavi »Maudi in Jane« (predstava 2V) in »I giganti della montagna« (predstava 3). V gledališču je na ogled razstava »40 stagio-ni in mostra». Urnik od 16.00-19.00. Gledališče Cristallo - La Contrada Povem ti pravljico: v nedeljo, 22. t. m., ob 11. uri »Tisoč in ena noc«. Od 28. t. m. do 5. februarja bo na sporedu predstava Denise Chalem »A cinquant’anni lei scopriva...il mare» v izvedbi gledališča La Contrada in Centro Servizi e Spettacoli. Režija Alessandro Marinuzzi. TRŽIČ Občinsko gledališče V ponedeljek, 23. in v torek, 24. t. m., ob 20.30 gostovanje gledališke skupine APAS s Pirandellovim delom »Fu Mattia Pascal«. VIDEM Gledališče Contatto Od 28. t. m. do 13. februarja »Učitelj in Marjetica« Bulgakova v izvedbi Giuseppeja Bevilacque. KOROŠKA CELOVEC Dom sindikatov: danes, 20. t.m., ob 20.00 -Gimnazijski ples. Igrata ansambla Drava in Melos. Tischlerjeva dvorana Slomškovega doma: v ponedeljek, 23. t.m., ob 19.00: Podelitev XVI. Tischlerjeve nagrade Blažu Potočniku. BELJAK Studijski oder (Kellertheater): danes, 20. t.m., ob 20.00 - Rupert Henning »Lift«. Ponovitve bodo trajale do 28.t.m. VOGRCE Pri Florjanu: V nedeljo, 22. t.m., - Plesni tečaj za začetnike. Vodi plesni ucitelj-regej Krištof. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 V torek, 24. januarja, ob 19. uri: predavanje R1STIDA HAVLICKA - Simboh in energije zodiaka (E8). Ob 19, uri: predavanje TONETA ŠKARJA in VANJE FURLANA - SIMM IN NJEGOVA HIMALAJA (KD). GALERIJA SOU KAPELICA, Kersnikova 4 Danes, 20. januarja, pb 20. uri: promocijski literarni večer ob izidu prve redne dvojne številke revije kulturnega društva Apokalipsa. GLEDALIŠKI KLUB KRKA, Dunajska 65 V torek, 24. januarja, ob 19. uri: otvoritev razstave karikatur BORUTA PEČARJA. Ob 19.30: srečanje z gledališkim ustvarjalcem TOMAŽEM PANDURJEM. KS VI2MARJE-BROD Danes, 20. januarja, ob 18. uri: dobrodelna prireditev za Unicef. Nastopih bodo otroci iz vrtca Mravljincek z glasbeno pravljico SAPRAMISKA in gledališka skupina Cufki s pravljico NE MOREŠ ZASPATI, MALI MEDU? KD SPANSKI BORCI, tel.: 061/448-920 V soboto, 21. januarja, ob 16. uri: MIA IN ŠKRAT SANJAVEC. Otroške pesmi poje Mia Žnidarič. MARIBOR GALERIJA MEDLA NOX, Orožnova 2 Danes, 20. januarja, ob 20. uri: video projekcija izbora punk filmov in glasbenih spotov. Dejan Požegar je izbral spote skupine NOFX - TEN YEARS OF FUCMNUP in ameriški film SUBURBIA. PORTOROŽ AVDITORIJ, tel.: 066/ 747-230 Danes, 20. januarja, ob 19. uri: predavanje PRIMOŽA SKOBERNETA - Kolo življenja - reinkarnacija. V nedeljo, 22. januarja, ob 18. in 20.30: ameriški film INTERVJU Z VAMPIRJEM. ŽTANDREŽ V nedeljo, 22. januarja, dvorana Antona Gregorčiča ob 17. uri: slovesna proslava 30-letnice dramske dejavnosti. V torek, 24. januarja, mala dvorana župnijskega doma ob 20.30: okrogla miza na temo LJUBITELJSKO GLEDALIŠČE - POSLANSTVO IN PERSPEKTIVE. VELENJE DOM KULTURE VELENJE Danes, 20. januarja, ob 19.30: glasbeno-satiriCni kabaret BOGOMIR VERAS - Kaj ni eden drozga....!? za izven. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kino Excelsior: danes, 20. t. m. - 20.30 »Pro-fessione neonazista« (Nem. 93), srečanje z režiserjem VVinfredom Bonengelom, 22.30 »II bambino che rubava la luna« (Svi. 88), »L’eta ingrata« (Bosna 94); Dvorana Azzurra: 18.30 »Rižarna« (It. 94); 20.30 »I vagabondi e i cani« Bosna 92), »Godot-Sa-rajevo« (Bosna 93); 21.30 »N. 1 idea - Gree-naway talk to Fortuny« (It. 94), »Stairs 1 Ge-neve« (Sv. 94); 24.00 »Ha la testa rasata ed e razzista, e frocio ed e fascista« (Nem. 94). Danes, 20. januarja, bo v KUD Komandant Stane, oder treh herojev (Zg. Pirniče 6) ob 19.30 uri premierna uprizoritev igre Jožeta Kranjca DETEKTIV MEGLA RAZSTAVE SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, Prešernova 10 Razstava OPERA PRIMA - 22 MEDNARODNIH UMETNIKOV: SEDAJ IN TEDAJ je na ogled do 30. januarja. Razstava arhitekta IVANA VURNIKA je na ogled do 31. januarja. Razstava PREPOVEDANI PLAKATI - SKRIVNI PROSVEiTIELJI je na ogled do 30. januarja. Razstava fotografij DEJANA HABICHTA je na ogled do 12. februarja. MODERNA GALERIJA, Slovenska 35 V Mah galeriji je do 12. februarja na ogled razstava švedskega umetnika ULFA ROLLOFA. V spodnjih prostorih Modeme galerije je do 29. januarja na ogled retrospektivna razstava FRANA KRAŠOVCA. V zgornjih prostorih Modeme galerije je do 28. februarja na ogled retrospektivna razstava MAKSIMA SEDEJA. MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5 Razstava madžarskih umetnikov Arpada Szabadosa in Andršsa Markosa je na ogled do 4. februarja. GALERIJA ARS, Čevljarska 2 Razstava skulptur IRENE BRUNEC je na ogled do 6. februarja. GALERIJA AVLA NOVE LB, Trg republike 2 Razstava risb, slik in skulptur VELJKA, KATARINE IN URŠE TOMAN je na ogled do 7. februarja. GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 Razstava slik SANDRA PEČENKA je na ogled do 27. januarja. GALERIJA KOLIZEJ, Gosposvetska 13 V ponedeljek, 23. januarja, bo ob 20. uri otvoritev razstave del ZIVKA KE MARUŠIČA. GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40 Razstava slik elanov Makedonskega kulturnega društva Makedonija je na ogled do 26. januarja. GALERIJA SKUC, Stari trg 21 Instalacija SAMO je na ogled do 3. februarja. KD SPANSKI BORCI, Zaloška 61 Razstava grafik SPELE UDOVIČ je na ogled do 31. januarja. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 Razstava skulptur kiparja VIKTORJA PLESTENJAKA je na ogled do 31. januarja. BEGUNJE GALERIJA AVSENIK Razstava TROFEJE IZ NAMIBIJE je na ogled do 13. februarja. CEDE LIKOVNI SALON CELJE, Trg celjskih knezov 9 Razstava ODSEV STILNIH OBDOBIJ je na ogled do 28. januarja. IZOLA GALERIJA INSULA, Smrekarjeva 20 Razstava slik MAJDE SKRINAR je na ogled do srede meseca februarja. KRANJ GALERIJA PREŠERNOVE HIŠE Razstava slik MARJANA BELCA je na ogled do 31. januarja. MESTNA HIŠA V Stebriščni dvorani je na ogled razstava slik in plastik PETRA ABRAMA. V Galeriji Mestne hiše je na ogled razstave del KLAVDIJA TUTTE. MARIBOR GALERIJA V ZIDOVSKEM STOLPU, Zidovska ulica Danes, 20. januarja, bo ob 19.30 otvoritev razstave fotografij ŽIGA KORITNIKA - JAZZY GA! RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ, Trg Borisa Kraigherja 3 Razstava likovne skupine MI je na ogled do 11. februarja. MURSKA SOBOTA GALERIJA MURSKA SOBOTA Razstava del nagrajencev društvenih razstav DLUM 1993-1994 je na ogled do 12. februarja. NOVO MESTO DOLENJSKI MUZEJ Razstava del DALIBORJA JELA VICA je na ogled do 8. februarja. Danes, 20. januarja, bo ob 18. uri otvoritev retrospektivne razstave JAKOBA SAVINSKA. Razstava oo na ogled do 13. februarja. PIRAN MESTNA GALERIJA, Tartinijev trg 3 Danes, 20. januarja, bo ob 19. uri otvoritev razstave biografij MARCA CHAGALLA. PTUJ V razstavišču na ptujskem gradu je do 21. februarja na ogled razstava, prilagojena za slepe in slabovidne PROSIMO, DOTIKAJTE SE PREDMETOV. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej judovske skupnosti »Carlo in Vera VVagner« (Ul. Monte 5): na ogled je razstava »La Terra Santa e la sna immagine nella car-tografia antica«. Galerija Rettori Tribbio: Se danes, 20. t.m. je na ogled razstava slikarke Silve Fonda. Galerija Torbandena: na ogled je skupinska razstava »Maestri del novecento«. Art Light Hall: do 25. t. m. bo na ogled antološka razstava Nina Perizzija. Art Gallery: do 31. t.m. je na ogled razstava »Miniquadro 1995«. Gledališče Miela: Se danes, 20. t. m. je na ogled razstava »Regiusto« - Andrea Petrone, v organizaciji Skupine 78. Studio Nadia Bassanese: danes, 20. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave »Video umetnost iz Nemčije 1990-1992«. Studio PHI: jutri, 21. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave umetnikov Alpe-Jadran »Le cat-tedrali-Stolnice«. MILJE Občinska razstavna dvorana (Trg. Repu-blike 4): v Četrtek, 26. t. m., ob 18.30 otvori- tev razstave slikarja Sergia Kostorisa. GORICA Kulturni dom: do 27. t. m. je na ogled razstava slikarja Jeraka Helmuta. KOROŠKA I CELOVEC Hiša umetnikov: do.21. t. m. je na ogled razstava »Siisse Dauer Stid«, 80-letnica Hiše umetnikov. Koroška deželna galerija: do 29. t. m. je na ogled razstava del Josefa in Ludvviga VVillroi-derja. BELJAK Galerija mesta Beljak: se danes, 20. t. m. je na ogled razstava Sabine Hortner. BOROVLJE Galerija Rieser: razstava 50 koroških umetnikov. BEGUNJE Galerija Avsenik: Do 13. febriuarja 1995 bo na ogled razstava »Trofeje iz Namhije«. SLOVENIJA LJUBLJANA SLOVENSKA FILHARMONIJA Danes, 20. januarja, ob 19.30: koncert SIMFONIČNEGA ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE IN SOUSTOV AKADEMIJE ZA GLASBO. SoUsta: ANDREJ ZUPAN (klarinet) in BENJAMIN GOVZE (klavir). Program: Mozart, Prokofjev. GRAND HOTEL UNION V nedeljo, 22. januarja, modri salon ob 18. uri: nastop JUANA VASLETA s pianistom LEONOM ENGELMANOM. KLUBCHANNEL ZERO NA METELKOVI V nedeljo, 22. januarja, ob 21.30: koncert skupin AMBUSH in VVASSERDICHT. GRAD TIVOLI, Pod tumom 3 V torek, 24. januarja, ob 19. uri: koncert tria ALEŠ KAOAN (flavta), TOMAŽ LORENZ (violina) m JERKO NOVAK (kitara). Program: Teleman, Handl in Kreutz. GRAD DOBROVO Danes, 20. januarja, ob 20. urn koncert iz cikla Hitove muze no Gradu Dobrovo. Na sporedu ja delo OLIVIERA MESSIAENA -KVARTET ZA KONEC ČASA. Nastopajo VOLODJA BALZALORSKY (violina), JURE JENKO (klarinet), ANDREJ PETRAČ (violončelo), BOJAN GORIŠEK (klavir) m NIKLA PANI-ZON kot recitatorka. IURSKA BISTRICA MKNZ V sredo, 25. januarja, ob 22. uri: koncert skupine HELIOS CREED. KAMNIK Danes, 20. januarja, župnijska cerkev na Sutni ob 19. uri: koncert LJUBLJANSKIH MADRIGALISTOV. PIRAN CLUB MAONA V soboto, 21. januarja, ob 21.30: nastop skupine LEE HARPER INTERNATIONAL QUINTET. PORTOROŽ AVDITORIJ V soboto, 21. januarja, ob 20.30: večer šansonov BOJAN ADAMIČ & MERI AVSENAK. SEŽANA KC SREČKA KOSOVELA V petek, 27. januarja, ob 20. uri: koncert SLOVENSKE FILHARMONIJE s solistko TANJO STER-MAN, za glasbeni abonma in izven. FJK TRST Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1994/95 Danes, 20. t. m., ob 20.30 koncert violinista Vasilij® Melnikova in pianista Aljoš® Starca. Naslednji koncert bo 6. f®' bruarja - Nastopil bo Ljubljanski godalni kvartet. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona J94-95 itri, 21. t. m., ob 20. un ed L) Puccinijeva opera m Boheme«. reprodaja vstopnic in re-irvacije pri blagajni dvora-3 Tripcovich (urnik: 9" 2/16-19 - zaprto ob pon®" iljkih). vditorij Muzej Revoltella anes, 20. t.m., ob 18.00 -ecital baritona Micheleja Drcellija. V priredbi Gleda-SCa Verdi in v sodelovanju Združenjem »Amici della :ica G. Viozzi«. ledaliSCe Rossetti ržasko koncertno društvo ponedeljek, 23. t.m., ob ).30 bosta nastopila E. Bel-3 in M. Somenzi. ledalisce Miela ržaski jazzovski krožek torek, 24. t. m., ob 20.45 istop ameriškega troben- OPČINE SKD Tabor - Prosvetni dom V nedeljo, 22. t. m., ob 17-uri koncert Godbenega društva Prosek. Dirigent Aljoša Starc. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 31. t. m., ob 20.30 nastop pianista Enrica Pace. GORICA Kulturni dom V petek, 27. t. m., ob 20.30 koncert Združenja R. Lip1' zer. Nastopil bo pianist Gio-vanni Bellucci, dobitnik mednarodnega natečaja »Praske pomladi« 1993. MENJALNIŠKI TEČAJI 19. januar 1995 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100 IH) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A banka Ljubljana 80,60 81,40 11,42 11,61 7,44 7,80 _A banka Koper 80,20 81,75 11,30 11,62 7,46 7,79 _A banka Nova Gorica 80,65 81,65 11,32 11,64 7,47 7,80 Jtonka Celje d.d., t: 063/431-459 80,20 81,20 11,30 11,60 7,30 7,80 _Banka Noricum* d.d., t: 133-40-55 80,50 81,40 11,30 11,60 7,50 7,90 Janka Vipa NG, t: 065/ 28-511 80,73 81,58 11,18 11,65 7,60 7,74 Jund Ljubljana, t: 18-51-318 80,90 81,30 11,20 11,50 7,50 7,85 Come 2 us* Jel: 061/ 15-92-635, od 8-15, sob od 9-12 80,85 81,15 11,41 11,53 7,65 7,80 Jreditanstalt d. d. - - - - - - Jros Ljubljana*, t: 13-17-197 81,10 81,20 11,45 11,53 7,70 7,85 Jtida, od 7-19, sob od 7-14 81,02 81,05 11,48 11,50 7,75 7,79 Jlirika Ljubljana, t: 12-51-095 81,02 81,05 11,47 11,48 7,75 7,77 Kompas Hertz Celje* Je/: 063/26515, od 7-19, sob od 7-15 80,80 81,35 11,42 11,53 7,50 7,70 Kompas Hertz Velenje tJ 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13 80,80 81,35 11,44 11,53 7,50 7,70 Kompas Hertz Idrija* Jel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-15 80,80 81,35 11,42 11,53 7,50 7,70 Kompas Hertz Tolmin* rJ 065/81-707, od 7-15, sob od 7-15 80,80 81,35 11,42 11,53 7,50 7,70 Kompas Hertz Bled* rJ064/741519, od8-12, 17-19, sob od 7-16 80,80 81,35 11,42 11,53 7,50 7,70 Kompas Hertz Nova Gorica* Je/: 065/ 28-711, od 7-19, sob od 7-19 80,80 81,35 11,42 11,53 7,50 7,70 Kompas Hertz Maribor* Jel: 062/ 225252, od 7-19, sob od 7-13 80,80 81,35 11,42 11,53 7,50 ' 7,70 Jlova kreditna banka Maribor d.d.* 80,00 81,85 11,35 11,63 7,47 7,87 J^mo Šempeter*,t: 065/ 32-250 80,80 81,55 11,32 11,58 7,63 7,76 Jjudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 80,75 81,30 11,40 11,65 7,60 7,90 Jpštna banka Slovenije* 79,50 81,50 10,90 11,51 7,22 7,74 Jublikum Ljubljana, t: 312-570 81,05 81,09 11,51 11,52 7,72 7,76 JJblikum Piran, t: 066/ 73-269 80,87 81,09 11,48 11,53 7,59 7,72 Jublikum Celje, t: 063/ 441-405 80,50 81,20 11,38 11,53 7,45 7,88 JJblikum Maribor, t: 062/ 222-675 81,00 81,39 11,50 11,53 7,40 7,80 Jublikum Šentilj, t: 062/ 651-355 80,66 81,85 11,30 11,69 7,35 7,80 Jublikum Tolmin, t: 065/ 82-180 80,85 81,35 11,53 11,60 7,63 7,72 JJblikum NM, t: 068/ 322-490 80,90 81,35 11,45 11,57 7,60 7,80 „Publikum Žalec, t: 063/ 715-114 80,50 81,30 11,38 11,54 7,40 7,80 Jublikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174 80,50 81,30 11,35 11,54 7,30 7,80 Jublikum Kamnik, t: 061/832-914 80,80 81,20 11,44 11,54 7,60 7,82 JJbiikum Trebnje, t: 068/ 45-670 80,90 81,45 11,42 11,60 7,63 7,80 JJlikum Sevnica, t: 0608/ 82-822 - - - - - - JJblikum Mozirje, t: 063/ 831-842 80,80 81,48 11,35 11,60 7,50 7,85 JKB d.d.,*** 79,99 80,99 10,90 11,65 7,50 7,90 JHP Kranj, t: 064/331-741 80,60 80,99 11,42 11,49 7,65 7,75 JZKB d.d. Ljubljana 80,80 81,20 11,41 11,55 7,62 7,89 JBK Ljubljana, t:061/444-358 80,95 81,80 11,40 11,62 7,60 7,88 Upimo Ljubljana, t: 212-073 81,02 81,08 11,49 11,51 7,65 7,70 lecaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo:' * Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:"* Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Dom jo: tel. +39/40/831131 J9. JANUAR 1995 v LIRAH __valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1595,00 1645,00 nemška marka 1045,00 1070,00 francoski frank 301,00 310,00 holandski gulden 927,00 955,00 belgijski frank 50,50 52,00 funt šterling 2505,00 2582,00 irski šterling 2475,00 2550,00 danska krona 263,75 272,00 grška drahma 6,50 6,95 kanadski dolar 1120,00 1155,00 japonski jen 16,00 • 16,45 Švicarski frank 1235,00 1274,00 avstrijski šiling 147,70 152,25 norveška krona 237,50 245,00 Švedska krona 213,00 220,00 Portugalski escudo 9,90 10,35 Španska pezeta 11,90 12,35 avstralski dolar 1214,00 1253,00 madžarski florint 11,00 15,00 slovenski tolar 12,60 13,20 Jirvaški dinar-kuna 255,00 272,00 KMEČKA BANKA-GORICA JJ JANUAR 1995 V LIRAH jaluta nakupni prodajni ameriški dolar 1594,00 1639,00 nemška marka 1044,00 1064,00 francoski frank 301,00 310,00 holandski gulden 927,00 945,00 belgijski frank 50,40 51,60 funt šterling 2501,00 2571,00 irski šterling 2478,00 2563,00 danska krona 264,00 272,00 grška drahma 6,70 7,20 kanadski dolar 1120,00 1155,00 Švicarski frank 1239,00 1266,00 avstrijski šiling 147,60 151,60 slovenski tolar 12,70 13,20 17. JANUAR 1995 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,70 9,30 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 8,70 9,30 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,35 9,30 Avstrija Posojilnica Šentjakob 8,70 9,40 Avstrija Posojilnica Ločilo 8,90 9,40 Italija Kmečka banka Gorica 12,70 13,20 Italija Tržaška kreditna banka 12,60 13,20 19. JANUAR 1995 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar - 1.5356 - francoski frank 28.9490 - nizozemski gulden 89.2010 belgijski frank 4.8554 španska peseta 1.1510 danska krona 25.3980 kanadski dolar 1.0822 japonski jen 1.5390 švicarski frank 18.6300 avstrijski šiling 14.2140 italijanska lira 0.9508 švedska krona 20.1510 ABANKA D.D. LJUBLJANA TEČAJI ZA PRODAJO DEVIZ NA DAN 20.1.1995 1. Redni tečaj za DEM 82.14 2. Tečaj za tenninsko-valutiie pogodbe za DEM 81.24 po pogojih iz ponudbe Abanke i dne 12.1.1995 Menjalnica hida oei/1-533 333 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 013zdne 19. I. 1995 - Tečaji veljajo od 20. 1. 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Non/eška Portugalska Švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija 036 040 056 124 208 246 250 280 300 372 380 385 392 528 578 620 752 756 826 840 955 995 avstr, dolar šiling frank dolar krona marka frank marka grd funt lira hrv. kuna jen gulden krona escudo krona frank funt šterling dolar ECU peseta 1 100 100 1 100 100 100 100 100 1 100 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 100 95,7871 1160,2684 396,3393 88,3384 2073,2023 2645,1736 2363,0653 8162,8562 7,7612 125,6264 7281,3494 1867,1717 79,1225 1672,5693 9683,9229 196,6840 125,3488 154,6534 93,9545 96,0753 1163,7597 397,5319 88,6042 2079,4406 2653,1330 2370,1758 8187,4185 52,6369 195,4337 7,7846 2200,0000 126,0044 7303,2592 1872,7901 79,3606 1677,6021 9713,0621 197,2758 125,7260 155,1188 94,2372 96,3635 1167,2510 398,7245 88,8700 2085,6789 2661,0924 2377,2863 8211,9808 52,7948 196,0200 7,8080 126,3824 7325,1690 1878,4085 79,5987 1682,6349 9742,2013 197,8676 126,1032 155,5842 94,5199 Opomba: Tečaj H RK se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 20. januarja 1995 St. dni veljavni srednji cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) zapadlosti tečaj BS za 1 DEM (A) tolarski del (B) devizni skupaj del APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAG MAJNIŠKI ZAPIS , IZPLACUIV 23. 1. 1995: 1,500,000 810,587 818,398 1,628,985 3 108.0783% 109.1197% 108.5990% 150,000 81,059 81,840 162,898 L J U B U A N S K t UtUJAM STOCI DCHANGL PC Uradna tečajnica Ljubljanske borze vrednostnih papirjev, d.d. Ljubljana St.: 11 Datum: 19.1. 1995 Vrednost. papir qbr. in.div. ex kupon št.da[(3) enotni tečaj % sprem datum povpraš pmicb Max. Min. tl iUfiEB IBBS LEKC 796 (4,503) 11.000 2,08- 19.1. 12.306 11.000 11.000 110 PUB 1.000 (6.6.94) 16.000 ,59 19.1. 16.000 16.000 320 SAL 500 (7)(29.6.94) 20,785 ,u 19.1. 19.00C 20.850 20.600 2,079 SKUK 458 (16.5.04.) 37,411 ,50- 19.1. 41.500 37.480 37.300 8.605 •HUB m* RS01 8,0 4.(31.12.94) 100,2 ,09 19.1. 100,2 100,2 112 RS02 9,5 6.(1.10.94) 106,6 ,18 19.1. 106,7 106,5 21.991 RS08 5,0 3.(30.11.94) 92,2 16.1. \ RS11 7,0 4.(15.1.95) 100,4 9.1 99,( RSLlD 8,0 4.(31.12.94) 99,5 18.1 RSL2D 9,5 8.(1.10.94) 105,0 18.1. SKB1 10,0 4.(1.11,94) 99,7 18.1. toro STBS 13.010 18.1. 13.191 1 DAD 10.000 (1.6.94.) 166.879 ,74 19.1. 150.0« 168.000 165.000 16.020 FMD (8) 23.238 18.1. 21.0« 23.5« era 16.300 17.1 HMER 17.950 13.1. 19,0« MKZ 218 (30.3.93.) 9.613 18.1. NIKR 4.000 (8)(10.6.94.) 5.500 2,33- 19.1. 5.221 5.500 5.500 l 7.315 TCTK (51 801,3 18.1. 830,0 J »iinrarEi BICTig KBTP 4000 (23.5.94) 42.480 18.1. 38.5« 45.000 PFNP 51.050 18.1. RGSP (6) 2.757 18.1. UBKP 15.500 2,65 19.1 15.500 15.500 16 VIPP 40.960 30.12. ME i?sm LEK2 120 4.(1.11.94) 99,0 18.1 OZG 11,0 4.0.1.95) 82,3 11.1 83,! PCE 12,0 6.(1.12.94) 102,9 30.12. PL) 12,0 7.(1.105) 99,7 18.1. PGO 10,0 1.(1,6.94) 98,0 1,01- 19.1. RSGSt 10,0 4.(10.94) 97,4 18.1. 98,( 98,0 97,4 m PTT* ■ ■ ■ 1 GEAR i.oot 5.800 1 GRDO 119 (8.3.94.) 500,1 HBRO 3.500 18.1 3.551 3.850 Ml 3.470 ,29 19,1. 3.46! 3.470 3.470 3.470 1.909 RDRO 18.400 6.1. RGSR 883,1 9,17- 19.1 610,1 890,0 810,0 800,0 m\ IPATOifli] MB Rgiawr para GEa BBE aia$0 ■■■ HBPO 3.840 18.1 3.751 3.850 KRPI OPP 33.300 19.01 33.300 33.300 1.499 OBKC 2.000 7.900 L_ J MSr nroarii BBS EHE ■■ GORO 10,0 9.(15.1.95) 96,OA 2,27- 19.1 90,0 98,1 96,0 LOK (1.10.94) 82,0 95,0 ML)0 (1.4.94) m 19.1 88,2 99,9 96,7 96,7 18 OSMO (1.10.94) 80,0 OLSO 81.9.94] 83,9 18.1 82,6 85,5 ONM (1.8.94] 83,6 93,0 0P0 (1.9,94] 81,6 17,1 82,6 87,0 UBKK (15.10.94] 33,6 VP10 (1.10.94) 99,5 6.1 ESE tTTiliOI ffrmn Wlfi i/jfRP Wdl ItMJil jES BS2 99,2 14.11 BSl 99,5 3.11 BS3 98,7 7.10 BNB2 91,8 ,08 19.01 91, 92,5 92,1 91,5 35,800 B8M B8MA 107,6 12.1 B8MB B8V B8VA B8VB IM II MII MI fflTfF mr imfil im asa TTFF NBl 18.800 18. 14.00 25.0« r 1 NB2 3.841 3,69 19. 3.35 3.8« 4.89 3.40 1.133 SBI n 19.1.95 preišnii d T d% 1.370,10 1.373,24 -3,14 -0,23 Vse pravice pridržane .Opombe: Obveznice, komercialni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v odstotkih (osnova je napiizja nominacija), delnice kotirajo v tolarjih; obveznice kotirajo brez pripisanih obresti; enotni tečaj je izračunan na podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) - izkoriščena davčna olajšava; A - aplikacijski tečaj: borani posrednik je hkrati kimil in prodal isti pamr za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgovale; *-dosežena lOodstotna dnevna sprememba tečaja; ** • dosežena 30odstotna omejitev ■ trgovanje je zadraano. Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSLl, SKBl, OZG, PCE, PGO, PL), RGSl; ex kupon • ste- 1 vilka kupona in datum zapadlosti le-tega; (3) • obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlo- stjo lenega; (4) - dospele obresti od vključno kupona, Id je zapadel IS. 93 dalje niso tile izplačane; (5) - od 12.4.94 del- nic i kotira brez kupona za 193; (6) - od 26A.94 delnica kotira brez kupona za L93 in 92; (7)-izplatilo akontacije divi- 1 dende za LM;obr. m.-obrestna mm (obveznice); div.-dividenta (delnice) v SiT, Ceni navedeno drugače; max.-naj- | višji tečaj določenega vrednostnega papirja; min. - najnizji tečaj določenega vrednostnega papirja J Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 20. januarja 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE I država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne teCaie na tre šiling frank marka lira funt dolar (Vlrni. Pri kor iu deviz oz. t 100 100 100 100 1 1 ikretnih [ x>seben 1171,8022 2386,5556 8244,0000 7,8384 198,6392 126,5949 30slih je možno odsl doaovor. 1173,2236 2389,4505 8254,0000 7,8479 198,8801 126,7484 topanje glede na banka 1 valuta nakupni prodajni Probanka Maribor DEM SKB Banka d.d. 1 DEM Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je možno odstc 81,85 81,99 panje. 82,10 82,19 Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečai velja dne 20. januarja 1995 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni teče# za USD, ATS, UT in CHF so dob veljavni tečcpci Banke Stovenije, pri drugih val oziroma zmanjšano za 025ocfetotne točke. T do ECU = 30.000 na dan. Pri večjih prilivih h nak * Banke, ki objavljamo tečaje, se zavezujemc nem tečciju in v skladu s tekstcxn, Id dopoirjuje DEM DEM DEM DEM DEM ieni na pode utah pa je razi sčaii veljajo zc upih se tečaj kupovali In pogoje nakup 81,85 82,10 81,95 81,90 81,90 jgi srednjih tečaj metje Banke Slov odkup prilivov i joloči v sporazum podajati tujo valu a ali pradede. 82,15 82,15 82,25 82,20 82,20 5v po trenutno snije povečano prodajo deviz u ito po objavije- 19. JANUAR 1995 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1611,650 — ECU — 1989,580 — nemška marka — 1050,280 — francoski frank — 304,080 — funt šterling — 2529,480 — holandski gulden — 936,840 — belgijski frank — 50,998 — španska pezeta — 12,091 — danska krona — 266,740 — irski funt — 2504,830 — grška drahma — 6,751 — portugalski escudo — 10,178 — kanadski dolar — 1136,730 — japonski jen — 16,165 — švicarski frank — 1245,480 — avstrijski šiling — 149,280 — non/eška krona — 240,260 — švedska krona — 215,120 — finska marka — 340,080 — avstralski dolar — 1234,850 — 20. JANUAR 1995 V ŠILINGIH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 10,6000 11,1000 kanadski dolar 7,4500 7,8500 funt Šterling 16,6000 17,4000 švicarski frank 818,0000 850,0000 belgijski frank 33,4000 34,7000 francoski frank 199,5000 207,5000 holandski gulden 614,5000 638,5000 nemška marka 690,0000 716,0000 italijanska lira 0,6530 0,6870 danska krona 174,0000 182,0000 non/eška krona 157,0000 164,0000 švedska krona 140,2000 146,8000 finska marka 222,0000 232,0000 portugalski escudo 6,7300 7,0700 španska peseta 7,9300 8,3700 japonski jen 10,5000 11,0000 slovenski tolar - - hn/aSka kuna - - Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh poza 1 enoto valute. NOVICE TENIS / ODPRTO PRVENSTVO AVSTRALIJE ZA MOŠKE IN ZENSKE V Sieni Nevadi 20 cm snega SIERRA NEVADA (STA/APA) - Prireditelji letošnjega svetovnega prvenstva alpskih smučarjev v španski Sierri Nevadi, ki se začne 30. januarja z ženskim superveleslalomom, si lahko vsaj malo oddahnejo, saj je najnovejše sneženje prineslo 20 centimetrov novega snega. Nove padavine se jim obetajo tudi konec tedna, zaradi slabih snežnih razmer pa še vedno ni jasno, če bodo prvenstvo lahko izpeljah. Dunga na Japonsko TOKIO (STA/AFP) - Brazilski nogometni reprezentant in nekdanji igralec nemškega prvoligaša Stuttgarta bo v naslednjih dveh letih igral za japonsko moštvo Jubilo Ivvata. Podrobnosti prestopa kapetana svetovnih prvakov niso znane. Guy Delage na polovici poti čez Atlantik PARIZ (STA/AP) - Francoz Guy Delage, ki poskuša preplavati Atlantik s pomočjo majhnega splava, ima po enem mesecu za seboj že polovico poti, so sporočili iz baze v Parizu. Delaga najbolj ovirajo pogosta srečanja z morskimi psi in težave z navigacijsko opremo. Dvainštiridesetietni Francoz se je 16. decembra iz severne Afrike pogumno podal na pot, ki so jo nekateri označevali za »samomorilsko«, z namenom, da doseže 3.900 kilometrov oddaljeno Karibsko otočje. Z nepremočljivo obleko in splavom dolgim 80 centimetrov, na katerem je imel vso potrebno radijsko in navigacijsko opremo, je s plavutmi preplaval že 2.000 kilometrov. Iz baze v Parizu so sporočili, da se mu je do zdaj pokvaril že velik del opreme, tako da ima Delage hude težave s pošiljanjem sporočil, hkrati pa se mora ubadati z morskimi psi. Za njih ima posebno podvodno puško, s katero jih odganja. Prav tako si plavalec ne more zmeriti srčnega utripa in telesne temperature, saj njegova obleka deluje kot nekakšen ščit, ki preprečuje zbiranje podatkov v računalniku. Bivši pilot je povedal, da s svojim dejanjem ne žeb postaviti svetovnega rekorda, temveč da gre le za znanstveni poskus, vendar je kljub temu po radiu razočarano dejal: »Počutim se kot mikroskopska smet sredi oceana« V NBA vse po starem NEW YORK - Orlando Magic, Phoenbc Suns, Seattle Supersonics in Utah Jazz nadaljujejo z uspešnimi nastopi in brez večjih težav meljejo nižjeuvršče-na moštva. IZIDI - torek: Boston - San Antonio 92:101 (Radja 22 - 9:20 iz igre in 15 skokov; Person 22); Phoenbc -Denver 129:113 (Majerle 32, Barkley 26; Rauf 27); Orlando - Charlotte 109:98 (O’Neal 35, A.Har-daway 23; Mourning 33); Seattle - Cleveland 115:91 (Schrempf 21; Brandon 20); Sacramento -Portland 95:88 (Richmond 29, B.Grant 26; C.Robin-son 22); sreda: Chicago - Milvvaukee 93:97 (G.Ro-binson 24, Baker 23); Miami - Boston 121:93 (Wil-bs 25 točk in 18 skokov, Rice 20); Indiana - Lakers 106:105 (McKey 24); Detroit - Utah 86:99 (Addison 23; K.Malone 31); Dallas - Orlando 97:108 (O’Neal 42); Chppers - Cleveland 92:83 (Sealy 20); Charlotte - San Antonio 111:110 (L.Johnson 24); Atlanta -Philadelphia 80:92 (VVeatherspoon 26, Barros 24); VRSTNI RED: Vzhod: Orlando 31-7, Cleveland 23-13, Charlotte 23-13 itd. Zahod: Phoenbc 28-8, Seattle 25-9, Utah 27-10 itd. (VJ) Odbojkarji Doba Startali s porazom v finalno tekmovanje CELOVEC - Ponesrečen Start odbojkarjev SK Dob v končnici za naslov avstrijskega prvaka: varovanci slovenskega trenerja Goloba so pred domačo publiko izgubili dvoboj z neposrednim tekmecem VVAT/ATV VViener Neustadt 1:3. Trener Branko Golob je po tekmi dejal, da ekipa kljub porazu ni igrala slabo, da pa je najboljši igralec Bojan Mlakar nastopil poškodovan, kar mu je onemogočilo optimalno igro. »S porazom so se sicer zmanjšale naše možnosti, toda na sporedu je še devet tekem«, je poudaril Golob. Cilj ostaja osvojitev drugega mesta in s tem uvrstitev v evropski pokal, drugi cilj pa je ohraniti pozicijo najboljšega moštva na Koroškem. Vrhu tega Dob igra tudi še v tekmovanju za avstrijski pokal, je še dodal slovenski trener. (LL) Rezultati: Dob - VVAT/ATV Wr. Neustadt 1:3, Hypo Celovec - Enns 0:3, SVS Transver Dunaj - Gleisdorf 3:0. Vrstni red: 1. Union Enns 13, 2. SVS Transver, 3. VVAT/ATV VVr. Neustadt 12, 4. SK Dob 10, 5. Hypo Celovec 6,6. VC Gleisdorf 5. Šah: Anton Mullneritsch osvojil naslov koroškega prvaka CELOVEC - Bivši igralec šahovskega kluba Beks-tanj Anton Mullneritsch (Elo 2158) je presenetljivo osvojil naslov koroškega prvaka v šahu. Na odprtem turnirju v Femdorfu je s 7, 5 točkami iz devetih partij zmagal pred velikima favoritoma Egonom Reichmannom (Elo 2306) in mojstrom Guidom Ka-spretom (Elo 2283). Naslov koroškega mladinskega prvaka pa je na deželnem prvenstvu v Celovcu - organizator je bila Slovenska športna zveza - osvojil Thomas Manhardt (SGS Spital) pred šele 13-letnim Hervvigom Pilajem (ASK/KSV). Deveti mesto je osvojil igralec SSZ Aleksander Lukan. (LL.) Med gledalci zdaj še Richard Krajicek in Wayne Ferreira Na ženskem turnirju so bila doslej presenečenja veliko bolj redko Stefan Edberg je z zmago in torto proslavil 29. rojstni dan (Telefoto AP) 6:1; Babel (Nem) - Rubin MELBOURNE (STA/AP) - Na prvem letošnjem teniškem turnirju za Grand Siam, odprtem prvenstvu Avstralije z nagradnim skladom 6, 2 milijona dolarjev, sta izpadla še 11. in 16. nosilec, Južnoafričan Wayne Ferreira in Nizozemec Richard Krajicek. Ferreiro je v štirih nizih s 6:3, 6:7 (8:10), 7:6 (7:4) in 6:3 izločil Američan Aaron Krickstein, južnoafriške barve pa bo na turnirju še naprej zastopal Mar-cos Ondruska, ki je s 7:6 (7:5), 6:4 in 6:3 premagal Krajička. Lepo darilo si je za 29. rojstni dan pripravil Šved Stefan Edberg, ki je v treh nizih odpravil Romuna Adriana Voineo s 6:3, 7:6 (7:3) in 6:4. Zelo blizu presenečenju pa je bil komaj 19-letni Nemec Lars Burgsmiiller, ki je v dvoboju s Cehom Petrom Kordo že vodil z 2:0 v nizih, si v četrtem nizu izboril podaljšano igro, na koncu pa le izgubil s 6:2, 7:5, 4:6, 6:7 (2:7) in 5:7. Pri ženskah nosilke še vedno upravičujejo vloge favoritinj. Američanka Mary Joe Fer-nandez je sicer imela precej dela, preden je s 7:5 (7:5) in 7:5 premagala rojakinjo Lindo Har-vey VVild. Lori McNeil je imela le v prvem nizu dvoboja z Nemko Silke Meier nekaj težav in ga dobila s 7:6 (7:4), drugega pa gladko s 6:1. Jana Novotna je v dvoboju z rojakinjo Heleno Sukovo prvi niz celo izgubila s 3:6, drugega in tretjega pa nato dobila s 6:3 in 6:2. Od nosilk pa je na- stopila tudi Japonka Ki-miko Date, ki je bila s 6:4 in 6:3 boljša od Američanke Patty Fendick. Izidi 2. kroga - moški: Bjorkman (Sve) - Forget (Fra) 6:4, 1:6, 2:6, 6:4, 6:3; Spadea (ZDA) -Black (Zim) 6:4, 6:1, 6:0; Dreekmann (Nem) - San-toro (Fra) 6:3, 6:4, 6:2; Edberg (Sve/6) - Voinea (Rom) 6:3, 7:6 (7:3), 6:4; Muster (Avt/14) - Guar-diola (Fra) 6:3, 7:6 (7:3), 6:2; Ondruska (JAR) - Richard Krajicek (Niz/16) 7:6 (7:5), 6:4, 6:3; Rused-ski (Kan) - Kulti (Sve) 7:6 (7:3), 4:6, 2:6, 6:2, 6:3; Krickstein (ZDA) -Ferreira (JAR/11) 6:3, 6:7 (8:10), 7:6 (7:4), 6:3; Pri-nosil (Nem) - Masur (Avs) 7:6 (7:4), 6:3, 6:4; Rafter (Avs) - Campbell (ZDA) 6:4, 7:6 (7:1), 6:2; P. McEnroe (ZDA) - Ba-tes (VB) 6:3, 7:5, 6:3; El-tingh (Niz) - Lareau (Kan) 7:6 (7:4), 5:7, 7:6 (7:5), 7:5; Korda (Ceš) -Burgsmiiller (Nem) 2:6, 5:7, 6:4, 7:6 (7:2), 7:5; Kafelnikov (Rus/10) -Carlsen (Dan) 4:6, 6:3, 6:1, 6:3; Agassi (ZDA/2) - Golmard (Fra) 6:2, 6:3, 6:1; ženske: M. J. Fernan-dez (ZDA/11) - Harvey-Wild (ZDA) 7:6 (7:5), 7:5; Coetzer (JAR) - Dragomir (Rom) 6:4, 4:6, 6:4; McNeil (ZDA/15) -Meier (Nem) 7:6 (7:4), 6:1; Date (Jap/7) - Fendick (ZDA) 6:4, 6:3; Gar-rison Jackson (ZDA) -Singer (Nem) 6:2, 6:1; Paulus (Avt) - Keller (ZDA) 6:3, 6:3; Novotna (Ceš/3) -Sukova (Ceš) 3:6, 6:3, 6:2; Appelmans (Bel) - Bobkova (Ceš) 6:2, 6:0; Habsudova (Sik) - Medvedjeva (Ukr) 6:3, (ZDA) 4:6, 6:4, 9:7; Ga-valdon (Meh) - Kruger (JAR) 6:3, 6:1; Savvamat-su (Jap) - Courtois (Bel) 6:0, 6:4; VVerdel Wit-meyer (ZDA) - Park Sung-hee (J. Kor) 7:5, 6:3; Raymond (ZDA) -Godridge (Avs) 6:3, 4:6, 6:3; Makarova (Rus) -Zubakova (Sik) 6:0, 6:2; Sanchez Vicario (Spa/l) - VVhitlinger Jones (ZDA) 6:2, 6:1. g ALPSKO SMUČANJE / DANES SMUK ZA MOŠKE IN ZENSKE - V VVengnu se začenja lov na Tombo Dekleta bodo vozila v Gortini, kjer bosta na sporedu dva smuka in veleslalom WENGEN, GORTINA - V VVengnu bosta danes in jutri na sporedu dva smuka (današnji bo z nedeljskim slalom štel tudi za kombinacijo) za svetovni pokal, na včerajšnjem zadnjem treningu pa so bili najhitrejši Avstrijci, ki so zasedli prva šriti mesta. Najhitejsi je bil Armin Assinger, ki je letos že dobil en smuk za svetovni pokal decembra v pred zasledovalci. Toda Giinther Mader, Kjetil Andre Aamodt in gi za Francozom Alphandom. Za Assingerjem so se zvrstili njegovi rojaki Trinkl, Rzehak in Ortlieb, medtem ko je Marc Girardelli včeraj dosegel sedmi čas. Avstrijci si zelo želijo zmage na vvengenskem smuku, saj so nazadnje slavili pred 10 leti, ko je bil najboljši Peter VVimsberger V svetovnem pokalu ima Alberto Tomba še vedno veliko prednost Girardelli (trenutno ima 384 točk, toda do konca svetovnega pokala je še 10 smukov in superveleslalomov ter nedeljska kombinacija) konec tega tedna izkoristil priložnost in občutno zmanjšal zaostanek za ' za veliki kri- čijo), na katerih lahko osvojijo točke, Tomba pa lahko računa samo na točke na nedeljskem slalomu. Italijan ima trenutno 850 točk, za njim je Mader s 482 točkami, tretji računa na točke samo v slalomu in veleslalomu, ki bo na sporedu v torek v Adelbodnu. Poleg Avstrijca je za Tombo zdaj najbolj nevaren Marc Danes se bodo v smuku pomerile tudi ženske. Tekma bo v Gortini, kjer je včeraj zapadlo deset centimetrov novega snega, zaradi česar so morali odpovedati včerajšnji trening. Na prvih dveh treningih v torek in sredo je bila najhitrejša Avstrijka Renate Gotschl. Za današnji nastop je prijavljenih 56 smučark iz 18 držav. V Gortini je jutri na i mu še en smuk, v nedeljo pa : do dekleta pomerila še v veleslalomu. V smuku ne bo nastopila nobena slovenska smučarka, saj se je Mojca Suhadolc, ki je bila prijavljena za nastop, po prvem treningu vrnila domov, ker je zbolela. V slovenskem taboru upajo, da bo Suhadolčeva nared že za nedeljski veleslalom. AVTOMOBILIZEM / NOVICE IZ SVETA FORMULE 1 Ford in Sauber od naslednje sezone žeto veliko pričakujeta ZURICH - Proizvajalec motorjev Ford z velikimi pričakovanji vstopa v novo sezono formule 1, v kateri je združil moči s švicarskim moštvom Sauber. »Želimo stati na zmagovalnih stopničkah,« je dejal Peter Gillit-zer, športni direktor Forda za celotno Evropo. Poleg Nemca Heinza-Haral-da Frentzna bo za moštvo vozil Avstrijec Karl VVendlinger, ki se je maja lani hudo ponesrečil. VVendlinger je v torek podpisal pogodbo do konca leta 1995. »Želel sem priti do pogodbe in se nisem ukvarjal s podrobnostmi,« je izjavil VVendlinger v sredo na predstavitvi v Sauberjevi tovarni formule 1 v Hinvvilu. Zakaj so se pri Sauberju odločili za VVendlingerja in ne za Brazilca Christiana Fittipaldija, je Avstrijec pojasnil takole: »Peter Sauber mi je dejal, da svojo obljubo zmeraj drži.« Sef moštva je zmeraj pou- darjal, da bo obdržal VVendlingerja, če si bo ta pozdravil vse poškodbe. Prva testiranja s popolnoma novim dirkalnikom Sauber C 14 so predvideli za 6. in 7. februar v Le Castelletu v Franciji, kakšna bo končna oblika dirkalnika, pa bo jasno šele na začetku sezone. »Prej še ne bomo mogli avtomobilov polakirati,« je menil Peter Sauber. Zdaj tudi še ni jasno, kdo bo pokrovitelj moštva. »Pri iskanju sponzorja smo zelo pozni, kajti šele, ko smo izvedeli, s čigavimi motorji bomo tekmovali, smo lahko izdelali našo ponudbo. To pa je bilo šele sredi novembra,« je še dejal Sauber. Heinz-Harald Frentzen si za novov sezono ni upal napovedati ničesar. »Za kaj takega bi moral biti jasnovidec, toda izhajam iz dejstva, da postajamo hitrejši,« je dejal Frentzen in poleg VVilliamsa za glavne favorite imenoval še Ferrari in McLarna. Tudi Frentznova pogodba velja do konca leta, o možnem prestopu k moštvu McLaren-Mercedes pa Nemec sploh ne razmišlja. Pri Lotusu še upajo V britanskem moštvu Lotus še niso obupali. Čeprav so v torek objavili, da se umikajo iz dirkalnega cirkusa in da so odpustili vse sodelavce, pri Lotusu še zmeraj vidijo možnost, da bodo v sezoni 1995 vendarle lahko Startali na dirkah za veliko nagrado. »Nekaj moštev nas je poklicalo in ponudilo svojo pomoč, da bi se s skupnimi prizadevanji vendarle pripravili za začetek sezone,« je pojasnil šef Lotusa David Hunt v Norfolku. Hunt je potrdil, da sedaj skrbno proučujejo vse ponudbe in da obstajajo realne možnosti, da moštvu zagotovijo dolgoročno delovanje. »Druga alternativa je ta, da v letu 1995 obnovimo finančne zaloge, reorganiziramo moštvo in ga obnovimo, da bi se v letu 1996 lahko vrnili na dirkališča v zelo dobrem stanju. Pripravljeni smo sprejeti vse nasvete. Verjamem, da obstaja rešitev za naše težave,« je še dodal Hunt. Mansell v McLarnu Britanec Nigel Mansell je včeraj podpisal enoletno pogodbo z moštvom formule 1 McLarnom. Pogodba je vredna 7 milijonov funtov (10.5 milijonov dolarjev), je objavil britanski The Guardian. Svetovni prvak leta 1992 je po neuspešnih pogovorih z VVilliamsom, kateremu je lani z zmago v zadnji dirki privozil naslov svetovnega prvaka, tako le našel moštvo, za katerega bo vozil v letu 1995. (J. M.) KOŠARKA / EUROCLUB ROKOMET NOVICE Limogesova obramba klonila pred Bolonjčani Junak srečanja je bil Joe Binion - Po porazu grškega Panathinaikosa Scavolini sam na vrhu skupine A Principe jutri v Trstu proti Teramu Pri gostih več bivših Tržačanov Budder - Limoges (74:59 (33:22) Buckler: Coldebella 4, Danilovic 13, Morandotti (na sliki) 2, Binion 24, Bi-Helli 13, Brunamonti 5, Ab-bio 4, Carera 9. Limoges: Forte 3, Da-coury 7, Young 18, Bilba 5, Kempton 10, Verove, Adams, M'Bahia 13, Sy 3. Sodnika: Koromilas (Gre), Miljana (Spa). PM: Buckler 16:23, Limoges 17:21; 3T: Buckler 0:5 (Brunamonti, Morandotti in Binion 0:1, Danilović 0:2), Li-nioges 6:16 (Forte 1:4, Da-coury 1:2, Young 4:7, Vero-ve 0:1, Adams 0:2). BOLOGNA - Buckler je prepričljivo premagal francoskega prvaka, ki ni upravičil svojega slovesa trdega in neukrotljivega moštva. Najboljšo obrambo v Evropi je Buckler v prvem Polčasu premagoval z Uspešnimi protinapadi in skokom, saj so bili Bo-lonjcani pod košema očitno boljši. Limoges jim je na začetku pariral z boljšim odstotkom v metih (4:7 v metu za tri, na koncu pa li tudi v napadu (56% proti 33%). Junak srečanja je bil vsekakor Joe Binion, ki je odigral doslej najboljšo tekmo v Bucklerjevem dresu. V Istanbulu je Efes Pilsen prepričljivo premagal Bada-lono, ki se je Turkom upirala le v prvem polčasu, ko je Villacampa dosegel kar 17 od svojih skupnih 19 točk. V drugem delu so Spanci dosegli le 17 točk. Najboljša strelca za Efes Pilsen sta bila Oyguc (19) in Corchiani (18). V A skupini je po porazu Panathinaikosa v »Izraelu Scavolini ostal sam na vrhu lestvice. 6:15, Buckler pa ni na tej tekmi zadel niti ene trojke), ko pa je natančnost začela pešati, so gostitelji utrdili svoje vodstvo, ki je ob koncu polčasa znašala celih 11 točk. V drugem delu se je pri Bolonjcanih končno prebudil tudi Predrag Danilovic (le dve toda v prvem delu). Buckler je začel braniti še bolj ostro, slovita Limogesova obramba pa je bila vse bolj propustna in v 29. minuti so si gostitelji nabrali že 18 točk prednosti (51:34) in jo v bistvu ohraniti do konca. Bolonjčani so sinoči igrali zelo dobro, boljši od Limogesa pa so bi- Skupina A Izidi 9. kola: Scavolini - Real 89:76, Smelt Olimpija - Benfica 64:56, Cska Moskva - Paok 85:73, Makabi - Pa-nathinaikos 92:91. Vrstni red: Scavolini 14, Real Madrid in Panathinaikos 12, Cska Moskva in Makabi 10, Paok Solun in Smelt Olimpija 6, Benfica 2. Prihodnje kolo (25.1.): Smelt - Scavolini, Benfica - Paok, Real - Makabi, Panathinaikos - Cska. Skupina B Izidi 9. kola: Buckler - Limoges 74:59, Gibona - Olvmpiakos 60:69, Efes Pilsen - Joventut 61:46, Barcelona - Leverkusen 75:64. Vrstni red: Efes Pilsen, 01ympiakos Pirej, Buckler Bologna in Barcelona 12, Limoges 10, Bayer Leverkusen 8, Gibona Zagreb 6, Joventut Badalona 0. Prihodnje kolo (25.1.): Buckler - Gibona, 01ympiakos - Joventut, Limoges -Barcelona, Bayer - Efes Pilsen. Po nepričakovanem porazu v Rimu proti zadnjeuvrščenemu Laziu bo tržaški rokometni prvoligaš Principe po dobrem mesecu spet odigral prvenstveno tekmo pred svojimi navijači. Jutri se bo v športni palači (pričetek ob 18.30) pomeril z nevarnim To-ninijem iz Terama, v vrstah katerega je več nekdanjih igralcev tržaškega moštva. To so Massotti, ki je bil v Trstu štiri leta in je tu osvojil dva državna naslova, desno krilo Adžjič, ki je bil pri nekdanjem Cividinu najprej igralec, potem pa tudi trener, Limoncelli in Niedervvieser. Adžjič je proti Brixnu dosegel kar 18 golov, kar je letošnji rekord prvenstva. Za Teramo vrh vsega igra branilec Chionchio, ki je 180-krat oblekel dres državne reprezentance. Skratka, vsega spoštovanja vreden nasprotnik za Tržačane. Luis Figo dejansko že član Juventusa TURIN - Vodstvu Juventusa nakupa ni uspelo prikriti. Iz Portugalske je pronicnila vest, da je tu-rinski prvoligaš dejansko že dosegel sporazum z lizbonskim Sportingom za nakup mladega asa portugalskega nogometa, 22-letnega Luisa Figa, ki mu pogodba s Sportingom zapade konec junija letos. Zanj bo moral Juventus odšteti okrog šest milijard lir, igralec pa naj bi podpisal triletno pogodbo v vrednosti 1, 5 milijarde lir letno. Vest o najetju mladega Portugalca je spravila v precejšnjo zadrega Juventusovega trenerja Lippija, ki se boji, da ne bi povzročila nezadovoljstva med igralci. Jasno je na primer, da se bo moral eden od sedanjih tujcev posloviti, na tehtnici pa so Jami, Deschamps in Kohler, ker je Paulo Sousa nenado-mestijiv steber turinskega moštva. Baje pa je zelo nezadovoljen tudi Conte, čigar mesto bi Figo prevzel v začetni postavi. Za mladega Portugalca sta se lani poleti baje zanimala tudi Milan in Parma. Ferrari proti vsem, pravi Todt MADONNA Dl CAMPIGLIO - »VVilliams, Renault, Benetton, McLaren in Mercedes, Jordan in Peugeot, Sauber in Ford, vsi bodo tekmovali proti nam. Zdaj, ko je pgpustil še Lotus, le še pri Ferra-riju hkrati izdelujemo dirkalnik, motor in menjalnik«, pravi šef tekmovalnega oddelka Jean Todt, ki je predstavil organigram Ferrarijevega moštva. Projektant ostaja Jolm Bamard, razsikovalni oddelek bo vodil Gustav Brurmer, za motorje pa bo namesto inž. Lombardija skrbel faolo Martinelli, ki bo hkrati skrbel za razvoj starega dvanajstvalj-nega in novega desetvaljnega motorja. Kaznovan do tretjega tisočletja RIM - fine nogometaša Seggiane (2. amaterska liga) Alberta Pieraccinija bo ostalo zapisano v zgo-. dovini nogometa, pa čeprav ne ravno zaradi lepega dejanja. Prav nasprotno: ker je na tekmi z La Sorbo udaril sodnika s pestjo, bo kot prvi nogometaš kaznovan do začetka tretjega tisočletja. Športni sodnik mu je namreč prisolil pet let diskvalifikacije in na igrišče se bo lahko vrnil šele 19. januarja leta 2000. ODBOJKA / 1. MOŠKA DIVIZIJA NA GORIŠKEM Igralci Olympie so se vodilni Mossi dobro upirali Tesna zmaga Našega prapora proti Corridoniju ODBOJKA / PRVENSTVO MLADINCEV NA GORIŠKEM Espego premagal Cormons v 32 minutah Domovkam derbi naraščajnic z Olympio V tekmi 2. kola pa so domovke razočarale proti Morareseju - Prelahka zmaga Domovih deklic in časten poraz Olympie - Tri naše šesterke v prvenstvu dečkov Mossa - 01ympia 3:0 (15:10,15:8,15:6) OLYMPIA: Domi 3+4, Seni 4+4, Hlede 2+1, M. ^ogrie 1 + 1. E. Lutman °+0, Bensa 6+5, M. Pintar 0+1, Corsi, M. Lutman, M. Komjanc 1+5, Cavdek 0+0. Nepremagana Mossa je Objektivno boljši nasprotnik in bo verjetno brez težav dosegla napredovanje v D ligo, 01ympia pa Se ji je v prvem setu dobro Upirala. Goričani so v 2aCetku presenetili nasprotnika z dobrimi napadi, nekaj blokov in dvema asoma ter povedli s 5:0, vodili pa so vse do devete točke. Mossa je šele tedaj faagirala in uveljavila svojo premoč. V naslednjih dveh setih je 01ympia zaigrala manj učinkovito in zagrizeno, Vsekakor pa je doživela časten poraz. Corridoni - Naš prapor 2:3 (15:13,15:6, 0:15, 7:15, 10:15) NAS PRAPOR: BevCar, Boskin, Cevdek, Devetak, A. in V. JuretiC, Kovic, Le-8iša, Mikluš, Paulin, Sfiligoj. Edina res pozitivna nota te vnaprej odigranje tek-Ute 7. kola je bila zmaga, Posebno še, če pomislimo, ua je Corridoni v setih že Vodil z 2:0. V mrzli telovadnici je bilo že od vsega začetka vidno, da je Naš Prapor naletel na čm dan. Napake so se vrstile kot na tekočem traku in Corrido-ju je to pridno izkoristil, tgralci Našega prapora so Se prebudili šele v 3. setu, takrat pa je nad Corrido-nijem zavladala tema, saj so gostje tretji niz osvojili brez izgubljene točke, v četrtem pa so povedli z 8:0, kar pomeni, da so Corridoniju zadati delni izid 24:0. Domačini so vodili edinole še v začetku tie breaka (4:1), nato pa se Naš prapor ni več pustil presenetiti. Po dveh mesecih je v svoji vlogi centra končno zaigral Daniele Boškin, kar se je vsekakor poznalo. Ostali izidi 6. kola: Građo - Intrepida 0:3, Fossa-lon - Turriaco 0:3, Caldini - Corridoni 3:2. Vrstni red: Mossa 12, Naš prapor 10, Acli Ron-chi, Intrepida in Ub. Turriaco 8, Torriana, 01ympia in Cormons 6, Corridoni 4, Fossalon in Grado 0. 1. ZENSKA DIVIZIJA Izidi 4. kola: S. Luigi -Cormons 1:3, Farra - Sta-ranzano 0:3, Intrepida -Pieris 3:1, Morarese - Corridoni 1:3. Vrstni red: Staranzano in Cormons 8, Corridoni 6, Villesse, Ronchi in Morarese 4, Pieris in Intrepida 2, S. Luigi in Farra 0. Espego - VBL Cormons 3:0 (15:0,15:2,15:6) ESPEGO: M. Černič, Makuc 8+3, Mania 1+1, Plesničar 1+0, Devetak 4+2, Soban 1+0, Lutman 3+0, Radetti, Pintar, Lukež 6+0, Mučič 3+2. Včerajšnja tekma 2. kola s KrminCani je trajala le 32 minut. Nasprotnik je bil za združeno ekipo prešibek, praktično vse točke pa so Goričani dosegli s servisom in protinapadom, dvajset pa so jih z napakami podarili gostje. 01ympia je v 2. kolu prosta, tekma med Mosso in Torriano pa bo danes. Vrstni red: Espego 4, Oljmpia 2, Torriana, Mossa in Cormons 0. (Espego ima tekmo več) MLADINKE Kolo pred koncem prvega dela premočno vodi tržiški Fincantieri, važna tekma za drugo mesto med Torriano in Sovodnjami pa je bila odložena. V nedeljo zjutraj se bodo Sovodenjke pomerile s Staranzanom. Izidi 5. kola: Fincantieri -Staranzano 3:0, Cormons -Pieris 0:3, Sovodnje - Torriana neodigrana, Ronchi ni igral Vrstni red: Fincantieri 10, Torriana in Sovodnje 6, Ronchi in Pieris 4, Staranzano 2, Cormons 0. DEČKI Prvenstvo se bo začelo v prvih dneh februarja, na njem pa bodo nastopala štiri moštva, od teh kar tri slovenska. Spored 1. kola: Fincantieri - Oljmpia (6.2.), SoCa Gostilna Devetak - Val (8:2.). DEKLICE Skupina A Fincantieri - 01ympia 3:0 (15:3,15:10,15:11) OLVMPIA: Perše, Ba-gon, Ožbolt, Hlede, Paulin, Cetul, Sfiligoj. Poraz Oljmpie v Tržiču je bil manj gladek, kot kaže izid. V prvem setu je igralke Oljmpie zelo motilo sonce, ki je pronicalo skozi okna šolske telovadnice, v nadaljevanju pa so se solidno upirale pri mreži boljšim nasprotnicam. V drugem setu so celo že vodile s 7:1. Največ težav je 01ympii vsekakor povzročal sprejem servisa. Ostala izida 1. kola: Lib. Gorizia - Grado 0:3, Ub. Ca-priva - Torriana 0:3. Skupina B Dom Imsa- Acli Ronchi 3:0 (15:0,15:2,15:4) DOM IMSA: Mozetič, Tomšič, Kovic, Humar, Uršič, Zuccarino, Lando Musina, Kocijančič. O poteku samega srečanja je težko napisati kaj konkretnega. Nasprotnik skoraj ni obstajal in domovke so že s servisom praktično opravile celotno delo. Da bi spoznali realno vrednost JeronCiCevih varovank, pa bo treba počakati do nedelje, ko se bo Dom Imsa v Tržiču pomeril s Fincantierijem. To srečanje naj bi že dalo odgovor, Ce so ambicije domovk po osvojitvi prvega ati drugega mesta v skupini realne. Ostali izid 1. kola: Az-zurra - Farra 3:0. NARASCAJNICE Skupina A Dom Korotan - Oljmpia 3:0 (15:5,15:8,15:4) DOM KOROTAN: Am-brosi, Branca, Brisco, Cej, Scarpin, Cumin, Marvin, Bressan, Drioli, Klajnšček, Koren, Toros. OLYMPIA: Sfiligoj, Fa-bris, Cetul, Klede, Pipan, Domi, Zerban. Ze na Startu tega prvenstva je bil na sporedu derbi med Domom Korotanom in 01ympio (na sliki) . Gladko so slavile mlajše domovke, ki so bile v vseh elementih boljše od nasprotnic. Drugače pa je treba povedati, da je bilo videti, da je to za obe ekipi prva prvenstvena tekma, in da gre povrh vsega še za derbi. Zato je bilo na obeh straneh opaziti precej živčnosti, ki pa je bila pri Domu kljub vsemu manj opazna. Domačinke so v vseh treh setih zanesljivo povedle, bile predvsem boljše v napadu, kar pa trenerko Suzy Černe najbolj veseli, je dejstvo, da so kljub zanesljivemu vodstvu v vseh treh nizih zbranost ohranile tudi v zaključkih setov in tako zanesljivo slavile. Ostali izid 1. kola: Cormons - Morarese 0:3. Morarese - Dom 3:0 (15:3,15:7,15:5) DOM KOROTAN: Am-brosi, Branca, Brisco, Cej, Scarpin, Marvin, Bressan, Drioli, Klajnšček, Koren, Sošol, Macuz. Domovke so dva dni po derbiju igrale še proti Morareseju in po slabi igri premagane zapustile igrišče. Morarese je zelo dobra še-sterka, vendar pa se mu je Domova šesterka nezadovoljivo upirala in so svojim nastopom v bistvu razočarala. Skupina B Sovodenjke so po uvodnem porazu v TržiCu prepričljivo premagale Staranzano, jutri pa jih čaka nastop v Ronkah proti Adiju. Dosedanji izidi: Ronchi -Villesse 0:3, Staranzano -Etsi 3:0, Fincantieri - Sovodnje 3:0, Sovodnje - Staranzano 3:0, Villesse - Pieris 3:0, Etsi - Ronchi 3:0. Vrstni red po 2. kolu: Villesse 6, Fincantieri, Staranzano, Sovodnje in Etsi 3, Pieris in Ronchi 0. Združena ekipa Karting bo nastopila še v prvenstvu 1. divizije V soboto se prične za združeno odbojkarsko ekipo Bora in Sloge novo prvenstvo. Mladinci, ki so se uvrstili na drugo mesto v svojem prvenstvu, bodo v nekoliko spremenjeni postavi nastopali v prvenstvu 1. divizije. Za to prvenstvo pa je vodstvo Bora dobilo tudi sponzorja, ki je za odbojkarski svet nov. To bo namreč podjetje Korting, znano slovensko podjetje Gorenje, ki v tujini nastopa pod tem imenom. Prvenstva se bo udeležilo devet tržaških ekip, med tem pa bo tudi Pallavolo Trieste, tako bodo Drasičevi fantje imeli ponovno priliko, da se jim oddolžijo za dva poraza v prvenstvu mladincev. Ekipa bo okrepljena z nekaterimi izkušenejšimi igralci, kot sta na primer Pulitano in Delise. Postava združene ekipe Korting: Andrea Pulitano (univerzalec, letnik 1970,178 cm); Maks Delise (center, 1970, 198); Igor Veljak (krilo, 1976, 178); Andrej Pertot (krilo, 1973, 182); Saša Smotlak (krilo, 1978, 165); Samo Miot (krilo, 1974, 179); Robert Volčič (podajaC, 1977, 178); Iztok Furlanič (univerzalec, 1978, 188); Goran Cuk (center, 1978,186); Francesco Micalessi (krilo, 1978,175); Rado Šušteršič (podajaC, 1978,180); Federi-co Glavina (univerzalec, 1976, 179); Fabio Germani (center, 1978, 189); Primož Strani (center, 1976, 188). Trener Franko Drasič KOŠARKA / MLADINCI Borovci zapravili lepo priložnost za zmago proti Stelli Azzurri Poraz okrnjenih Kontovelcev z Ardito Ardita - Kontovel 86:63 (40:38) KONTO VEL: Stoka 23 (3:5), Rizzante 1 (1:2), Starc 12 (2:5), Caser, Čeme 9 (1:2), Stokelj 4, Gerli 8 (2:2), lori 6, trener Furlan. PM 9:16. SON: 20. PON: Starc in Stoka. Kontovelci so proti goriški Arditi igrali z zelo okrnjeno postavo in predvsem se je poznala odsotnost Angela Spadonija, ki je glavni pobudnik vseh akcij tega moštva. Kljub zdesetkam ekipi so bili Kontovelci v prvem polčasu povsem enakovredni gostiteljem in sklenili polčas le z dvema točkama zaostanka. V nadaljevanju pa so, tudi zaradi utrujenosti, povsem popustili, kar so izkoristili domači košarkarji, si priigrali prednost 25 točk in visoko zmagali. Od posameznikov bi tokrat pohvalili Andreja Stoko, ki je dosegel kar 23 točk in se je tudi zelo požrtvovalno boril v obrambi. Stella Azzurra - Bor Radenska 84:83 (51:56) BOR: Sancin 8 (2:5), Uršič 10 (2:3), Ru-stja 25 (7:11), Cupin 17 (5:6), Požar 15 (2:2), Lapelj 6 (2:2), Valenti 0, Del Monaco 2; trener Sancin PM: 18:27; PON: Sancin (40); SON: 28; 3 T: Rustja 2, Požar 3. Proti Stelli Azzurri so borovci zapravili edinstveno priložnost, da bi prehiteli to ekipo na lestvici. Poraz pa je toliko bolj boleč, če pomislimo, da so Sancinovi varovanci to ekipo v prvem delu brez težav premagali. Srečanje se je pričelo v znamenju gostiteljev, ki so takoj povedli za 7 točk (15:8). Naši so nato stisnili zobe, najprej dohiteli in nato Se prehiteli nasprotnika. V drugem polčasu se je srečanje nadaljevalo v znamenju izenačenosti. Ekipi sta se stalno izmenjavali v vodstvu, na obeh straneh pa je v tem delu prevladala čvrsta obrambo obeh moštev. Konec tekme je bil skoraj dramatičen. S trojko Požarja so belo-zeleni 13 sekund pred koncem izenačih 83:83. Ob osebni napaki Sancina so gostitelji zadeh le en prosti met, koš Cupina s sredine igrišča pa je žal prišel takoj po zvoku sirene in morda nezaslužen poraz Borove peterke je bil tu. (Matija Jogan) Vrstni red: Don Bosco 26, SGT, Latte Carso 22, Mer 1904 20, Libertas 16, Santos 14, Stella Azzurra 12, Bor Radenska, DLF 8, Mer Muggia, Cicibona 4, Scogliet-to 2. KOŠARKARSKA C2 LIGA / OBE NAŠI MOŠTVI NA IGRIŠČU JUTRI ZVEČER Bor v Martignaccu Dom s Staranzanom »Nemogoča« naloga belozelenih v gosteh pri vodilni ekipi - Res zadnja priložnost za Dom Košarkarsko prvenstvo C2 lige se nagiba h koncu prvega dela. V 14. kolu bo Bor Radenska, ki je leto 95 pričel z dvema zaporednima zmagama na domačih tleh, pred letošnjo najtežjo tekmo, saj se bo podal v Martignac-co, kjer ga čaka vodilna in Se nepremagana istoimenska ekipa. Lepo priložnost pa ima Dom Ago-rest, ki bo doma igral s skromnim Staranzanom. BOR - Trener Fabio Sancin je z igro, ki so jo borovci pokazali v zadnjih tekmah zadovoljen, predvsem pa podčrtuje zelo dobro formo nekaterih posameznikov, med katerimi Se najbolj iztopa Marko De-beljuh. Solidni so tudi Robi Smotlak, David Ba-rini, Riki Simonič, Giu- liano Rasman in Mauro Simonič, ki pa je žal med tednom moral v La Spe-zio na služenje vojaškega roka. Njegovo mesto bo jutri prevzel Marko Pos-sega. Vsi ostali so nared in z zanimanjem želijo preveriti, če je Marti-gnacco res toliko boljši od vseh, ali je morda možno še eno prvovrstno presenečenje po zmagi nad drugouvrščeno Por-cio v prejšnjem kolu. Nedvomno pa je Marti-gnacco vsaj za razred boljši, kar dokazujejo vsi dosedanji izidi, saj so Vi-demčani le enkrat zmagali s tesno razliko (82:78 s Porcio), vseh ostalih 12 tekem pa so zaključili s prednostjo, ki je znašala od 9 do kar 45 točk. Marti gnacco ima zelo solidno postavo, kateri se je pridružil še bivši igralec A lige Paolo Nobile, ki je v tej kategoriji neustavljiv. Pod košema kraljuje Marega (lani je igral pri Servolani, prej pa v Gradišču), zelo nevaren pa je tudi branilec Maran. DOM - Pred mesecem dni nas je trener Lucio Miani opozoril, da je spored zadnjih tekem prvega dela dokaj ugoden za domovce, saj so jih čakali slabše uvrščeni nasprotniki. Od teh tekem naj bi bil odvisen tudi nadaljni potek prvenstva. Žal so belordeči ostali praznih rok tudi proti tem ekipam, tako da še niso zbrisali ničle na lestvici, kljub temu, da so tudi v Miljah dokazali, da se vsaj dober del tekme lahko enakovred- no kosajo tudi z moštvi iz zgornje sredine lestvice. Jutri ima Dom še eno priložnost, saj bo gostil Staranzano, ki je z 8 točkami na 14. mestu, je pa zelo motiviran, saj bi z zmago povečal možnosti za obstanek v ligi, medtem ko so Košuta in ostali sedaj tudi psihološko na tleh. Domovci bodo seveda skušali z vsemi močmi spremeniti negativni tok, žal pa bosta zaradi poškodb spet odsotna Orzan in Peča-nac. (VJ) NOVICE Ewiva il Minibasket FINALNA SKUPINA Kontovel - Don Bosco 29:48 (11:11) KONTOVEL: Nabergoj, Stoka, O. Turco 2, Ma-tiačič, Zavadlal 10, Cecchi, Ražem 9 (7:9), Furlan, M. Turco, Piculin 2, Privileggi, vaditelj Mahnič. Proti močnemu Don Bosco so Kontovelci, ki so nastopili v okrnjeni postavi, tokrat slabše igrali v obrambi in tudi zasluženo izgubili. Od posameznikov bi na tej tekmi pohvaliti Danijela Picutina, ki se je zelo požrtvovalno boril za vsako žogo. Danes igra za vas Totocalcio Brescia - Lazio 2 Cagliari - Juventus 2 Foggia - Reggiana 1 X Milan - Fiorentina 1 X Padova - Inter X 2 Parma - Napol! 1 Roma - Cremonese 1 Sampdoria - Bari 1 Torino - Genoa 1 X Ascoli - Verona X Palermo - Pescara X Carrarese - Ravenna 1 X 2 Barletta - Siracusa 1 X 2 Marko Zotti (letnik 70) je nogometno žogo začel brcati star 9 let v mladinskih kategorijah Sovodenj. Po petih letih je zaradi osebnih razlogov prenehal z igranjem, tri leta kasneje pa je spet obul nogometne čevlje in za So-vodnje odigral nekaj tekem v 3. amaterski ligi. Zaradi služenja vojaškega roka je spet prekinil z igranjem, v sezoni 89/90 pa še enkrat pričel in od takrat redno brani barve sovodenjske članske enajsterice, ki je lani tudi napredovala v 1. amatersko ligo. Prejšnji teden je Branko Jankovič pravilno napovedal 9 izidov. Obvestila ZSSDI obvešča, da bo seja nogometnih društev, ki sodelujejo pri združenih nogometnih ekipah, v torek, 24. januarja ob 20. 30, v prostorih SD Breg v Dolini. SK DEVIN organizira v nedeljo, 22. 1. 1995, smučarski izlet na Kanzel (Avstrija). Avtobus sprejema izletnike od Bazovice do Stivana. Rezervacije in informacije: Sosič (tel. 208551) ah Skerk (tel. 200236). SKBRDENA organizira v nedeljo, 29. t. m. avtobusni izlet v Sappado ob priliki trofeje dežel. Vpisovanje in informacije na se-deZu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah vsak ponedeljek od 19. do 21. ure. SPDT Trst - smučarski odsek sporoča, da se bodo smučarski tečaji redno odvijati v nedeljo, 22. t. m. na Trbižu in ne v Ravasclettu - Zonco-lan. Tečajnike, ki se bodo pripreljati z osebnimi avtomobili obveščamo, da bo zbirališče pred leseno hišo - blagajno na spodnjem parkirišču. Informacije v petek, od 16. do 19. ure na sedežu SPDT, tel. št. 368094. Konjske dirke piše: Giorgio Plettersech Na Galopu v Piši je več favoritov V Firencah je Mitroz Mo najboljši 1. dirka (Rim): Peace Cronos (1) lahko zmaga, če bo takoj povedel. Seveda bo moral paziti na Omska (2)in Lubra Gim (X), ki je v zelo dobri formi; 2. dirka (Rim): Lustro Ri (l)je glavni kandidat za zmago. Kot alternativo navajamo Omeusa (2), pozornost pa zasluzi tudi Prost (X); 3. dirka (Turin): Nau-bmch Bmv (2) je obvezen favorit, toda če bo Outlavv Roc (X) na začetku našel pravi položaj, mu bo trda predla. Lepe možnosti pa ima tudi New York Or (1); 4. dirka (Firence); Mitroz Mo (1) ne bi smel imeti nasprotnikov, toda opozarjamo na Predono (X9 in Marchina (2), ki lahko preseneti; 5. dirka (Padova); O vidio Gus (X) ima vse atribute za uspešen nastop. Ambicije po visoki zvrstitvi pa imata tudi Patrik Pra (1) in Olten (2), ki je v res dobri formi; 6. dirka (Piša): napoved na tem galopu je izredno težka. Po našem mnenju imajo več možnosti Geta (l)Lap and tap (X) in Mr. Toni Grey. Dirka tris NASI FAVORITI: 4. Cappot Tel, 6. Mr. Valentine, 14. Sha wan; DODATEK ZA SISTE-MISTE: 3. žara VVhetei, 12. Laodicee, 10. Cold Brezze. 1. — prvi 1 drugi X2 2. — prvi 1 drugi X2 3. — prvi 21 drugi X 4. — prvi 12 drugi X 5. — prvi X2 drugi 1 6. — prvi 1 drugi X2 PROMOCIJSKA LIGA / 12. KOLO V prvem kolu povratnega dela lepa priložnost za Polet S tesnim porazom Poleta v zaostali tekmi 11. kola se je zaključil prvi del košarkarskega Promocijskega prvenstva. Po pričakovanju vodi Skyscrapers, ki je še nepremagan, na drugem mestu pa je presenetljiva StAzzurra, pred ekipo Gruppo Sportivo. Kar se tiče naših dveh predstavnikov je doslej delno zadovoljila le mlada postava Brega (bolj z izidi kot s prikazano igro), ki je z osmimi točkami sama na sedmem mestu, povsem pa je razočaral pomlajeni in prenovljeni Polet, ki je nekaj tekem sicer tesno zgubil, s samima dvema točkama pa je na žalostnem zadnjem mestu. V prvem kolu povratnega dela bo lažjo nalogo imel Polet, ki bo nocoj gostil poprečno peterko Virtusa, kjer iztopata le Martone in Avramidis. Trener Vremec upa, da bo ekipa potrdila solidno igro z zadnje tekme z boljšim učinkom v končnici. Mnogo težja je naloga Brega, ki bo jutri gostil tretjeuvrščeni Gruppo Sportivo. Boljši nasprotnikovi igralci Gregori, Corsi in Turus imajo za sabo že veliko izkušenj tudi v višjih kategorijah, za zmago pa bi morati Salvijevi fantje zaigrati boljše zlasti v obrambi. (VJ) V 13. KOLU D LIGE / LA2JE ZA SOKOL, NEVARNO ZA CICIBONO, ZELO TEŽKO ZA KONTOVEL Turel nočna mora Kontovela Cicibona v nemirnih vodah Za Sokol priložnost do se približa bolje uvrščenim ekipam Slika košarkarskega prvenstva D lige je po 12 kolih še vedno dokaj nejasna in še ni v celoti ponazorila realnih moči nastopajočih. Vse kaže, da sta tržiški Pom (z Zuppelom) in goriška Ardita (s Turelom) za razred boljša od ostalih tekmecev, kar tudi dokazuje vrsta prepričljivih zmag. Za njima je skupina 6 ekip, med katerimi so tudi vsi trije naši predstavniki, ki pa ne dajejo vtisa, da bi lahko še dolgo držale ritem vodilnega para. Santos in Cicibona sta se doslej odrezala najboljše, Sokol je vsaj potencialno še vedno najbolj nevaren, Inter 1904 ima na svoji strani tudi veliko mero Športne sreče (že štiri zmage po podaljšku ali z eno - dvema točkama razlike s koši v zadnjih sekundah), Kontovel in Grado pa sta doslej odpovedala v medsebojnih obračunih z ostalimi »velikani« prven- stva. Na sredini lestvice sta dva zelo nevarna »outsi-derja«, Id sta sezono začela porazno (tudi v nepopolni postavi), imata pa tak igralski potencial, da lahko vržeta polena med noge komurkoli: Gus (že premagal Inter) in Scoglietto (privoščil si je tudi Sokol). V spodnjem delu lestvice je skupina šestih peterk, ki se koljejo med seboj in proti boljšim lahko zmagajo le, če ti igrajo zelo slabo ali nastopijo v nepopolni postavi. V 13. kolu je najbolj zanimiva tekma Ardita - Kontovel, zatem pa Santos -Gus, Grado - Pom in Scoglietto - Cicibona. torej cela vrsta nevarnih pasti za skupino moštev iz zgornjega dela. Lepa priložnost se zato ponuja Sokolu (gostil bo zadnjeuvrščeni Largo Ison-zo) in Interju, ki bi lahko naredila lep skok na lestvici. CICIBONA: Kljub Štirim zaporednim zmagam v taboru belozelenih marsikaj ni v redu. V prvi vrsti je zelo slab režim treningov, delno zaradi težav z vadbenimi prostori na 1. maju, v veliki meri pa zato, ker so številni posamezniki (starejši igralci) krepko popustili in se terminov (tudi prijateljskih tekem) udeležujejo vse bolj neredno. Cicibonaši bodo v naslednjih tednih nekajkrat tudi igrali v nepopolni postavi, saj najprej ne bo Sem-na, zatem pa Persija in morda tudi Furlana. V nedeljo popoldne (!) bo Kovačičeva ekipa igrala s Scogliettom, ki jih je že v lanski sezoni obakrat premagal in igra iz 'tekme v tekmo boljše, s takim elanom dela pa se ne bi čudili, če bi se zmagoviti niz prekinil. SOKOL: Po lepi in važni zmagi s Santosom so se sokolovci naužili novega svežega zraka in pridobili na motivaciji. Emilijevi fantje bi morati s skromnim Largom Isonzom opraviti le formalnost, zaigrati pa morajo brez podcenjevanja in zlasti uveljaviti fizično pre-močnad mladimi a borbenimi nasprotniki. KONTOVEL: Kljub porazu s Cicibono trenerski par Meden - Starc nadaljuje z rednim in dobrim delom na treningih, tokrat pa bodo plavobeli pred še težjo nalogo. V goste gredo k drugouvrščeni Arditi, k odločno cilja na prestop v višjo ligo in se je okrepila nič manj kot s Turelom. Kontovelci bodo nastopiti v popolni postavi in bodo skušali pripraviti prvovrstno presenečenje, morali pa bi vseh 40 minut igrati tako, kot so v zadnjih petih minutah v derbiju. Vanja Jogan Primorski obdaruje naročnike! Vsem naročnikom Primorskega dnevnika za leto 1995 nudimo vrsto ugodnosti in prijetnih presenečenj: • Vsako jutro vas pred vrati čakajo sveže novice iz sveta in bližnje okolice... # ...in bistra razmišljanja, komentarji, reportaže in razvedrilo • Brezplačno vam bomo objavljali male oglase in čestitke • Za novoporočence v letu 1995 bo naročnina brezplačna • Ob novem letu vam bomo podarili stenski koledar za leto 1995, tiskan na originalnih strojih v partizanski tiskarni "Slovenija" • Ob petdeseti obletnici Primorskega dnevnika vam bomo maja meseca podarili lepo in dragoceno knjigo • Do 31. januarja 1995 ostane prednaročnina nespremenjena (300.000 lir) KAKO PLAČATE: prednaročnino lahko plačate na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici pri vseh slovenskih bančnih zavodih v FJK pri vseh raznašalcih Primorskega dnevnika na Tržaškem in Goriškem Primorski, itetboiazap-avto X* S35KK lovSemarg« popravni V %invesVaw izpit? ’ Noj dnevnik. ZANIMIVOSTI, ZA RAZVEDRILO Petek, 20. januarja 1995 Horoskop zapisal B. R. K. M & M. m. kb Uk OVEN 21.3, - 20.4,: Obeta se vam napredovanje. Ne bo vam prineslo materialnih ugodnosti, zagotovo pa vam bo bistveno olajšalo vsakdan. Napredovanje bo namreč duhovne narave. BIK 21.4-20.5.: Obletavali vas bodo ljudje, ki v vas vidijo življenjskega svetovalca Ne odbijajte nikogar, niti tistih, ki vas bodo poslušali s figo za hrbtom. Ti vas potrebujejo najbolj. DVOJČKA 21.5.-21.6.: Vašemu življenjskemu sopotniku bo pretvarjanja na lepem dovolj; zahteval bo, da mu razkrijete svoje karte. Ubogajte ga, sicer vas bo sredi zime postavil na hladno. RAK 22. 6. - 22. 7.: Svojo najdražjo osebo boste preobremenili z zahtevami po spremembi, ona pa bo želela le, da jo pustite pri miru. Počakajte, da se za spremembo odloči sama LEV 23.7. - 23.8.: Na velikodušen nasvet se boste odzvali s cinizmom, saj se vam bo zdelo, da je naperjen proti vam. Ampak tokrat vam nihče noče nagajati. Odzovite se še enkrat DEVICA 24 8. - 22. 9.: Posvetovali se boste z osebo, ki jo imate za globokega poznavalca življenja. Zadovoljni boste, le da ne boste mogli zbrati dovolj moči, da se po njem tudi ravnate. TEMNICA 23. 9. - 22 10.: Težave v ljubezenskem gnezdecu se bodo stopnjevale vse do trenutka, ko bo enemu od vaju »počil film«. Sledila bo nežna predaja, popestrena z izlivi opravičevanja. ŠKORPIJON 23. 10. - 22 11.: Se enkrat boste pretresli svoje motive in si priznali, da računate na slepo srečo. Res je, da tudi slepa kura zmo najde .- ampak vi niste niti slepi niti kura. STRELEC 23.11.-21.12.: Vas projekt se bo v poplavi pretiranih pričakovanj povsem razvodenil. Skušajte ga izvajati povsem brez pričakovanj, pa boste začudeni spoznali, da živi sam od sebe. KOZOROG 22.12. - 20.1.: Omislili si boste obliko sprostitve, la ste se je doslej malone sramovali. Ni važno, kaj o njej menijo drugi, kajti zarisi se najraje spotika ob najlepše stvari. VODNAR 21. 1. - 19. 2.: Ce se vaše želje množijo, še ne pomeni, da morate garati dan in noč; bolj jim boste nasedali, več jih bo. Privoščite si raje post; po postu človek zelo malo poje. RIBI 20. 2 - 20. 2: Prevetrili boste svoje načrte, se odzvali glasovom iz notranjosti ter si privoščili temeljit odmor. Telesna obnova vam bo tako dobro dela, dasi boste zaželeli še duhovne. IZLET ZA KONEC TEDNA Bela gorska pravljica na pokljuški planini Lipanca V topli obleki in dobrih čevljih so lahko zimski dnevi v gorah čudoviti Zimski dnevi v gorah so čudoviti, vendar jih običajno povezujemo s plazovi, ledenimi strminami in drugimi značilnostmi gorske zime. To Se ni razlog, da bi čepeli doma, saj je zima lahko tudi prijazna, Se posebno nad Pokljuko. Tam je veliko možnosti za turno smuko in 2050 metrov visoki Visevnik je postal pravzaprav že preveč oblegan, saj skuša vse, kar smuča, zlesti na ta dokaj lahek smučarski vrh. Ce nimamo smuči, drži ena najlepših zimskih poti v gore na Lipanco nad Pokljuko. Lipanski vrh nad njo in drugi vrhovi zahodnega roba Pokljuke so mnogo manj obiskani, ker so zaradi globokega snega običajno težje dostopni. Po snežnih padavinah potrebujemo za vožnjo z Bleda na Pokljuko zimsko opremo. Izhodišče v Rudni dolini Do Lipance ni daleč iz Rudne doline, kjer lahko pustimo avto ob cesti ali pri bližnjem hotelu Sport približno 1260 metrov visoko. Do Lipance je manj kot štiristo metrov vzpona oziroma dve uri hoje. Pot je dobro uhojena in tudi v novem snegu kmalu nastane gaz, ki drži skozi pokljuške gozdove proti Lipanci.Pot je kar zglajena bela gozdna cesta, po kateri pridemo do planine Javornik. To ja raj za tekače na smučeh in za vse, ki jim je pri srcu idilična podoba zime. Na velikem belem otoku sredi gozdov so raztreseni 3 b c d e f g h Heesoth - Heissenbuttel / ZRN 1958 Kdo bo hitrejši v napadu na kralja, ki se skrivata vsak na svojem krilu. Beli, ki je na potezi, je zavzel g linijo, medtem ko črni gospodari na c liniji. Prednost prve poteze je tokrat odločilna, saj beli z lepim manevrom neutralizira napad črnega po c liniji in pripravlja odločilen napad na črnega kralja. Pa si oglejmo to lepo kombinacijo belega! Rešitev naloge Beli se ne zadovolji s pasivno obrambo polja c2 /l.Tg2 ali l.Df2, temveč poseže po aktivni potezi l.TcSH, ki omogoča beli dami hitrejši dostop do črnega kralja. Tako na jemanje bele trdnjave l...Tc5: ali 1...DC5: sledi 2.Th7:+ Kh7: 3.Dg7 mat.Tudi ostali umiki črne dame ne rešijo črnega, ki se je bil prisiljen vdati! S. Kovač LABIRINT vnanja Ime in priimek:. Telefon in naslov:. ) Glasbena želja:. Prijavnico pošljite na naslov: RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA Alenka in Tomaž sta tokrat, čeprav nerada, podelila ogromne vsote denarja - reci in piši kar 29.000 tolarjev. Najprej je presenetila Petra s svojo družino - vedeli so vse, ustavilo se je Sele pri Al Pacinu -je Alberto, Alan ali Alfredo? Kaj pa vi mislite? No, Grega je bil tudi dober -dobil je 8.000 tolarjev, Branka pa je pobrala vse, kar se je pobrati dalo - do zadnjega vprašanja je namreč takrat ostalo se 9.000 tolarjev, ki so končali v njenem žepu. PiSejo pa se naši srečniki takole: Petra je Hacin, Grega Ramovš in Branka Horvat. Čestitamo! številni stanovi, za njimi pa so na nebu izrazito zarisani vrhovi nad zahodnim robom Pokljuke s Triglavom v ozadju. Tukaj se pravi vzpon šele začne, saj je bila hoja do planine Javornik bolj ali manj ogrevanje. Toplote si na tej višini kar zaželimo, ker v tem času deset stopinj pod ničlo ali še več ni prav nič nenavadnega. Zato med pripravami na pot ne smemo pozabiti tople zimske obleke in dobrih čevljev. V nahrbtnik sodi tudi planinska karta Julijskih Alp v merilu 1:50.000. S planine Javornik je pot sprva še kar položna, potem pa le postane strmejša. Speljana je tako lepo, da vzpon ni prav nič naporen, in tudi pogledi v daljavo, ki jih lovimo med postavnimi smrekami, so čedalje vzpodbu-dnejši. Najbolj pa navdušuje čist, dišeč gorski zrak. Čudoviti vonj, ki se širi v smrekovem gozdu, bi hoteli kar obdržati v pljučih. Ampak saj ga je dovolj, povsod je, samo zajeti ga je treba. Se vzpon skozi čedalje redkejši gozd, pot čez zasneženo poljano, pogled na sneženo skalnato lepoto Lipanskega vrha in že smo pri kočah na Lipanci. Ena od njih je tudi planinska, vendar je pozimi običajno zaprta. Zato si poiščemo zavetje na prostem, kjer klopi na prisojni strani koče vabijo k počitku. Ce ne vleče mrzel veter, si lahko privoščimo tudi daljše razgledovanje z razglednega roba pod kočami. Ampak temni pokljuški gozdovi, spodnje Bohinjske gore, vrhovi nad Sorico in Ratitovec so tako zapeljivi, da je treba še višje. Še na Debelo peč Običajno edina uhojena pot drži na 2014 metrov visoko in v shojenem snegu približno uro in pol hoje oddaljeno Debelo peč. Najpogosteje jo obiskujejo turni smučarji. Ce se odločimo za vzpon peš, si ob srečanju z njimi takoj zaželimo smuči, čeprav nas bo morda kakšen smučar s kislim in utrujenim izrazom na obrazu skušal prepričati nasprotno. In turna smuka je res lahko nepredvidljiva in tudi težka, vendar pa pri tem zabave nikoh ne manjka. Ce se odločimo še za vzpon na Debelo peč, se bomo v vetrovnem dnevu tam srečali s pravo, mrzlo zimo. Takšno, da bi se najraje kar nekam skrili. Ampak pred tem se je vredno ozreti navzdol in naokrog. 1200 metrov pod nami se v senci skriva Krma, v severnih daljavah seže pogled čez Karavanke do Visokih Tur, tako rekoč na dosegu roke pa je mogočna Rjavi-na, ob kateri je še Triglav majhen. Dario Cortese Planina Javornik Nad gozdovi nas čaka srečanje z bleščečo belino gora Zima na planini Lipanca Macesni ustavljajo korak (Vse fotografije: Dario Cortese) ARHEOLOŠKO NAJDIŠČE V IRAKU Tri tisoč let stari zigurat se seseda Zigurat pri Borsipi je edini ohranjeni babilonski stolp Avstrijska arheologinja dr. Helga Trenkvval-der z univerze v Innsbru-cku meni, da je ogrožen °bstoj 3000 let starega piramidnega zigurata v bli-■hni mesta Borsipa. Izpo-stavljen je vremenskim rp livom in učinkom sno-v'> ki jih pri obdelovanju jemlje uporabljajo bližnji kletje. Trenkwalderjeva )a dokazala, da se opečni Ugurat vsako leto zniža za poldrag meter. Pred kratkim je skupaj 2 devetimi avstrijskimi arheologi spet obiskala Irak. Avstrijski znanstveniki so začeli raziskovati nbrnocje Borsipe že leta 1980, vendar so morali faradi zalivske vojne svo-le delo prekiniti. Trenk-'valderjeva pravi, da si bo skupina znanstvenikov med svojim dvomese- čnim delom prizadevala zaščititi tempelj pred plenilci, ki stikajo za ostanki že porušenih bližnjih templjev. 2e leta 1980 so avstrijski arheologi ogradili del templja, vendar so kmetje pridno odnašali dele železne ograje. Znanstveniki tudi opozarjajo, da bi bilo treba zaščititi njegovo dvorišče, saj je zdaj izpostavljeno vremenskim vplivom, predvsem dežju in vetru, Trenkvvalderjeva pa dodaja, da skušajo bližnji kmetje okolico templja spremeniti v kmetijske površine, saj bi zaradi krize radi pridobili več obdelovalne zemlje. Predstavniki iraškega urada za arheologijo so na opozorila avstrijskih znanstvenikov odgovorili z očitkom, da arheolo- ških najdišč v okolici Borsipe na morejo več varovati zaradi pomanjkanja denarja. »Država mora najprej zagotoviti hrano in nasititi ljudi, zato je naša blagajna prazna,« je izjavil iraški funkcionar in spomnil na ukrepe Združenih narodov, ki veljajo že od leta 1990, ko je Irak zasedel sosednji Kuvajt. Mestece Borsipa je najbolj cvetelo v 6. stoletju pred našim štetjem, v času vladanja kralja Nebu-kadnezarja, ki je hotel zgraditi drugi Babilon. Tempelj, ki stoji sredi polj, je le dobrih 110 kilometrov oddaljen od Bagdada in deset kilometrov od ostankov prastarega mesta Babilon. »Ce ne bomo ohranili ostankov ziguratov, ki pričajo o obstoju babilonskih stolpov, bodo izginili vsi dokazi o njihovem obstoju,« opozarja avstrijska znanstvenica. Meni, da je v Mezopotamiji nekoč stalo več ziguratov, vendar je ohranjen le bor-sipski, ki je bil sezidan v čast mezopotamskega boga razuma Nabuja; ta je imel v babilonskem panteonu zelo visok položaj. Letos so znanstveniki z zigurata odstranili zgornjo plast zemlje in odkrili obrtniški del mesta, kjer so našli velike lončene posode, shranjene v zidanih prostorih. Raziskave so pokazale, da je imelo mesto tudi sistem za odtok vode. Sklepajo, da so kanale gradili z opekami in snovjo, ki po sestavi spominja na asfalt. Leon Barkho/Reuter /jM EH Z A SME Judovske šale Levy v kavami z znancem igra karte in ker mu ne gre do-V pobesni:»Le kako je mogoče, da kartam s teboj? Sam ne razumem, kako me ni sram igrati karte s človekom, ki 8a ni sram igrati karte z nekom, ki kvarta s človekom, ka-toten si ti!« hled dvema prijateljema:»Ti si osel!« »Verjetno sem res osel. Le da ne vem, ali sem osel, ker sem tvoj prijatelj, ali pa sem tvoj prijatelj, ker sem osel.« 8 8 8 »Kaj naj to pomeni? V oglasu ste obljubljali, da sodi k hiši vrt. Mar je to vrt? Štiri metre dolg in dva metra širok« »Dolžina in širina res nista kaj prida. Zato pa ima lepo visoko lego.« 8 8 8 Pogovor na postaji. »Kam potuješ?« »V Varšavo kupovati les.« »Kaj boš lagal? Saj te poznam: kadar rečeš, da greš v Varšavo kupovati les, greš v resnici v Lvov prodajati pšeni-C0' Vendar pa slučajno vem, da greš v resnici v Varšavo kupovati les. Zakaj mi torej hočeš lagati?« K-------------------------------------------------------/ GENIJI V ŠOLSKIH KLOPEH George Gerschvvin (1898-1973) Ljudi, la so bili v soli prava katastrofa, med znanstveniki dejansko ni veliko, toliko več pa jih je med umetniki. VVagner in Busch, o katerih smo že pisali, sta dva takšna primerka, tretji pa je »stvarnik ameriške glasbe« George Gerschvrin, ki je umrl v starosti osemintrideset let zaradi tumorja na možganih. Rodil se je v Brooklvnu 26. septembra 1898 kot sin judovskega ... i.-----• • • la čar, lastnik pekarne, knjigovez; vodil je mske in turške kopeli, igralnice, trafike. Uspešen ravno ni bil, zato pa poln nemira in je družini nudil le malo občutka varnosti. Zato tudi ni čudno, da družina v celoti šole ni jemala preveč resno. Se posebej je to veljalo za Georga, ki naj bi bil izrazito len. Toliko bolj pridno pa je igral na klavir.Ta instrument je oče kupil v času, ko mu je šlo finančno dobro, pa ne zaradi glasbe, marveč kot znamenje meščanske blaginje. V ta okvir je sodilo tudi dejstvo, da je lahko siri hodil k pouku klavirja, na kar je bil oče sila ponosen. George je hitro napredoval in ko je bil star petnajst let, ni več hodil v Solo, marveč je začel služiti denar z igranjem na klavir. Spočetka v izletniškem lokalu v New Torku, kjer je zaslužil pet dolarjev na teden, nato pa v glasbeni založbi. Tam je moral igrati najnovejse popevke direktorjem zabavišč, gledališkim agentom in dirigentom. Tako je spoznal vrsto pomembnih ljudi iz gledališkega sveta. In seveda je tudi sam začel kmalu komponirati. Ni trajalo dolgo, ko je nanj postal pozoren Paul VVhiteman, utemeljitelj simfoničnega džeza. Gerschvvinu je naročil, naj skomponira džezovsko simfonijo. Iz tega je nastala slovita Rapsodija v modrem, ki so jo prvič igrali v Camegie Hall leta 1924. Mladi komponist je v hipu postal slaven - in tudi temu primemo premožen. Se nadaljuje SLOVENSKI_IZGNANCI ( 1 )_ Pozabljene žrtve? Več kot pol stoletja je minilo od zloglasnega leta 1941, ko se je nad tisoče slovenskih družin zgrnila bridka usoda izgnanstva. Skoraj 80.000 Slovencev je bilo izgnano v Srbijo, na Hrvaško in v Bosno ter v preko 300 taborišč v Nemčiji, nekateri pa so se s pobegom izognili izgnanstvu. Precejšnja časovna odmaknjenost pa ne more zabrisati zgodovine in vseh posledic izgnanstva, ki je zasekalo globoke in neizbrisne rane. Vsa povojna leta so bili izgnanci anonimna in na obrobje odrinjena kategorija, marsikdaj tudi izpostavljena očitkom, da so služili okupatorju, za katerega pa so bili samo manjvredna rasa in cenena delovna sila. Zal sta bila v povojnem obdobju samo puška in organiziran boj merilo za priznanje posebnih pravic žrtev vojne, teh pa izgnanci nikdar niso bili deležni. Zagrenjeni ugotavljajo, da so bili v nekdanji Jugoslaviji samo pogajalski drobiž za pridobitev ugodnih posojil in urejanje mednarodnih odnosov z naslednicami nekdanjih okupatorjev. Tudi nova država Slovenija zelo počasi rešuje odprta vprašanja izgnancev, ki bi jim morala po zgledu evropskih držav in na podlagi lastne ustavne opredelitve priznati zadoščenje in od povzročiteljev izterjala odškodnino. Toda pojma »žrtve nacifašizma« ne more spremeniti ali ovreči noben režim ali sistem, ker je ta pojem nei-deološki in temelji na zgodovinskih dejstvih. Zato je nujno potrebno, da izgnanci predočijo slovenski javnosti svojo kalvarijo, ki je dejansko bila namenjena vsemu slovenskemu narodu. S tem namenom je bilo 9. junija 1991 na rajhenburškem gradu v Brestanici ustanovljeno Društvo izgnancev Slovenije kot nosilec zgodovinskega sporočil ter opomina, naj slovenski in noben drug narod na svetu nikoli ne doživi taksne ali podobne tragedije. Germanizacija slovenskega prostora. Za temeljitejše poznavanje izgnanstva je potrebno poznati vzroke, cilje in namene nacionalsocialistične ideologije. Osnovni namen okupacije Slovenije leta 1941 je bil popolno ponemčenje slovenskega naroda. Hitler je že 27. marca 1941 izjavil, da bo najhujša usoda poleg srbskega zadela tudi slovenski narod. O tem, da je mislil resno, priča dejstvo, da je že konec marca ali v začetku aprila 1941 ukazal predvidenima šefoma civilne uprave Uberreitherju in Kutscheri, naj ponemčita slovenski pokrajini, ki ju bo zasedla nemška vojska. Osnovni namen nacistov je torej bil popolno ponemčenje zasedenega slovenskega ozemlja v čim krajšem času. Bistvene sestavine tega načrta so bile: 1) množični izgon Slovencev, zlasti narodno zelo zavednih, ki bi že s svojo navzočnostjo ali delovanjem ovirali raznarodovalno politiko; 2) načrtno in množično naseljevanje Nemcev na slovenski zemlji, ki naj bi bili pomemben dejavnik pri raznarodovanju Slovencev in 3) popolno in nasilno ponemčenje vseh tistih prebivalcev, ki naj bi vsaj začasno ostali na zasedenem ozemlju. Po tem načrtu naj bi slovenski narod izginil v štirih do petih letih. Množični izgon Slovencev, naseljevanje Nemcev in nasilno ponemčevanje v največ petih letih pa so nedvomno temeljni elementi germanizacije in raznarodovanja oziroma očitnega genocida. Za lažje razumevanje je potrebno navesti nekaj izvornih osnov in izhodišč, ki so bili podlaga za izvedbo tega načrta. V svoji knjigi »Me-in Kampf« je Hitler trdil, da mora nacionalsocialistično gibanje poskušati odpraviti nesorazmerja med številom prebivalstva in velikostjo nemškega prostora, toda ne v mejah nemškega Rajha izpred leta 1914. Ta izjava se je ujemala z znanim načrtom »Drang nach Osten«, saj so javno razglašali Vzhodno Evropo za svoj življenjski prostor. V isti knjigi je Hitler trdil, da je germanizacijo mogoče uporabiti le za ozemlje in ne za ljudi. Ts stališče je utemeljil z naslednjim: »Nacionalna država (t. j. Nemčija - op. pisca) ne bi smela priključiti Poljakov zato, da bi iz njih nekega dne naredila Nemce. Nasprotno, skleniti mora, da te rasno tuje elemente izloči in ne dopusti razkroja krvi lastnega naroda, ali pa jih mora kratkomalo vse odstraniti in posestva, ki bodo na ta način postala prosta, dati svojim ljudem«. V svojem odgovoru Hermanu Ra-uschnigu 1. 1934 je bil še bolj konkreten z besedami: »Imamo dolžnost, da raznarodujemo, kakor imamo tudi nalogo, da skrbimo za razplod nemškega prebivalstva. Morali bomo razviti tehniko raznarodovanja. Vprašali boste, kaj se pravi raznarodovati. Ali nameravam odstraniti cela ljudska plemena? Da, tako nekako!« Se nadaljuje G. K. Chesterton Čudni koraki m Ce boste kdaj videli katereg jzmed elanov ekskluzivnega klub 'Dvanajst pristnih ribičev", ko bo pri Sel v hotel Vernon na vsakoletni Klubsko večerjo, boste opazili, ko bi slekel plašč, da je suknjič njegoveg. Kaka zelen, ne cm. Ce si boste privc SCili nezaslišano drznost in ga ogovc pili ter vprašali, zakaj je njegov su knjic take barve, bo najbrž odvrnil, d n.e mara, da bi ga zamenjah z nataka rjem. Odgovor vas bo zatolkel, ii molče se boste umaknili. Toda za ve mi bosta ostali neodkrita skrivnost i zgodba, ki jo je vredno povedati. Ce se bo zgodilo - ko že omenjam tako neverjetne domneve - da bost srečali blagega, garaškega malega da uovnika, ki mu je ime oče Brown, ju 8a vprašali, kaj meni, kdaj je imel na večjo srečo, vam bo najbrž odgovori jta je svoj največji uspeh dosegel uotelu Vemon, ko je preprečil zloči m morda rešil dušo samo zato, ker j Prisluhnil korakom na hodniku. Moi Ka je na tisto svojo drzno in čudovit domnevo malce ponosen in morda jo bo omenil. Ker pa je skrajno neverjetno, da se boste kdaj tako visoko dvignili v družbi, da boste našli "Dvanajst pristnih ribičev", ali da boste kdaj tako globoko padli v razvpita barakarska naselja in med zločince, da boste našli očeta Brovvna, se bojim, da zgodbe nikoli ne boste izvedeli, če vam je ne povem jaz. Hotel Vernon, v katerem se je "Dvanajst pristnih ribičev" zbralo na vsakoletni večerji, je bila ena tistih institucij, kakršne lahko obstajajo samo v oligarhični družbi, ki je iz snobizma naredila način življenja. Bil je eden tistih na glavo postavljenih "ekskluzivnih" trgovskih podjetij. Se pravi, da se ni bogatil s pritegovanjem gostov, ampak s tem, da jih je odganjal. Trgovci v osrčju plutokracije postanejo tako zviti, da so bolj vzvišeni kot njihove stranke. Nalašč ustvarjajo ovire, zato da njihove bogate in vsiljive stranke izdajajo denar in si diplomatsko spretno prizadevajo, da bi ovire premagale. Ce bi bil v Londonu v modi hotel, v katerega ne bi smel človek, ki bi meril manj kot 180 centimetrov, bi imenitna družba ubogljivo sestavljala skupine vsaj meter in osemdeset velikih moških, ki bi hodili tja na večerje. Ce bi obstajala draga restavracija, ki bi bila zaradi muhavosti svojega lastnika odprta samo ob četrtkih popoldne, bi bila ob četrtkih popoldne prenapolnjena. Hotel Vernon je kot po naključju stal na oglu nekega trga v Belgraviji. Bil je majhen hotel in zelo neudoben. Toda prav to pomanjkanje udobja je veljalo za zaščitno obzidje, ki varuje določen družbeni razred. Posebno pomembno je bilo zlasti dejstvo, da je v njem ob istem času lahko večerjalo praktično samo štiriindvajset ljudi. Edina velika jedilna miza je bila slavna miza na terasi, ki je stala na odprtem na nekakšni verandi nad enim najbolj izbrano urejenih starih londonskih vrtov. In tako so lahko ljudje še na teh borih štiriindvajsetih sedežih uživali samo ob toplem vremenu; in ker je to dejstvo še povečevalo težavnost uživanja, je bil užitek toliko bolj zaželen. Lastnik hotela je bil Jud, ki se je pisal Lever; samo s tem, da je oteževal prihod v hotel, je gaslužil skoraj cel milijon. Seveda je te omejitve dopolnil s kar najbolj izbrušeno ponudbo. Vina in jedi niso bili nič slabši kot kjerkoli v Evropi, in vedenje strežnega osebja je natanko odražalo razpoloženje angleškega zgornjega razreda. Lastnik je vse svoje natakarje poznal kot prste na lastni roki; bilo jih je vsega petnajst. Veliko laže ste poštah član parlamenta kot natakar v njegovem hotelu. Vsak natakar posebej je bil izve-žban v strahotni tišini in neopazni ustrežljivosti, kot da bi bil osebni strežaj kakega imenitnega gospoda. In ponavadi je streglo vsaj toliko natakarjev, kot je bilo za mizo imenitnih gospodov. Klub "Dvanajst pristnih ribičev" se ne bi nikoli tako ponižal, da bi večerjal v kakem manj imenitnem lokalu, saj so člani neomajno zahtevali razkošno zasebnost; pretreslo bi jih celo, če bi izvedeli, da še kak drug klub prireja večerje v isti stavbi. Ob svoji vsakoletni večerji so "Ribiči" razkazovali vse svoje zaklade, kot da bi bili v zasebni hiši, zlasti slavni pribor za ribe, ki je bil simbol kluba in so ga sestavljali pretanjeno izdelani srebrni noži in vilice v obliki rib; na vsakem ročaju je bil velik biser. Pribor je prišel na mizo ob ribji jedi, in ribja jed je bila na tistih vehčastnih večerjah vedno najsijajnejša jed. Klub je premogel velikansko število obredov in navad, pa nobene zgodovine ali namena. Prav to je bilo tako zelo aristokratsko. Za članstvo med "Dvanajstimi ribici" vam ni bilo treba biti nič posebnega; če niste bili oseba določene vrste, zanje sploh slišali niste. Klub je obstajal že dvanajst let. Njegov predsednik je bil gospod Audley. Njegov podpredsednik je bil vojvoda Cbestrski. Se nadaljuje 32 Petek, 20. januaija 1995 VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE EVROPA / NA ZAHODU SE PADAVINE ALPE-JADRAN / DELNO JASNO OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan Hladna fronta bo dosegla zahodno Evropo. Od vzhoda bo prišel nad naše kraje hladnejši zrak. Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod C A srediSče sredlSče ciklona anticikloni nad 10 m/s |:j M J Obremenilni vpliv vremena bo prehodno ponehal. Ponoči se bo ponovno okrepil in spanje vremensko občutljivih ljudi bo moteno. Na izpostavljeni odsekih je nevarnost poledice. Za gorenjske mejne prehode je obvezna zhnska oprema. SNEŽNE RAZMERE dne 18.1. ob 8. 30 uri rgrnKvojni cm Rogla 70 do 80 Kope do 40 Krvavec do 30 Vogel 5 na 40 Kranjska Gora 20 - 40 Mariborsko Pohorie do 75 Kalič 20 do 30 Rog - Črmošnjfce do 30 Kanin Straža pri Bledu Kandrše Zelenica Golte Cerkno Velika planina cm 5 na 50 30 20-40 do 50 15 do 45 40 40-60 25-30 Na omenjenih smudsdh naprave obratujejo, razen dvosedežnic Zvoh in vrh Krvavca, ter vlečnice Krzisce, Na Mariborskem Pohorju je možna nočna smuka do 21. ure. Tekaške proge so urejene na Mariborskem Pohorju, Rogli, Kopah, v Logarski dolini in v Crmosnjicah. Dostop na Mariborsko Pohorje m Pokljuko je mogoč samo z zimsko opremo. Smučarski avtobus vozi na Mariborsko Pohorje, Kohlo in v Kranjsko Goro. Danes: ob 5.26 najnizje -22 cm, ob 11.00 najvisje 33 cm. ob 17.25 najnizje -51 cm. Tutri: ob 0.08 najvisje 43 cm, ob 6.12 najnižje -21 cm, ob 11.41 najvisje 24 cm, ob 17.59 najnižje -43 cm. Slovenija: Sosednje pokrajine: Delno jasno bo, po nižinah bo Delno jasno z zmerno obla- zjutraj in del dopoldneva megla Cnostjo bo. Po nekaterih niži- ali nizka oblačnost. Najvišje nah bo zjutraj in dopoldne dnevne temperature bodo od -2 megla ah nizka oblačnost, do 3, na Primorskem do 7°C. V Sloveniji: Obeti: V soboto bo pretežno V nedeljo bo pretežno oblačno, občasno bodo v oblačno. zahodnih krajih rahle padavine, v nižinah dež. TEMPERATURE ALPE-JADRAN včeraj ob 7. in ob 13. uri LJUBLJANA 31- TRST 7' CELOVEC -Ć/-3 BRNIK V- MARIBOR -4/- CELJE 4/- NOVO MESTO 21- NOVA GORICA.. 31- MUR. SOBOTA -21- PORTOROŽ 71- POSTOJNA 31- IURSKA BISTRICA. 4/- KOČEVJE 4/' CRNOMEU - 213 SLOV. GRADEC.. -5/- BOVEC RATEČE -v- VOGEL - -31- KREDARICA -31- VIDEM 74 GRADEC -4/-3 MONOŠTER -41-2 ZAGREB -1/2 REKA 7/7 TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 7. in ob 13. uri HELSINKI -5/1 STOCKHOLM 0/3 MOSKVA -15/-11 BERLIN -2/4 VARŠAVA -11/-5 LONDON 2/8 AMSTERDAM 2/8 BRUSELJ 3/8 PARIZ 2/6 DUNAJ -81-3 ZGRICH -31-2 ŽENEVA 1/8 RIM 10/12 MILAN 0/5 BEOGRAD -5/1 BARCELONA 6/14 ISTAMBUL -3/2 MADRID 0/U LIZBONA 7/15 ATENE 4/9 BUCAREST -16/-4 MALTA 12/14 PRAGA -Ć/-1 SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Kitajcev bo 15.11. že 1,2 milijarde Pepsi Colo bo odslej namesto Michaela Jacksona reklamirala lepa Cindy Cravvford. (Telefoto AP) PEKING - Na Kitajskem se vsakih 40 minut rodi otrok, tako da bo 15. februarja v LR Kitajski kar 1,2 milijarde ljudi. To je včeraj na podlagi podatkov osrednjega statističnega urada sporočil namestnik ministra za družinsko načrtovanje Zhang Weiqing. Kitajski komunistični režim je v osemdesetih letih sprejel ostre ukrepe za omejevanje rojstev, tako da bi zvišal življenjsko raven prebivalstva. Oblasti so dosledno zahtevale, da imajo družine le po enega otroka, prizaneseno je bilo le pripadnikom etničnih manjšin in družinam na posebnih kmetijskih območjih. Taka politika je omogočila, da se je indeks rojstev s 25%o v sedemdesetih letih znižal na sedanjih ll%o, rodnost žensk pa s 5,8 na 2* Kitajska vlada načrtuje, da bo omejila porast prebivalstva leta 2000 na 1,3 milijarde ljudi, v drugi polovici prihdnje-ga stoletja pa na 1, 6 milijarde. Kot je povedal Zhang Weiqing, bi brez teh urepov imela Kitajska že sedaj več kot 1,5 milijarde ljudi. Podmini-ster je obenem napovedal nove programe družinskega načrtovanja tudi za podeželje. V mestih sta namreč gospodarski razvoj in želja družin po boljšem standardu že sama po sebi znižala rodnost. Zasnežena Bavarska BIRMINGHAM - Ljubica nekega britanskega zidarja, ki je umrl leta 1991, je zmagala tožbo proti zakoniti ženi, tako da je za sodstvo postala »uradna vdova« in bo lahko ob smrti pokopana ob svojem ljubem. Neki birminghamski sodnik je namreč določil, da ima 56-letna Jean Cooper pravico pokopa v grobu Kennetha Duima in ne 54-letna Dun- nova žena Pat, ker je dvojni grob kupila Cooperjeva. Dunnovi so že napovedati priziv, hči Debbie pa je dodala, da je morda Jean dobila bitko, a bo izgubila vojno. Pat Dunn je med razpravo povedala, da je njen pokojni mož 18 let živel dvojno ljubezensko življenje. Konec tedna pri svoji zakoniti družini, od ponedeljka do petka pa pri ljubici. Obema je priskrbel podobno opremljeni hiši, ki ju varujeta psa z istim imenom. Kenneth Dunn se je po Patinih izjavah večkrat šalil, da se vsaj ne bo zmotil, ko bo poklical psa, če bi pozabil, v čigavi hiši se nahaja. Obe ženski sta vedeli za razmerje, na Dunno-vem pogrebu sta skupaj žalovali, po pogrebu pa je prišlo do zapletov.