Aktualno Destrnik • Megalomanskemu projektu Terme Gaja se slabo piše O Stran 3 V Kronika Majšperk • Nevarna stavba ogroža občane, inšpektorat odredil rušitev O Stran 2 s I ¡ Štajerski Ptuj, torek, 16. aprila 2024 Letnik LXXVII • št. 30 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,90 EUR Aktualno Središče ob Dravi • Za smrad po ugotovitvah inšpekcije kriva bioplinarna O Stran 2 Podravje Haloze • Občina (za zdaj) ne namerava pokriti minusa šole O Stran 5 Podjetništvo Podravje • Zakaj na Ptuju ni pričakovati podzemnih zbiralnic smeti O Stran 8 Izobraževanje Ptuj • Nik, Jure in Gabriel iz OŠ Ljudski vrt presegli vsa pričakovanja O Stran 12 Kronika Slovenija • Kdo so prejemniki medalj za hrabrost v Spodnjem Podravju O Stran 24 Podravje • Ogromna stiska staršev z otroki na Bistriškem - kam k zdravniku? Pediatri skrbijo za 600 starejših od 50 let Več sto staršev otrok na Bistriškem te dni išče pediatre v okolici, ki še vpisujejo in sprejemajo otroke. Na ravni države naj bi bilo brez izbranega pediatra več kot 18.000 otrok. Absurd sistema je, da v pediatričnih ambulantah ter dispanzerjih za šolske otroke in mladino ob preseženih količnikih ne vpiisujjejo noviih otrok,, na drugii stranii pa iimajjo vpisanih velliko odraslliih,, ker pediatrii po zakonodajii ne smejo avtomatsko izpisati pacienta, ko ta dopolni 19 let. Več na straneh 6 in 7. Markovci • Župan išče novega urednika« občinskega časopisa Ptuj • Bi se grajenska podružnična šola morala osamosvojiti? tednik^ Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s trgovino ŽIVEX pripravili privlačno nagrado. Foto: CG 2 Štajerski Aktualno torek • 16. aprila 2024 Središče ob Dravi • Smrad je po ugotovitvah inšpekcije povzročila bioplinarna Nepravilnosti odkrite že lani Tako za smrad kot izlitje tekočine so okrivili, kot smo že poročali, bližnjo biopli-narno in jo zato prijavili inšpektoratu skupne občinske uprave Ormoža, Središča ob Dravi in Svetega Tomaža, kjer so prijavo, kot je takrat pojasnila inšpektorica Jana Čavničar, obravnavali prednostno. Še isti dan so opravili ogled, zaradi ugotovitve, da gre za »stvarno nepristojnost občinske inšpekcije«, pa zadevo odstopili na pristojno državno inšpekcijo za okolje in energijo. Kaj vse so v Bioenu zamolčali? Vsakršno krivdo za smrad, ki se je širil, in potencialno ekološko škodo zaradi izlitja doslej še neznane tekočine v melioracijske jarke v neposredni bližini bioplinarne pa je, spomnimo, kategorično zavrnil David Voršič, tehnični vodja podjetja Bioen, ki upravlja središko napravo. Če bi bila vzrok za smrad bioplinarna, je dejal, bi smrdelo že kdaj prej, saj »ne prej ne zdaj nismo ničesar menjali, ves čas obratujemo enako«. V času, ko so se krajani pritožili nad neprijetnimi vonjavami, naj tudi ne bi izvajali nobenega izvoza niti dovoza materiala, z grafik Bioenove vremenske postaje, ki odčitava tudi smer vetra, pa naj bi bilo razvidno, da v »spornem« času treh dni v začetku marca veter ni pihal v smeri Središča ob Dravi, zato po njegovem biopli- narna ni mogla biti kriva za smrad, ki se ga je takrat zaznalo. A kaže, da povedano ne drži povsem, zlasti tisti del, da ves čas obratujejo enako in brez sprememb, saj da bi sicer smrdelo že tudi kdaj prej. Voršič je pri tem namreč zamolčal, da so bili v začetku lanskega oktobra deležni izrednega inšpekcijskega nadzora, ki ga je Inšpektorat za okolje in energijo odredil zaradi »vonjav, ki so moteče za bližnjo okolico«. Inšpektorica je takrat ugotovila, da je pokrov na mešalni jami poškodovan, da ne tesni in se ne zapira, kar povzroča povečane emisije vonjav. Prav tako celoten skladiščni prostor, v katerem se odlagajo silaža, tropine in zmleta koruza, ni bil prekrit s fo- lijo, kot je zahtevano v okoljevarstvenem dovoljenju zaradi zmanjšanja motečih emisij vonjav v okolico. Postopek še v teku Upravljavcu bioplinarne, torej družbi Bioen, je zato z odločbo naložila, da mora zatesniti mešalno jamo tako, da bo imela tesen pokrov in se bo odprtina za polnjenje zapirala. Prav tako je odredila, da prekrije površine z ustrezno folijo pri skladiščenju silaže in dehidriranega pregnitega blata, tako da bodo vedno prekrite vse skladiščene površine. Kot so potrdili na Inšpektoratu, je nato kontrolni pregled v Bioenu opravila decembra lani in ugotovila, da je zaveza- nec izpolnil naložene obveznosti. Marčevski dogodek pa je povsem nov postopek, ki ga je »inšpektorica zaradi izlitja tekočine iz cisterne bioplinarne začela zoper upravljavca naprave Bioen«. Okolje-varstveno dovoljenje namreč določa, da mora upravljavec naprave izvesti vse ukrepe za preprečevanje in nadzor nad izrednimi razmerami pri obratovanju naprave ter za zmanjšanje njihovih posledic. Zato je inšpektorica zahtevala zavezančevo pisno pojasnilo in izjavo v zvezi z izrednim dogodkom ter dokazila o ugotovitvah in ukrepih. Dobila jih je 28. marca, postopek pa še ni končan, pojasnjujejo na Inšpektoratu za okolje in energijo. Senka Dreu Foto: Bioen Ptuj • Salon umetnosti zaprl svoja vrata 1.000 obiskovalcev letno je premalo Pred kratkim so se zaprla vrata Salona umetnosti na Ptuju, kar so napovedali že februarja. Razlog so seveda varčevalni ukrepi, pa tudi majhno število obiskovalcev. Konec marca je Salon umetnosti po skoraj 17 letih, ko ga je upravljal muzej, zaprl svoja vrata. Po mnenju nekaterih mestnih svetnikov to ne bi bilo potrebno. „Mestna občina Ptuj ves čas poudarja, da je Ptuj turistično mesto, da želi razvijati turizem, a hkrati sprejme odločitev, da se v letu 2024 zapre Salon umetnosti, katerega strošek na letni ravni znaša 8.000 evrov. Gre za znesek, ki kljub pomanjkanju proračunskih sredstev ne bi smel predstavljati razloga, da se galerija zapre,« je prepričan Alen Iljevec. Predlagal je, da se do ureditve stalne arheološke zbirke v žitnici ob gradu v prostore Salona umetnosti začasno namesti del arheološke zbirke. Prav temu in postavitvi začasnih razstav je zadnja leta ta prostor tudi služil, toda obisk je bil slab. Za primerjavo so na občini predstavili podatke: Miheličeva galerija je lani imela 5.050 obiskovalcev, Salon umetnosti pa le 977. Na letni ravni je delovanje tega prostora stalo okrog 18.500 evrov, od tega je občina prispevala nekaj manj kot 8.000 evrov. Dženana Kmetec Majšperk • Nevarna stavba ogroža pešce in kolesarje Inšpektorat že odredil rušitev Del novozgrajene kolesarske steze v Majšperku je že vse od izgradnje zaprt, razlog pa več desetletij staro gospodarsko poslopje, ki ogroža varnost mimoidočih in kolesarjev. Za zgradbo v lasti starejše gospe iz Škocjana so inšpektorji sklenili, dajo mora lastnica porušiti. Inšpektorji so ugotovili, da je gospodarsko poslopje nevarno, saj več desetletij sploh ni bilo vzdrževano, zato je popolnoma dotrajano in grozi, da se bo zrušilo na mimoidoče na javnih površinah. »Z inšpekcijsko odločbo je bilo zavezancu odrejeno, da mora na svoje stroške v celoti odstraniti nevaren objekt, sicer bomo sprožili postopek izvršbe,« so pojasnili. V večini primerov lastniki objektov to tudi storijo. Inšpektorat je leta 2022 opravil pet izvršb po Vsak zapuščeni objekt ni nevaren Za glavnino nevarnih zgradb je značilno, da so v zasebni lasti, zato občine nimajo drugega vzvoda kot pozivanje lastnikov k večji odgovornosti in v skrajni sili prijave gradbeni inšpekciji. A te prijave so zelo redke. Ni pa vsak propadajoč objekt tudi nevaren. Za takšnega velja le, če neposredno ogroža zdravje in življenje ljudi, promet ali sosednje objekte. Tako npr. zapuščena hiška sredi haloških bregov ne sodi v to kategorijo. Foto: Mojca Vtič Stanovanjski objekt je bil po javno dostopnih podatkih zgrajen leta 1889 in že desetletja klavrno propada ter ogroža udeležence v prometu, zato ga je treba po nalogu inšpekcije porušiti. drugi osebi, ker lastniki sami niso porušili objekta (tri stanovanjske objekte in dve ruševini) zaradi javne varnosti. V letu 2023 je bila opravljena ena izvršba po drugi osebi, in sicer v zvezi z zavarovanjem in ograditvijo nevarnega manj zahtevnega objekta. V primeru nevarnih objektov, kjer je lastnik zgradbe umrl, vendar postopek dedovanja še ni končan, ali če lastnik ni znan, lahko inšpektorat izreče ukrep občini, na območju katere je nevarni objekt. Kot nevaren objekt je kategoriziran tisti, ki neposredno ogroža zdravje in življenje ljudi, promet ali sosednje objekte. Gradbeni inšpektor v prvem koraku preveri dejansko stanje objekta, in če ugotovi, da ta ogroža okolico, lastniku stavbe odredi ustrezno zavarovanje objekta in vzdrževalna dela. Če jih lastnik ne opravi oz. je objekt preveč načet in nevaren za okolico, pa določi delno ali celotno rušitev, ki jo lahko lastnik opravi v lastni režiji, sicer inšpektorat za to pridobi pooblaščenega izvajalca, država ali pristojna občina pa pridobita zastavno pravico na celotnem nepremičnem premoženju. Varnost ima prednost tudi pred režimom varstva kulturne dediščine, kar pomeni, da lahko inšpektor odredi rušenje nevarnega objekta tudi brez soglasja kulturovarstve-nikov. Mojca Vtič Foto: CG torek • 16. aprila 2024 Aktualno Štajerski 3 Destrnik • Bo občina prodala še zadnjo srebrnim? Megalomanskemu projektu Terme Gaja se slabo piše Kaj se dogaja z družbo Terme Gaja, kije bila že pred skoraj dvema desetletjema ustanovljena za gradnjo termalnega turističnega kompleksa v Janežovcih, česar pa ni nikdar realizirala, je zanimalo občinske svetnike. Aleksander Dolenc je svetnike pozval, naj se odločijo, kaj bodo s projektom Terme Gaja. Foto: Spirit Slovenija. SD Zato so na prvo letošnjo redno sejo občinskega sveta povabili njenega direktorja Aleksandra Dolenca, da jim predstavi poslovno poročilo za minulo leto pa tudi strategijo za naprej. Družba je vse od začetkov konec leta 2006 v javno-zasebnem partnerstvu Občine Destrnik in podjetja Emer-ing, ki je v lasti nekdanjega občinskega »hišnega« gradbinca Petra Emeršiča. Z nekdanjim županom Francem Pukši-čem sta zasnovala projekt, ki bi se razprostiral na osmih hektarjih zemljišč, od katerih je polovica namenjena gradnji turističnih objektov, druga polovica pa je rezervirana za parke in zelenice. Projekt v prvotnem obsegu ni realen Podjetje naj bi tudi že imelo veljavno gradbeno dovoljenje za hotelski kompleks s 152 sobami, 18 apartmajskimi hiškami in 42 hotelskimi apartmaji, termalno vrtino z globino vodnjaka 824 metrov, možnostjo črpanja osem litrov na sekundo in temperaturo površinske vode, ki znaša 28 stopinj Celzija. Terme Gaja so za dejavnost kopališč in naravnih zdravilišč prido- bile tudi tridesetletno koncesijo za rabo podzemne vode iz vrtine. A se ti imenitni načrti s papirja niso nikdar prelili v stvarnost. Upravljavci za tako megalomanski projekt bi se sicer še našli, nikakor pa ne tudi investitor zanj. »V družbi ni zaposlenih, gre za projektno podjetje, ki ne ustvarja prihodkov, seveda pa kljub temu na letnem nivoju nastajajo neki stroški: z vodenjem računa, pripravo bilanc ... Lani smo tako pridelali dobrih tisoč evrov izgube. Dejstvo je, da projekt v prvotnem obsegu ni realen, saj bi danes stal 50 milijonov evrov in več, zato se bo treba odločiti, kaj bomo storili: premoženje prodali ali pripravili neke nove zgodbe in jih razdelili na manjše faze,« je dejal Dolenc. Rešitev je lahko fazni pristop Lani je že opravil nekaj sestankov s potencialnimi vlagatelji za fazni pristop k investiciji in dal tudi oceniti vrednost tega premoženja, kar pa še ni zaključeno. »Kot rečeno, se moramo odločiti, ali bomo občinski delež, ki znaša 68 odstotkov, prodali, ali pa nadaljevali pogajanja s potencialnimi vlagatelji za fazni pristop k investiciji in odkup deleža oz. celotnega podjetja,« je ponovil Dolenc in dodal, da po njegovih informacijah 32-odsto-tni lastnik Emer-ing nima interesa po kakršnihkoli dodatnih vlaganjih v skupno družbo. Bojana Murka je zanimalo, zakaj navija za prodajo. »V bistvu nisem za prodajo, ne nazadnje gre za občinsko srebrnino, samo pravim, da se bo moral občinski svet odločiti, kako naprej,« mu je odgovoril. »Ob tem bi rad še opozoril, da bo treba za vsako prilagoditev projekta: bo- disi za glamping, ureditev prostora za piknik . spremeniti podrobni prostorski načrt, ki zdaj dopušča samo gradnjo hotela in apartmajev. Za glamping na primer je bil državni razpis, a se nanj nismo mogli prijaviti prav zaradi neustreznega OPPN-ja.« Zapravili vse, kar so imeli pametnega? Zakaj pa ne bi prostora v Janežovcih, kjer je zmeraj živahno, vsaj malo uredili, torej posejali travo, posadili drevesa, postavili klopi, je predlagala Valerija Šaško. »Sicer na lastno odgovornost, pa vendar se tam ljudje sprehajajo, tudi kopajo, lovijo ribe ..., škoda je tega lepega prostora, v katerega je bilo vloženega že veliko denarja, da bi ga kar prodali.« Branko Horvat je ošvrknil visoko-leteče cilje bivšega župana Pukšiča, za katere je bilo po njegovem že v štartu jasno, da jih bo nemogoče izpolniti. »Ogromno denarja smo dali za ta projekt, za nakupe zemljišč, geotermalno vrtino in za pripravo dokumentacije. Nisem za prodajo, saj je to še edina stvar, ki je nismo prodali.« Temu je prikimala tudi Majda Kunčnik. Po koncu razprave so se dogovorili za sestanek, na katerem bodo lastniki prevetrili ideje in možnosti, Dolenc pa bo pripravil povzetek možnih idejnih rešitev za območje v Janežovcih, ki so jih pripravili na fakulteti za arhitekturo. Senka Dreu Markovci • Župan išče novega urednika občinskega časopisa Urednik Mlinaric nepreklicno odstopil Občinsko glasilo List iz Markovcev trenutno nima urednika. Domačin Matjaž Mlinarič je po letu dni od imenovanja podal odstopno izjavo, v kateri je zapisal samo, da nepreklicno odstopa z omenjene funkcije. Kakšni so razlogi, daje sprejel takšno odločitev, ni želel povedati. Župan doslej še ni našel novega urednika oz. urednico občinskega časopisa. Foto: CG Na zadnji seji občinskega sveta je svetnik Danilo Kostanjevec županu postavil vprašanje, ali so že našli novega urednika občinskega časopisa, saj bodo imeli v nasprotnem primeru težave pri urejanju vsebin in izdaji. Župan Milan Gab-rovec je v odgovoru pojasnil samo, da bodo o tem občinski svet pravočasno obvestili. Pred dnevi se je srečal z Mlinaričem v upanju, da si bo premislil, vendar se to ni zgodilo. V naslednjih tednih bodo zato intenzivno začeli iskati novega odgovornega urednika oz. urednico. Po Mlinaričevem odstopu naj bi se začeli vsepovprek vrstiti pritiski in obtoževanja. Kot nam je uspelo neuradno izvedeti, je župan za omenjeno funkcijo že snubil nekaj morebitnih kandidatov, vendar so ga vsi po vrsti zavrnili. Po besedah naših virov bi marsikdo sodelovanje sprejel, če župan ne bi imel pri vsaki številki zadnje besede, kar sicer ni posebnost pri urejanjih občinskih glasil. Kdo zares odloča o objavah Vsaj tako je med vrsticami dala vedeti svetnica Tamara Pilinger Korošec, sicer tudi članica uredniškega odbora Lista iz Markovcev, ko je župana vprašala, zakaj v zadnji izdaji ni bila objavljena pesem Fašenk, ki jo je napisala ena izmed občank. »Vsebina je bila žaljiva, marsikomu bi škodovala. O tem, kaj se objavlja in kaj ne, pa odloča odgovorni urednik in tokrat je sprejel pravilno odločitev. Poleg tega ta tematika ne spada na to sejo, zato ni smiselno, da o njej sploh razpravljamo, saj vsi vemo, kam pes taco moli! Še kaj drugega ne bi smelo biti objavljeno v zadnji številki ob- činskega časopisa, pa je bilo,« je pojasnil župan Gabrovec. Za svetnico Pilinger Koroščevo je bilo to pojasnilo nekoliko nenavadno. Povedala je, da so se na uredniškem odboru vsi člani soglasno z odgovornim urednikom Mlinaričem strinjali, da bo »sporna« pesem objavljena, in dodala: »Očitno je bila ta odločitev sprejeta z druge strani, naknadno.« •T« V I V • • Težave z »neposlusmmi« uredniki že v preteklosti Gabrovec je sicer nekaj dni po seji občinskega sveta pojasnil, da je potrditev tiska v domeni občine oz. župana. To odločitev so sprejeli pred leti, saj so imeli v preteklosti kar nekaj težav z uredniki oz. urednicami, ki so bili po besedah župana zelo veseli, če so »grdo« pisali o županu in občini. »Do danes se še nikoli ni zgodilo, da katere izmed pripravljenih številk ne bi potrdili. Je pa res, da List iz Markovcev nikakor ni neko trobilo, s katerim bi blatili župana in občino. Njegov glavni namen je obveščanje javnosti o raznih dogodkih in investicijah,« je zaključil župan. Estera Korošec Neobjavljena pesem Fašenk 2024 Bilo nekoč je še nedavno, ko fašenka vsi smo se veselili, smo si larfe, kape za piceke naredili, ruso skupaj zbili, cote za pobirače poiskali in otroci, vsi veseli, po vasi se podali. No, nekaj let je bilo, da doživljali smo vse to. Nato se v Zabovcih pred 31 leti je začelo in do večera tudi v Markovce prispelo. A predolgo so občinski možje pred občino čakali, zato so fašenku letos drugo smer dali, z besedami, da vse to - fašenk - bi bolje drugim prikazali. A letos sam karneval je bil, ki milo rečeno lahko bi se tudi v kaki drugi vasi zgodil. Kje piceki, ruse, kurike, koranti, orači, vile, kopjaši so bili, da drugi bi jih na TV videli, saj to naši liki so, ki fašenk tvorijo. Letos v povorki pa bili so „uvoženi". Verjetno drugo leto bo moral župan kamere v Zabovce poslati (ker on verjetno ne bo šel), da fašenk bo posnet tako, kot je nekoč bilo. So letos Zabovčani štrajk in bojkot naredili, županu pa samovoljne načrte spremenili. Župan pri svojem je ostal in živčno karneval opazoval. Še to seje zgodilo (samo Markovčani nismo krivi nič), da našo vas so preimenovali, le kdaj so svetniki to izglasovali. To, kar leta 2024 seje zgodilo, na naši tradiciji grdi pečat bo pustilo. Saj po celem svetu vedno je veljalo in še velja, da samovolja nikamor ne pelja. Vaščanka Markovcev 4 Štajerski Podravje torek • 16. aprila 2024 Ptuj • Brezplačno usposabljanje motoristov Za varno vožnjo To soboto ob 10. uri na vadbenem poligonu šol vožnje na Dornavski cesti Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v sodelovanju s Policijo, ZŠAM in Javnimi službami organizira brezplačno usposabljanje motoristov in voznikov mopedov pred začetkom motoristične sezone. Foto: JS Motoristi in vozniki mopedov so namreč med najbolj izpostavljenimi skupinami udeležencev v cestnem prometu, še posebej mladi vozniki. Policist motorist inštruktor bo voznike enoslednih motornih vozil seznanil o pomenu psihofizične kondicije motoristov in voznikov mopedov kot ranljivih udeležencev v cestnem prometu. Poudarek bo na ključnih dejavnikih, ki so vzrok za prometne nesreče, pomenu zaščitne opreme ter brezhibnega vozila. Policist motorist inštruktor bo pokazal elemente spretnostne vožnje na spretno-stnem poligonu, na katerem se bodo lahko s svojimi vozili preizkusili vsi udeleženci. Reševalec, motorist nujne medicinske pomoči ZD Maribor, bo pokazal temeljne postopke oživljanja in postopke nudenja prve pomoči. Člani ZŠAM Ptuj pa bodo vsem udeležencem predstavili očala, ki simulirajo različne stopnje alkoholiziranosti. Organizatorji vabijo na brezplačno dogajanje vse, ki jih tematika zanima, predvsem pa seveda motoriste in mopediste. J. S. Lenart • Avtobusne linije le po mestu ali tudi izven Mestni avtobus za občane? Ideja o mestnem avtobusu v Lenartu ni nova, saj so nekaj podobnega tam pred leti že preizkusili, a se nato v praksi »ni prijela«, saj za vožnje ni bilo dovolj interesa. Tokrat je morda drugače. Foto: SD Po Lenartu bo morda kmalu zapeljal mestni avtobus. O uvedbi avtobusnih linij po mestu so namreč znova govorili na zadnji seji občinskega sveta, z njihovo uvedbo pa bi številni Lenar-čani lahko prišli do nakupovalnih centrov, zdravstvenega doma ali pokopališča. Župan Janez Kramberger se je strinjal, da se je situacija v Lenartu zadnja leta precej spremenila, saj je mesto na dveh obrobjih dobilo dva nakupovalna centra, zato bi bili avtobusi verjetno bolj zasedeni. Povezal se je s koncesionarjem, ki opravlja šolske prevoze. »Otroke vozi v šolo zjutraj, iz nje pa po kosilu, zato me je zanimalo, ali bi se lahko v tem vmesnem času organiziral tako, da bi bil na voljo za krožne prevoze do obeh nakupovalnih središč in morda še kam. Zdaj se pogovarjamo o tem, da bi v kratkem izvedli poskusne vožnje, nato pa se na podlagi podatkov o stroških in zasedenosti, odločimo, ali je tako mestno avtobusno linijo sploh smiselno redno uvesti. Ker podrobnosti še niso znane, tudi ne morem povedati, ali bodo ti prevozi brezplačni ali bo treba zanje kupiti karto.« Občina za nakup vozila nima denarja Če se koncesionar ne bo odločil za uvedbo redne krožne vožnje po Lenartu, z njo ne bo nič, saj Občina za zdaj nima denarja, da bi projekt realizirala sama. »Kupiti bi bilo treba avtobus ali kombi in zaposliti voznika z licenco za prevoz potnikov, kar je vse prej kot poceni, v aktualnem proračunu pa tega nismo niti predvideli.« Še boljša od mestnega avtobusa se mu zdi ideja o uvedbi avtobusnih prevozov znotraj območja celotne lenarške upravne enote, ki bi torej Lenart kot središče povezali z ostalimi petimi občinami: Cerkvenjak, Benedikt, Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij v Slovenskih goricah. »Prebivalci omenjenih občin skupaj z našimi poleg nakupov v trgovskih centrih uporabljajo tudi storitve upravne enote, zdravstvenega doma, sodišča in notarske pisarne, zato bi jim gotovo prav prišle redne avtobusne linije. Je pa res, da smo se o tem župani pred leti že pogovarjali, vendar takrat neuspešno.« Senka Dreu Ptuj • Predlog za preoblikovanje podružnične šole Bi se grajenska šola morala osamosvojiti? Šola Grajena deluje kot podružnica Osnovne šole Ljudski vrt. Po mnenju enega izmed svetnikov bi bilo smiselno pristopiti k preoblikovanju v samostojno enoto, ki bi imela enak status, organizacijo in obliko dela kot vse druge ptujske šole. Ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič pa v predlagani spremembi vidi več negativnih kot pozitivnih učinkov. Milan Klemenc je prepričan, da so šolarji, ki obiskujejo podružnično šolo Grajena, v primerjavi s tistimi, ki so na matični šoli, v podrejenem položaju. Foto: CG Na Ptuju deluje pet osnovnih šol: Mladika, Olge Meglič, Breg, OŠ dr. Ljudevita Pivka (s prilagojenim programom) in Ljudski vrt s podružnico Grajena. Svetnik Milan Klemenc je na vodstvo občine in šole naslovil vprašanje o izvajanju programov na podružnični šoli v primerjavi z matično in podal predlog, da se pristopi k preoblikovanju podružnice v samostojno enoto. To je argumentiral z dejstvom, da se na podružnici izvaja devetletni program: „Ne vidim več razlogov, da bi bila OŠ Grajena podružnična šola. S tem bomo omogočili nemoteno in enakopravno delovanje Osnovne šole Grajena v primerjavi z drugimi." Vaupotič Zemljič: »Stroški bi se povišali« Ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič Zemljič je odgovorila, da se občina kot ustanoviteljica sicer ima pravico dogovarjati z Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje o tej možnosti, se pa mora najprej vprašati, kaj bi učenci s tem pridobili. Opozorila je, da bi se stroški delovanja šole povišali tako za občino kot državo: „Šola ne bo mogla zaposliti lastnih kadrov v celoti, strokovni delavci in administrativni delavci bodo morali biti zaposleni še na drugih šolah, kjer bodo dopolnjevali svoje obveze. V primeru večjih bolniških izpadov ima manjša šola več težav, saj sedaj to rešujemo s premikom zaposlenih iz matične šole. Učenci bodo še vedno imeli enako število ur interesnih dejavnosti in izbirnih predmetov, kot jih imajo sedaj. Učenci, ki so dobri športniki, ne bodo imeli možnosti sodelovanja na ekipnih športnih tekmovanjih višjega ranga." Klemenc: »Šolarji v Grajeni v podrejenem položaju« Klemenc je predlagal še, da se opravi analiza o izvajanju programov na matični in podružnični šoli. Starši, ki imajo otroke vpisane v Grajeni, naj bi namreč opazili razli- ke: „Opažajo, da so otroci v podrejenem položaju saj se na OŠ Grajena ne izvajajo isti programi kot na OŠ Ljudski vrt, kljub temu da ustanoviteljica vloži veliko sredstev v OŠ Ljudski vrt, ki pa naj ne bi nudila istih programov podružnični šoli. Pri tem prihaja do razlik pri izvajanju programov." Tatjana Vaupotič Zemljiče je odgovorila, da se obvezni in razširje- ni program izvaja vzporedno, na obeh šolah enako. Na predmetni stopnji ga izvajajo večinoma isti učitelji: „Enako velja za vse projekte, prireditve, šolska glasila, priprave na tekmovanja. Celo jedilniki na obeh šolah so enaki. Učila in učni pripomočki se sorazmerno delijo med obe šoli. Sredstva glede vzdrževanja se delijo glede na potrebe ene ali druge šole." Tudi to, da je bil lani grajenski oddelek 9. razreda najuspešnejši pri nacionalnem preverjanju znanja med vsemi oddelki OŠ Ljudski vrt, se ji zdi zgovoren podatek. Manj interesnih dejavnosti in izbirnih predmetov Priznala pa je, da imajo učenci podružnične šole manjšo izbiro pri interesnih dejavnostih in izbirnih predmetih, odobrene ure dejavnosti so namreč odvisne od števila otrok. „Težava je tudi v prevozu otrok s podružnice na dejavnosti na Ptuju zaradi visokih stroškov," je še dodala ravnateljica. Kljub temu pa v predlogu za ustanovitev samostojne enote očitno vidi več slabosti kot prednosti. Dženana Kmetec Foto: ČG Ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič je opozorila, da bi se stroški delovanja šole povišali tako za občino kot državo, priznala pa je tudi, da učenci v podružnični šoli Grajena nimajo tako širokega nabora interesnih dejavnosti in izbirnih predmetov. Ptuj • Potrebujejo 220.000 evrov premostitvenega kredita Tudi Ljudska univerza se namerava zadolžiti Ptujski mestni svetniki so na zadnji seji podali soglasje k zadolževanju Znanstveno-raziskovalnega središča Bistra Ptuj, tokrat pa z enakim predlogom nastopa Ljudska univerza, ki potrebuje 220.000 evrov. Kot so pojasnili, kredit potrebujejo zaradi nemotenega likvidnostnega poslovanja za izvedbo projektov, poplačali pa ga bodo s prejemom državnega denarja. „Dejavnost zavoda je povezana z vseživljenjskim izobraževanjem, krepitvijo kompetenc posameznikov, kariernim svetovanjem, družinskim centrom in skladno s tem pripadajočimi nacionalnimi in mednarodnimi projekti. Največ težav povzročajo projekti, ki jih moramo izvesti in jih do povračila sredstev iz državnega proračuna financirati iz lastnih virov," so predlog za zadolževanje pojasnili v zavodu, ki ga vodi direktorica Mojca Volk. V V letošnjem letu ima LU Ptuj pogodbe sklenjene za 12 projektov. Ljudski univerzi sicer letos pričakujejo kar nekaj sredstev. Največ, 305.000 evrov, za projekt Temeljne kompetence, ki ga financira šolsko ministrstvo. Skupni znesek, ki ga pričakujejo v letu 2024, znaša nekaj več kot 1,28 milijona evrov za 12 projektov, za vse pa že imajo sklenjeno pogodbo. Zavodi, ki so v občinski (so)lasti, morajo pred zadolževanjem pridobiti soglasje ustanoviteljice oziroma mestnega sveta. Skupaj lahko njihov dolg znaša do milijon evrov, vendar pod pogojem, da bodo za odplačilo dolga imeli zagotovljen denar iz neproračunskih virov. DK Foto: CG torek • 16. aprila 2024 Politika Štajerski TEDNIK 5 Haloze • OŠ Žetale z 12.900 evri primanjkljaja v letu 2023 Občina minusa šole (za zdaj) ne namerava pokriti Osnovna šola Žetale, ki povezuje okrog 45 vrtčevskih otrok in nekaj čez 100 učencev, je leto 2023 končala z minusom na računu, enako leto prej. »Enostavno ne razumem, kako je do tega prišlo in zadeve ne znam pojasniti, prevzemam pa vso objektivno odgovornost,« je dejala ravnateljica Silvestra Klemenčič. Zastoji pri projektu medgeneracijskega centra Župan Anton Butolen je svetnike seznanil z napredkom oziroma zastojem projekta medgeneracijski center. Najprej so morali pridobiti soglasje zavoda za varstvo kulturne dediščine zaradi vplivnega območja cerkve Marije Tolažnice, naročiti pa so morali dodatne geološke in hidrološke raziskave, saj naj bi bil center na poplavnem območju. Svetniki so sprejeli tudi odlok o sofinanciranju stroškov sterilizacije in kastracije lastniških psov in mačk, svetnik Franc Vogrinc pa je malo v šali in malo zares pripomnil, da bi lahko sprejeli tudi odlok o sofinanciranju osemenitev krav. Na aprilski seji so potrdili še razrez denarja za kulturo, in sicer bodo Knjižnici Ivana Potrča Ptuj namenili 18.700 evrov, 5.100 evrov za programe društev, 650 evrov bo prejela OŠ Žetale, polovico manj pa še ptujska izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Svetniki o poslovnem rezultatu domače šole z vrtcem niso razpredali. Foto: Mojca Vtič Sredi marca se je sestal svet zavoda OŠ Žetale, ki je potrdil poslovni del letnega poročila za leto 2023, medtem ko je za računovodski del zavodu naložil, da poročilo še popravi oz. uskladi. »Zaradi neusklajenih podatkov gre za stresno situacijo za šolo in občino, več ne bi komentiral, dejstvo pa je, da morajo zadeve rešiti v hiši,« je skopo dejal svetnik Matjaž Kopše, ki je tudi predstavnik občine v svetu zavoda. Šola naj bi leto 2023 končala z 12.866 evri primanjkljaja, razkriva poročilo OŠ Žetale, ki ga je pod drobnogled vzela tudi notranja revizija Skupne občinske uprave občin Spodnjega Podravja. Slednja občini predlaga, da od OŠ Žetale zahteva razkritje realizacije finančnega načrta, vzroke negativnega poslovnega izida že za leto 2022 in pripravo sanacijskega načrta. OŠ Žetale je namreč po podatkih, sporočenih v spletno bazo Ajpes, že ob koncu leta 2022 zabeležila primanjkljaj v višini 17.511 evrov. Občina minusa na ra- čunu šole takrat ni pokrila, tudi sedaj še ne nameravajo odpreti že tako skromne proračunske malhe. »V tem trenutku niti ne vemo, kakšen je minus. Ni namreč jasno, ali podatki, ki so v poročilu in na Ajpesu, res držijo, prav tako ne poznamo vzrokov za primanjkljaj. Kot lokalna skupnost pa se za zdaj ne spuščamo v te zadeve, navsezadnje ima osnovna šola svet zavoda, ki je prvi pristojen, da reši nastalo situacijo,« meni župan Anton Butolen, ki pa je poudaril, da se negativno poslovanje ne odraža na pedagoškem delu, ki da je kakovostno. »Ne razumem, kako je do tega prišlo« Na seji občinskega sveta tako svetniki niso razpredali o vzrokih negativnega poslovanja šole, ki se pojavlja zadnji dve leti, temveč so sklenili, da počakajo na dokončno poročilo, kajti računovodske storitve za šolo opravljata šolska računovodkinja in računovodski servis. Medtem pa rav- Poslovanje haloških osnovnih šol v letih 2022 in 2023 Ustanova Rezultat 2023 Rezultat 2022 OŠ Žetale -12.866 € -17.511 € OŠ Majšperk 963 € 1.018 € OŠ Videm 15.362 € 12.782 € OŠ Podlehnik 530 € 478 € OŠ Cirkulane - Zavrč 550 € 512 € OŠ Makole* 223 € 6.151 € *OS brez vrtca OŠ Žetale že drugo leto z negativnim izidom Foto: Mojca Vtič nateljica Silvestra Klemenčič pravi: »Zaključna računa za obe leti sta res 'čudna' in ne verjamem, da sta realna, ne znam pa pojasniti, zakaj je do tega prišlo. Preverjala sem namreč vmesna stanja in poročila računovodskega servisa, ki je delo opravljal, od februarja do avgusta v celoti je bilo npr. stanje na dan 31. 7. 2023 pozitivno, medtem ko je bil potem konec leta izračunan minus, čeprav nismo ničesar večjega kupili, niti nismo imeli večjih neporavnanih terjatev uporabnikov.« Kot prvi tuji jezik vztraja nemščina Osnovna šola Žetale je edina med halo-škimi občinami, ki je leti 2023 in 2022 kon- čala z negativnim izidom, ob tem pa je tudi ena redkih, ki kot prvi tuji jezik še ohranja nemščino. »Na občino prihajajo ustne in pisne pobude glede uvedbe angleščine kot prvega tujega jezika. Občina nima vpliva na te spremembe, zato starše usmerjamo na šolo,« je na seji občinskega sveta temo, povezano s šolo, načel Butolen. Čeprav občina nima neposrednega vpliva na izbiro prvega tujega jezika, pa se zdi, da bi si lokalna skupnost želela uvedbo angleščine. »Po naših podatkih se jih je nekaj preselilo ali odločilo, da otroke vpišejo v Majšperk, in to ravno zaradi angleščine. Prepis lahko vpliva na kombinacije razredov, saj smo na mejnih vrednostih,« je še dodal župan. Mojca Vtič Videm • Poletna vrtčevska rezervacija od 14 do 60 dni Kdo lahko koristi dva meseca dopusta? V času poletnih počitnic vrtci oz. občine staršem omogočijo t. i. poletno rezervacijo, kar pomeni, daje staršem zaradi odsotnosti otroka priznana nižja cena plačila programa, razliko pa krije občinski proračun. A dobrohotnost občin se razlikuje glede deleža plačila, ki ga morajo starši poravnati, in časovnega pogoja odsotnosti. V Vidmu so nedavno sprejeli, da starši poravnajo 50 % zneska programa, in sicer za neprekinjeno odsotnost otroka v trajanju najmanj 14 in največ 60 dni. Občine in starši so plačniki stroškov vrtčevskih programov, v kolikšnem deležu se cena razdeli med eno ali drugo stran, pa je odvisno od odločbe centra za socialno delo, ki temelji na dohodkih družine. Na primer štiričlanska družina z dvema vrtčevskima otrokoma, kjer je povprečni mesečni dohodek na osebo med 670 in 820 evri, plača 43 % cene vrtca, kar znese okrog 200 evrov (za drugega otroka strošek vrtca krije država). Ob izostanku otroka med vrtčevskim letom se staršu na položnici odbije strošek prehrane, ki znaša okrog dva evra, večje ugodnosti pa lahko starši koristijo med poletnimi počitnicami. Videmski občinski svetniki so pred časom potrdili predlog sveta staršev, da lahko starši vrtčevskih otrok enkrat letno koristijo počitniško rezervacijo med 15. junijem in 15. septembrom, vendar neprekinjeno najmanj 14 dni in največ 60 koledarskih dni. V času počitniške rezervacije so oproščeni 50 % plačila vrtca, razliko krije občina. Rožman: » Gre za udarec po malem človeku« »Na pobudo sveta staršev smo oblikovali tak predlog, saj je prej veljalo, da se lahko rezervacija koristi le za obdobje neprekinjene odsotnosti 30 dni, česar pa številni niso mogli izkoristiti, prav tako pa smo omogočili tistim, ki lahko, da koristijo počitniško rezervacijo dva poletna meseca,« je pojasnil ravnatelj Robert Murko. Na predlog se je odzval svetnik Andrej Ro-žman: »Kdo si lahko privošči dva meseca Foto: Črtomir Goznik dopusta?« Nadaljeval je: »Tisti, ki si lahko privošči, bo ob tem še privarčeval pri plačilu vrtca, medtem ko bo tisti, ki bo moral delati, vrtec plačeval. To je udarec po malem človeku, za velikega je dobro.« Friderik Likavec pa meni: »Smiselno in prav se mi zdi, da je rezervacija omogočena za obdobje enega meseca in manj, medtem ko 50 % znižanje cene za obdobje dveh mesecev pomeni zmanjšanje za en celoten priliv, ki bo seveda bremenil proračun. Smo se pripravljeni soočiti s tem?« Župan Brane Kolednik je odvrnil, da je najpomembnejše, da starše oz. otroke spodbudijo k skupnemu preživljanju počitnic. »Menim, da občina zaradi tega ne bo obubožala, če pa smo sprejeli napačno odločitev, potem lahko prihodnje leto to spremenimo. Sicer pa je bil tovrsten predlog pobuda sveta staršev.« Da ne gre vsega gledati skozi denar, pa je poudaril ravnatelj Robert Murko in dodal: »Menim sicer, da je malo tistih, ki bodo imeli možnosti koristiti dva meseca rezervacije, želim pa si, da bi jih bilo čim več. Vrtec je varno okolje, vendar primarno okolje je družina.« Svetniki so spremembo počitniške rezervacije potrdili, prav tako možnost združevanja malčkov med 15. julijem in 15. avgustom ter v času ostalih počitnic, kadar je število otrok manjše od 25 % vseh otrok v posamezni enoti. Na dnevnem redu aprilske seje je bil tudi predlog po spremembi cen vrtca, in sicer zvišanje za okrog pet odstotkov. Točke svetniki niso obravnavali, saj da naj bi se navezovala na nov oddelek na Selih, slednji pa na rebalans proračuna, ki ni bil potrjen. Mojca Vtič 6 Štajerski V središču torek • 16. aprila 2024 Več sto staršev otrok na Bistriškem te dni išče pediatre v okolici, ki še vpisujejo in sprejemajo otroke, brez zdravnika namreč ostaja ena izmed petih ambulant za otroke, kar pomeni, da bo brez izbranega pediatra ostalo 400 otrok. Na ravni države naj bi bilo brez izbranega pediatra 4,6 odstotka otrok, mlajših od 19 let, oz. nekaj več kot 18.000 otrok. Absurd sistema pa je, da v pediatričnih ambulantah ter dispanzerjih za šolske otroke in mladino ob preseženih količnikih ne vpisujejo novih otrok, na drugi strani pa imajo vpisanih veliko odraslih, ker pediatri po zakonodaji ne smejo avtomatsko izpisati pacienta, ko ta dopolni 19 let. Podravje • Največja stiska staršev z otroki na Bistriškem, drugod pediatri še vpisujejo otroke Pri pediatrih vpisanih tudi 600 starejših od 50 let, več sto otrok pa brez zdravnikov Otrok ima po zakonu pravico do pediatra ali šolskega zdravnika, a tisoče jih je brez izbranega zdravnika, saj le tretjina pediat-rov še sprejema nove paciente. Pediatrov in šolskih zdravnikov je namreč premalo tudi zato, ker je pri njih opredeljenih veliko odraslih pacientov, ocenjujejo v sekciji za primarno pediatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu. Pediater lahko pacientu ob dopolnjenem 19. letu predlaga prekinitev izbire ter izbiro družinskega zdravnika, s seznama pa ga ne more umakniti. Na območju Podravja po številu otrok brez izbranega pediatra izstopa Slovenska Bistrica, kjer pediatri zaradi zasedenosti ne opredeljujejo novih pacientov. Medtem pa malčke še opredeljujejo Irena Djukanovič Puntarec ter Jadranka in Erik Šolman na Ptuju, v Ormožu Jasmina Dovnik, v Lenartu Mojca Kacjan Ivankovič, Mario Kulaš in Bernarda Vogrin. 300 otrok brez pediatra Predsednik Sekcije za primarno pediatrijo Denis Baš dodatno pojasnjuje: »Otroci, najstniki odrastejo, stari so 20,25 let in nimajo kam iti, ni družinskih zdravnikov, zato ostajajo pri nas. Moramo pa jih oskrbeti, kar odpisati jih ne moremo.« Baš sicer meni, da bi bilo smiselno, da bi zavarovanci pri pediatrih ostali opredeljeni do konca šolanja, torej tudi študenti, nato pa bi bilo smiselno, da se jim izbira pediatra, seveda ob predhodnem opozorilu, avtomatično prekine. Vendar predlogu Denisa Baša, podanem pred tremi leti, na ministrstvu za zdravje in ne na zdravstveni zavarovalnici niso sledili. Tudi družinskih zdravnikov primanjkuje oz. je brez izbranega družinskega - osebnega zdravnika več kot 100.000 zavarovancev, številka pa bi skokovito na-rastla, če bi k tem dodali še vse odrasle, ki so opredeljeni v otroških in šolskih dispanzerjih. V Sloveniji je bilo v začetku aprila dobrih 53.000 odraslih oseb vpisanih v ambulante, namenjene predvsem otrokom do vključno 18. leta starosti, od tega 8.500 v Podrav- Število otrok v podravskih občinah brez opredeljenega pediatra, 31. 3. 2024 Občina Št. otrok brez opredeljenega pediatra Benedikt 2 Cerkvenjak 0 Cirkulane 6 Destrnik 4 Dornava 4 Gorišnica 6 Hajdina 6 Juršinci 2 Kidričevo 6 Lenart 17 Majšperk 6 Makole 7 Markovci 3 Ormož 13 Podlehnik 2 Ptuj 70 Slovenska Bistrica 94 Središče Ob Dravi 2 Starše 12 Sv. Trojica 9 Sveti Andraž 1 Sveti Tomaž 6 Trnovska Vas 2 Videm 14 Zavrč 4 Žetale 3 Skupaj 301 Po zadnjih podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje s konca marca kar 18.213 otrok do vključno 18. leta starosti ni imelo svojega izbranega osebnega zdravnika, kar predstavlja 4,6 odstotka vseh otrok. Razlogi so podobni kot pri splošnih zdravnikih, vključujejo prekinitve dela pediatrov ali šolskih zdravnikov ter izbiro izbranega otroškega zdravnika za novorojenčke šele po prvem preventivnem pregledu, to je starosti otroka štiri do pet tednov, pojasnjujejo na zdravstvenem ministrstvu. Vir: ZZZS torek • 16. aprila 2024 V središču Štajerski 7 Pediatri v Podravju in število opredeljenih pacientov po starostnih skupinah Kraj Ime in priimek zdravnika 0 let od 1 do od 7 do od 19 do od 50 od 65 do nad 74 6 let 18 let 49 let do 64 let 74 let let Slov. Bistrica Polona Keršič Kajba 0 45 2.033 98 6 0 1 Petra Fidler 10 350 31 0 0 0 0 Biljana Pupovac Gospodinovic- 84 830 73 0 0 0 0 Anna Duh 0 94 1.742 28 1 0 0 Jani Breznik 59 488 31 1 0 0 0 Ptuj Aleksandra Šomen Einfalt 0 0 95 908 56 22 11 Karmen Tašner 52 231 988 143 0 0 0 Iris Zrilic 73 697 1.133 29 2 0 0 Brigita Merc Habjanič 86 738 932 111 28 16 5 Irena Djukanovic Puntarec 82 826 1.128 30 6 3 3 Jadranka Šolman 0 0 15 73 0 0 0 Erik Šolman 0 10 32 15 0 0 0 Melanija Županic 58 383 227 6 0 0 0 Nina Hebar 79 454 657 4 0 0 0 Igor Rakuša 0 0 762 2.181 39 7 4 Dino Barlovic 0 6 656 1.629 14 7 3 Lidija Jaušovec Letonja 31 299 820 982 227 34 39 Ormož Zlatka Polak Vičar 0 8 661 1.051 66 41 15 Urška Vračko 35 448 708 8 0 0 0 Jasmina Dovnik 49 151 168 4 0 0 0 Lenart Mojca Kacjan Ivankovič 60 451 915 185 0 0 0 Mario Kulaš 25 114 114 2 0 0 0 Matjaž Homšak 39 393 883 138 1 0 0 Bernarda Vogrin 67 500 1.066 190 3 0 1 Skupaj 889 7.516 15.870 7.816 449 130 82 Med ormoškimi pediatri po številu opredeljenih pacientov, starih nad 18 let, izstopa pediatrinja Zlata Vičar Polak. »Po profilu specializacije dr. Zlate Vičar Polak je obravnava bolnikov do 26. leta starosti. V občini Ormož pa ni otrok, ki si ne bi mogli izbrati pediatra za osebnega zdravnika,« so pojasnili iz šolskega dispanzerja. ju. Na drugi strani pa je bilo konec marca 300 otrok na našem območju brez izbranega pediatra, največ v Slovenski Bistrici, kjer bo ta številka konec aprila še narasla in kjer pediatri zaradi zasedenosti ne opredeljujejo novih pacientov. Ministrstvo: »Kroničnega pomanjkanja pediatrov ni« Težave s pomanjkanjem pediatrov v Slovenski Bistrici, ki že lep čas ne sprejemajo novih malčkov, so prisotne že več let. Direktorica Urška Sedmak pojasnjuje, da imajo razpis za zaposlitev novega sodelavca ali sodelavke odprt že več kot leto dni, žal neuspešno. Glede na prizadevanja zdravstvenega doma, ki pa nikakor ne najde dodatnih moči, bi lahko sklepali, da pediat-rov v Sloveniji kronično primanjkuje, a vsaj na ministrstvu za zdravje tega prepričanja ne delijo. Od 345 ambulant jih 99 ne dosega 1.895 glavarinskih količnikov na tim, kar pomeni, da še opredeljujejo paciente, so izpostavili. »Glede na navedene podatke trenutno še ni kroničnega pomanjkanja pediatrov, poleg tega je to specializacija, ki je pri mladih zdravnikih še vedno zaželena, tako da je večina razpisanih mest na razpisih specializacij praviloma zasedena. Res pa je, da bo v naslednjih letih veliko pediatrov izpolnilo pogoje za upokojitev, predvsem tisti na primarni ravni zdravstvene dejavnosti.« Na ministrstvu pa opažajo Zdravstveni dom napotuje k pediatrom v druge občine Pediatrinja Petra Fidler, kije imela aprila vpisanih 400 pacientov, sicer ostaja zaposlena v ZD Slovenska Bistrica, vendar ne bo izvajala ambulante za predšolske otroke. V zdravstvenem domu tako staršem svetujejo, da poiščejo proste pediatre v sosednjih zdravstvenih domovih, sicer pa direktorica Urška Sedmak zagotavlja: »Vsi otroci bodo še vedno imeli kurativno in preventivno obravnavo v ZD Slovenska Bistrica.« Se pa zdravstveni dom že več kot leto dni trudi zaposliti novega pediatra, žal neuspešno. Tako v ZD Slovenska Bistrica ne vpisujejo novih otrok, medtem ko so na Ptuju, Ormožu in Lenartu še možni vpisi. Foto: Črtomir Goznik Na območju Podravja po številu otrok brez izbranega pediatra izstopa Slovenska Bistrica. večje zanimanje specialistov pediatrije za delo na sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti. »Ravno zato ministrstvo posebno pozornost posveča primarni zdravstveni dejavnosti in dodatno nagrajuje te izvajalce, pri pripravi razpisa specializacij pa posebno pozornost namenja tudi specializaciji iz pediatrije.« Pediatri ne smejo zavrniti novorojenčkov Pediater ne sme zavrniti vpisa/opredelitve novorojenčka, pravijo na ministrstvu za zdravje in se sklicujejo na uredbo in člen, ki pravi: »Zdravnik v otroškem in šolskem dispanzerju ne sme odklanjati otroške in šolske populacije zaradi opredeljevanja odrasle populacije.« A pediatri ne odklanjajo opredelitve otrok zaradi vpisovanja odraslih, temveč zaradi prezasedenosti. Mojca Vtič Spodnje Podravje • Odrasli velikokrat medvrstniškega nasilja ne prepoznajo Kevin že v prvem razredu pretepen »Kripl. Šepalo.« To sta samo dva žaljiva naziva, s katerima so sošolci v srednji šoli velikokrat prizadeli Kevina Viherja, danes študenta Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Zaradi svoje invalidnosti je bil deležen tako verbalnega kot psihičnega nasilja. Od vsega najhuje pa je to, da pristojne službe oz. strokovni delavci njegove stiske sploh niso prepoznali, kaj šele, da bi ga ustrezno zaščitili. Kevin Viher, študent invalid Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, je bil že pri šestih letih izpostavljen medvrstniškemu nasilju. Svoje izkušnje je predstavil na srečanju strokovnjakov z različnih področij, kjer so govorili o novih oblikah medvrstniškega nasilja. Kevin se je prvič s fizičnim nasiljem srečal že v prvem razredu osnovne šole, ko ga je začel pretepati eden izmed sošolcev. Najprej je pomoč poiskal pri učiteljici, ki pa mu je zgolj svetovala, naj napadalca ignorira. »Verjetno malo težko ignoriraš nekoga, ki se fizično znaša nad teboj. Ker se nasilje ni nehalo in nisem več videl izhoda, sem se zaupal staršem. Dejala sta mi, naj se poskušam ubraniti,« je povedal Kevin. In šola je nato posredovala šele takrat, ko je Kevin udaril nazaj, saj se je želel maščevati za vsak udarec. Nekega dne so klicali domov in Kevino-ve starše obvestili, da je nasilen do sošolca, celotnega dogajanja pa niso nikoli raziskali, kaj šele, da bi se z obema pogovorili in ustrezno pomagali. V srednji šoli je bil edini invalid, zato je nekaterim padel v oči. Sošolci se takrat nad njim niso znašali fizično, ampak predvsem verbalno, norčevali so se iz njegove motorike in slabših govornih sposobnosti. Motil jih je tudi njegov zunanji videz, predvsem dolgi lasje. Tudi tam ni našel prav nobene podpore pri profesorjih. »Spominjam se, da so me sovrstniki nenehno pošiljali k frizerju in se norčevali, razredničarka pa tega sploh ni jemala resno, ampak se je samo nasmejala. Sploh ni razumela, da to ni neka interna 'fora', ampak da gre za medvrstniško nasilje.« Kevinova zgodba prav gotovo ni osamljen primer v šolskem prostoru, saj veliko ravnateljev poroča o porastu medvrstniškega nasilja. Medvrstniško nasilje je vse težje prepoznati Aleksandra Štermana, ravnatelja OŠ Ormož, najbolj skrbi, da je tovrstno nasilje zelo težko prepoznati v začetni fazi, še posebej, ko gre za spletno nasilje. Žrtve največkrat spregovorijo šele takrat, ko so nasilju izpostavljene že dlje časa. »Mi veliko delamo na preventivi in si v prvi vrsti prizadevamo, da bi učenci o morebitnem nasilju, ki ga doživljajo, spregovorili sami.« Psihologinja in svetovalna delavka Sandra Terplan je ob tem poudarila, da je nasilje v šolah prisotno že od nekdaj, se pa danes pojavlja v drugih oblikah. Najbolj problematičen je ravno splet, ki omogoča anonimnost, negativni komentarji pa se širijo s svetlobno hitrostjo in v zelo kratkem času dosežejo veliko število otrok in mladostnikov. Največja težava je, da pristojne službe zelo težko prepoznavajo to »nevidno« nasilje, ki se iz šolskega seli v domače okolje. Strokovni delavci v šolah velikokrat ne morejo ugotoviti, kdo je žrtev, kdo povzročitelj in kdo opazovalec. »Šole nas v takih primerih pokličejo na pomoč. Skupaj z določeno skupino otrok izvedemo prav posebne delavnice, kjer ugotavljamo, kaj se zares dogaja. Povzročitelji se na primer radi sami pohvalijo, drugi jim prikimavajo, se smejijo. Hkrati jim poskušamo nastaviti ogledalo, da se začnejo zavedati, da s svojimi ravnanji nekomu drugemu škodujejo, ga prizadenejo,« je povedala Irena Rojko iz Ars Vitae. »Spletno nasilje je podaljšek nasilja v šoli« Policija je na področju medvrstniškega nasilja velikokrat nemočna, saj nekatere oblike nimajo znakov kaznivega dejanja ali prekrška, ampak so nekje vmes. »Medvrstniškega nasilja je gotovo več kot včasih, tudi zaradi novih oblik. Je pa res, da do nas pride samo vrh ledene gore, velika večina je nam neznana,« je dejal Edvard Cvetko, kriminalistični inšpektor, ki poziva k prijavi vsake oblike nasilja. Naloga šolskih delavcev je, da o morebitnih stiskah otrok in mladostnikov obvestijo svetovalno službo. Prav tako si ne smejo zatiskati oči pred spletnim nasiljem, češ da ta ni problem šole. Spletno nasilje je namreč samo podaljšek nasilja, ki se že dogaja v šolskem prostoru. Odrasli velikokrat ne znajo primerno odreagirati na nasilje, včasih so nanj tudi premalo občutljivi. Sogovorniki so se strinjali, da je nujno treba o problematiki medvrstniškega nasilja opolnomočiti tako učitelje v šolah kot tudi starše. Estera Korošec Vir: ZZZS Foto: CG 8 Štajerski Podjetništvo torek • 16. aprila 2024 Podravje, Slovenija • Plusi in minusi podzemnih zbiralnic odpadkov Lične, za oko prijetne, a včasih tudi neurejene Podzemne zbiralnice odpadkov so se v mestnih središčih in strnjenih blokovskih naseljih izkazale kot zelo dobra rešitev - predvsem z estetskega vidika, saj so veliki zabojniki za odpadke enostavno skriti pod površjem. Nadzemni del zbiralnice je lično oblikovan večji stebriček, ki ima režo, skozi katero uporabniki odlagajo odpadke. Čeprav podzemne zbiralnice niso idealna rešitev, saj brezvestneži ob stebričkih puščajo tudi cele vreče odpadkov ali pa reže zamašijo s prevelikimi kosi odpada, jih v mestih, kjer jih imajo, ocenjujejo kot zelo dobrodošle. Največ podzemnih zbiralnic je v prestolnici. Nameščati so jih začeli leta 2007, so povedali v javnem podjetju VOKA Snaga. „Do zdaj smo 9.000 klasičnih zabojnikov nadomestili s podzemnimi zbiralnicami na več kot 80 lokacijah, s tem pa močno izboljšali kakovost življenja in prometno varnost. Podzemne zbiralnice praznimo manj pogosto kot klasične zabojnike, zato se smetarsko vozilo na lokaciji ne ustavlja tako pogosto kot pri klasičnih zabojnikih. Čeprav so podzemne zbiralnice za razliko od klasičnih za nekatere uporabnike bolj oddaljene in vzamejo več časa za odlaganje odpadkov, smo z njimi dosegli boljše higienske razmere, uredili težave s pogosto menjavo poškodovanih zabojnikov in z dostopnostjo zbirnih mest sprostili javne površine. Podzemne zbiralnice so se izkazale kot učinkovit del sistema ravnanja z Mariborska Snaga in občina sta kot slabost podzemnih zbiralnic izpostavili odlaganje neprimerno velikih kosov odpadkov, na primer vreč z odpadki ali večjih kosov kartonov. „S tem zablokirajo vnosno odprtino in onemogočijo odlaganje drugim. Tako se lahko ob nadzemnem delu zbiralnic začnejo kopičiti odpadki, ki so jih uporabniki imeli namen odložiti, a jih zaradi zablokiranosti odprtine ne morejoso navedli v Snagi. odpadki. Vsako leto vgradimo po tri nove sete v središču mesta. Ob začetku projekta (2007) smo skupaj z Mestno občino (MO) Ljubljana določili smiselno območje, kjer bo zbiranje komunalnih odpadkov v podzemnih zbiralnicah predstavljalo učinkovito rešitev. To je območje mestnega središča. Mikrolokacijo določimo na podlagi terenskih ogledov in jo uskladimo s soglasodajalci, pristojnimi mestnimi oddelki in Zavodom za varstvo kulturne dediščine." V Simbiu Celje so povedali, da bi bilo glede na njihove dosedanje izkušnje smiselno postaviti več podzemnih zbiralnic, vendar je treba upoštevati višje stroške njihove namestitve (v primerjavi s klasičnimi) in razpoložljivost prostora. „Na splošno pa menimo, da so podzemne zbiralnice odpadkov koristen in učinkovit način za izboljšanje ravnanja z odpadki v strjenih urbanih okoljih," so poudarili. Večja prostornina, manj smradu in glodavcev Tudi Celjani so s podzemnimi zbiralnicami zadovoljni. „Ena od najopaznejših prednosti je estetski vidik. Ker so odpadki pod zemljo, je manj neprijetnih vonjav in manj možnosti za razmnoževanje glodavcev. Njihova prednost je veliko večja prostornina kot pri klasičnih zabojnikih, zaradi cesarje potreba po pogostosti praznjenja manjša. Prednost je tudi v tehnologiji zbi- Ena od negativnih plati podzemnih zbiralnic je ta, da ljudje odpadke nevestno puščajo kar ob zunanjem, nadzemnem delu zabojnika. ranja odpadkov. Praznjenje pod-zemnic poteka skoraj avtomatsko - z robotsko roko, zaradi česar celoten postopek vodi le en zaposleni (voznik). Ena od prednosti je tudi hitrost praznjenja, saj celoten postopek traja dve minuti," so povedali v podjetju Simbio, ki na širšem celjskem območju skrbi za ravnanje s komunalnimi odpadki. Vendar pa vse ni samo pozitivno. Poglejmo še minuse. „Ena izmed bistvenih slabosti je višji strošek postavitve. V primerjavi z običajnimi nadzemnimi zabojniki so podzemne zbiralnice nekajkrat dražje. Dodatno vzpostavitev pod-zemnic podražijo in časovno podaljšajo arheološka izkopavanja, ki so neizogibna v starih mestnih jedrih. Druga slabost je večja možnost tehničnih težav, kot so okvare opreme za dvigovanje in spuščanje, kar lahko povzroči motnje v dejavnosti ravnanja z odpadki." V Mariboru štiri podzemne zbiralnice Mariborčani, enako kot Ljubljančani in Celjani, podzemne zbi- Zakaj jih na Ptuju najverjetneje ne bo Očem skriti zabojniki za odpadke vsekakor vplivajo na urejen videz oziroma butičnost mesta. Na Ptuju, kjer prav tako vabijo z butičnim, podzemne zbiralnice niso prioriteta. V mestni upravi so pritrdili, da bijih morda bilo smiselno umestiti v staro mestno jedro in okolico blokovskih naselij, s čimer bi pripomogle k lepšemu videzu okolja. „Zaradi velikega finančnega zalogaja pri izvedbi takšnega projekta, saj le-ta zahteva arheološka izkopavanja, nabavo posebnega vozila in ne nazadnje logistiko praznjenja podzemnih zabojnikov, pa je smiselnost projekta vprašljiva," so pojasnili v kabinetu županje MO Ptuj Nuške Gajšek. Podzemnih zbiralnic odpadkov nimajo samo velike občine, kot so Ljubljana, Maribor, Koper in Celje. Imajo jih tudi v Vojniku, Izoli, Velenju, Krškem, Šoštanju in Kranju. ralnice ocenjujejo kot zelo dobrodošle. V ožjem mestnem središču Maribora so štiri. „V prihodnosti je cilj, da se bodo v centru mesta umeščale v sklopu rekonstrukcij oziroma obnov. Sledila bo nadgradnja s pametnimi sistemi sporočanja zapolnjenosti zabojnikov ter komunikacija z ostalo urbano opremo, kar bo omogočilo optimizacijo procesa praznjenja in čiščenja," so pojasnili v Javnem holdin- gu Maribor, pod okriljem katerega posluje javno podjetje Snaga, ki v Mariboru skrbi za smetarsko službo. V Snagi so leta 2019 izdelali idejni načrt za postavitev 18 podzemnih zbiralnic v središču mesta. „Realizacija in umeščanje v prostor bosta odvisna od finančnih možnosti," pa so navedli v kabinetu župana MO Maribor. Mojca Zemljarič Foto: Simbio Foto: NI Središče ob Dravi • Odprtje poslovne cone Lipje Uresničitev dolgoletne želje Zaključek gradnje in komunalne opremljenosti poslovne cone Lipje za bencinskim servisom v Središču ob Dravi sta bila razlog za slovesnost, ki so seje udeležili številni domačini pa tudi gostje od drugod. Županu Toniju Jelovici in direktorici občinske uprave Jelki Zidarič Trstenjak so se pridružili nekdanji župan Jurij Borko, Pavla Majcen, direktorica ormoškega komunalnega podjetja, ki je skupaj s podizvajalci izpeljalo projekt, ter predstavnika pobratenih občin: Bojan Borovnik, župan Mislinje in državni svetnik, in Nikola Tomič, predsednik srbske Osečine. Poslovna cona Lipje je bila do- končana lani, in sicer s pomočjo kohezijskih in občinskih sredstev. Kotje povedal Jelovica, gre za ureditev prve faze cone, ki meri dobrih 18.000 kvadratnih metrov, na katerih je prostora za pet parcel z Trak ob odprtju poslovne cone Lipje so skupaj prerezali Toni Jelovica, oče projekta Jurij Borko, Pavla Majcen, Nikola Tomič in Bojan Borovnik. novimi priključki in rekonstruirano cesto. Investicija je stala približno 700.000 evrov, od katerih so dobili 442.000 evrov nepovratnih sredstev, 254.000 evrov pa so zagotovili iz občinskega proračuna. V pripravi je že širitev cone, torej druga faza, v velikosti 14.600 kvadratnih metrov, v kateri bosta dve dodatni parceli, cesta in zeleno območje. Zahvala nekdanjemu županu »To odprtje ni le simboličen trenutek, ampak rezultat dolgoletnega trdega dela in vztrajnosti, pomeni pa poslovno priložnost za obstoječa in nova podjetja, za rast in razvoj idej, nova delovna mesta ter za splošen napredek občine,« je dejal Jelovica, ki se je ob tem po- Občinski nagrajenci Na proslavi ob 68. občinskem prazniku, kije bila v petek v središki Sokolani, so razglasili tudi prejemnike občinskih priznanj za leto 2023. Zlata plaketa je za 20-letno aktivno delo v Godbi na pihala pripadla Radu Mundi, srebrno so si za 100-letnico delovanja društva in pomoč v lanskih poplavah prislužili gasilci PGD Obrež, bronasto pa za 50-letnico delovanja Kulturno društvo Obrež. Mateja Mundaje prejela posebno priznanje za delo na področju gasilstva, Lea Rajh priznanje za delo z mladimi gasilci, Marija Šalamun pa za dolgoletno delo v Turističnem društvu Središče ob Dravi. Priznanja je dobilo tudi deset prostovoljcev projekta Starejši za starejše. sebej zahvalil nekdanjemu županu Juriju Borku, ki je pravzaprav oče poslovne cone. Slednji je opisal boj z uradnimi mlini na veter, ki je trajal dolga leta. »Ideja o poslovni coni se je rodila še v času, ko je bilo Središče krajevna skupnost, a takrat zanjo ni bilo posluha. Leta 2007 smo začeli pripravljati občinski prostorski načrt, v katerega smo vključili tudi cono. Potem je sledil postopek še za sprejetje podrobnega prostorskega načrta, za katerega smo potrebovali sedem let, kar je veliko preveč, na kar smo ves čas opozarjali, a neuspešno. Samo za primerjavo: sosednja Hrvaška je tako zadevo sposobna izpeljati v manj kot letu dni. Sledilo je iskanje investitorjev in nepovratnih sredstev, kar se je kmalu po koncu mojega mandata na srečo tudi zgodilo,« je pripovedoval Borko, podjetnikom, ki bodo gradili v Lipju, pa zaželel, da čimprej postavijo hale, zaposlijo delavce in začnejo uspešno delati. Senka Dreu Foto: SD torek • 16. aprila 2024 Gospodarstvo Štajerski 9 I iyiodirfi u rejo McD. IK, fiibl. BT5.fí¿iij mtoíí (t* (Miau Viími !.L>|ccn] 4 KnJtot* uv cWimbll fmh hrib (BrAi¡m Dotrua(ií>) 1 Bmrunoil» teph pd&axr (Mit* Nana) ©saraísp Podravje • Poučen in zanimiv seminar za rejce Perutnine Ptuj ocasna vzreja Foto: arhiv PP Nedavno je bil v večnamenski občinski dvorani v Gorišnici že tradicionalni seminar za rejce piščancev, ki ga organizira Perutnina Ptuj, vodilno slovensko in regijsko podjetje na področju perutninske industrije. Dogodek je privabil več kot 150 rejcev, ki so se zbrali in prisluhnili priznanim strokovnjakom ter izvedeli najnovejše smernice in trende v reji piščancev, seveda pa tudi izmenjali izkušnje. Direktor PC Živa proizvodnja Perutnine Ptuj Marko Cigler je v svojem uvodnem nagovoru poudaril pomen sodelovanja med podjetjem Perutnina Ptuj in rejci ter predstavil načrte za nadaljnji razvoj in rast žive proizvodnje podjetja. Poudaril je, da v Perutnini Ptuj nadaljujejo z nadgradnjo že desetletje uveljavljene premium piščančje reje, kjer imajo piščanci dostop do zunanjih ograjenih prostorov in več prostora za gibanje, ki je v tej obliki edinstvena v regiji. Predstavil je tudi prihodnji razvoj vzreje piščancev, ki gre v smer počasne vzreje (slowgrowing, op. p). Slednja predvideva podaljšanje rej-ne dobe in zmanjšanje števila piščancev v hlevskih površinah ter sledenju vseh vidikov trajnosti. Sledila so izjemno zanimiva predavanja priznanih strokovnjakov na področju vzreje piščancev, med katerimi je izstopala predstavitev standardov za rejo McDonald's, Izbrana kakovost Slovenija, BTS ter Seminarja se je udeležilo več kot 150 rejcev. počasi rastočih vzrejnih praks, ki jih je podala Milena Valant Majcen. V nadaljevanju so bila obravnavana še ključna področja, ki so neposredno povezana z dobrobitjo živali in kakovostjo proizvodnje. Rekuperacijain biovarnost Boštjan Domanjko je osvetlil pomembnost kakovosti in dobrobiti živih živali, medtem ko je Matic Nemec govoril o nujnosti biovarnosti v vzreji piščancev. Dodatno so s področja tehnološke opreme hlevov predstavili sistem rekuperacije s poudarki na zmanjšanju porabe energije in izboljšanju pogojev reje za piščance, ki so ključni ukrepi za doseganje trajnostne vzreje. Po končanem strokovnem delu so se udeleženci dogodka lahko sprostili ob prijetnem pikniku, ki ga je organizirala Perutnina Ptuj. Druženje na trgu pred občinsko stavbo je potekalo v sproščenem vzdušju, polnem prijetnih pogovorov in izmenjave mnenj o skupnih projektnih izzivih ter prihodnosti vzreje piščancev. Cigler: »Cenimo naše rejce« Perutnina Ptuj aktivno podpira svoje rejce ter si prizadeva za trajnostno partnerstvo, temelječe na zaupanju in skupnih ciljih. Poleg finančne podpore pri novih V svoje vrste vabijo nove rejce V Perutnini Ptuj vabijo tudi nove rejce in širijo svoje kapacitete, saj želijo zagotoviti nadaljnjo rast in razvoj, ki bo omogočil zadovoljitev vedno večjega povpraševanja po visokokakovostnih perutninskih izdelkih. To dosegajo z nenehnim vlaganjem v najnovejše tehnologije in s svojo zavezanostjo sistemu KVS (kakovost, varnost, sledljivost) ter dolgoročnim sodelovanjem s svojimi rejci in uveljavljanju trajnostnih praks. Za več informacij o možnostih sodelovanja v kooperantskem programu Perutnine Ptuj lahko interesenti obiščejo spletno stran podjetja www.perutninaptujgroup.com ali kontaktirajo predstavnike podjetja na info@perutnina.eu. investicijah (dograditvah in novogradnjah hlevov) ter strokovnega svetovanja rejcem nudi tudi zagotovilo odkupne cene, ki je odraz njihovega truda in kakovosti proizvodnje. „V Perutnini Ptuj cenimo naše rejce in njihov trud, da lahko nemoteno zagotavljamo proizvodne procese. Zanje smo vedno na voljo z vso potrebno podporo in znanjem," je poudaril Cigler. T. Z. Foto: arhiv PP Foto: arhiv PP Do gradnje drugega bloka je Grego-rič kritičen z več vidikov. Eden od njih je finančni: „Vemo, koliko so stale zadnje podobne elektrarne v drugih državah. Na Finskem se je iz treh milijard evrov podražila na 5,5 milijarde evrov, pri čemer ima proizvajalec 10 milijard izgube, gradili so jo 18 let. Elektrarno Fessenheim v Franciji še vedno gradijo, že 17 let, cena se približuje 12 milijardam. V Angliji gradijo štiri elektrarne, dve izmed njih imata ceno 60 milijard evrov, ena pa 46 milijard evrov." Elektrika bo dražja zaradi višjih proizvodnih stroškov Gregorič je opozoril, da bodo po investiciji JEK2 proizvodne cene električne energije višje. Predpostavil je letno proizvodnjo 10 teravatnih ur (TVVh) in vrednost investicije 15 milijard evrov. „Denarja nimamo in si ga bomo morali z garancijo države izposoditi. V 30 letih bomo odplačali 30 milijard ali milijardo na leto. Že iz naslova milijarde na leto pridemo do proizvodne cene 100 evrov za megavatno (MVVh) uro. Vključiti je treba še stroške goriva, dela, zavarovanj, vzdrževanja, prispevka za občine, prispevka za radioaktivne odpadke ... Tako pridemo do zneska 150 evrov za MVVh na pragu elektrarne. Sedanja cena na pragu elektrarne za MVVh je 43 evrov plus 12 evrov prispevek za občine. Kdo ima za 55 evrov elektriko? Nihče." Jeseni bomo o JEK2 odločali na referendumu. Za samooskrbo in izvoz bo elektrike premalo Kritičen je bil tudi do stališča Gospodarske zbornice Slovenije, ki je pozdravila enotnost politike pri vprašanju drugega bloka jedrske elektrarne. Zbornica gradnjo pod- pira, ker bi si Slovenija na takšen način zagotovila samooskrbo z električno energijo, bila naj bi tudi izvoznica. „Izvozniki električne energije bi lahko postali, če bi v Sloveniji zgradili tri jedrske elektrarne. Ena elektrarna bo dala 10 TWh, mi jih sedaj porabimo 15. Če bomo ogrevali s toplotnimi črpalka- Poslanec Gibanja Svoboda in nekdanji predsednik Uprave RS za jedrsko varnost Miroslav Gregorič edini v poslanski skupini ni dal svojega podpisa za referendum o JEK2. mi in vozili električna vozila, bo poraba na nacionalni ravni do leta 2050 enkrat višja, 30 TVVh. Ena elektrarna z 10 TVVh na leto ne bo rešila situacije, še posebej, če bomo sprejeli sofinanciranje zunanjih partnerjev, denimo Hrvaške, Italije ali kogarkoli drugega. Ker potem ne bo za nas 10 TVVh, ampak samo pet. Ne vem, ali so analitiki GZS vse to preračunali," je v oddaji na nacionalni televiziji povedal Miroslav Gregorič. Na te besede so se v zbornici že odzvali. Poudarili so, da zastopajo interese gospodarstva, ki zahteva in pričakuje zanesljivo, kakovostno in cenovno konkurenčno oskrbo z električno energijo. „Izključno v tem kontekstu smo v preteklosti podprli izgradnjo TEŠ6 in danes podpiramo izgradnjo JEK2. Strateški svet enoglasno zagovarja kombinacijo obnovljivih virov energije in jedrske energije za doseganje ciljev zelenega prehoda in ohranjanja industrije." Mojca Zemljarič Slovenija • Nova nuklearka odpira številne dileme Elektrika z nuklearko še dražja?! Poslanec Gibanja Svoboda in nekdanji direktor uprave za jedrsko varnost Miroslav Gregoričjejavno opozoril da bodo po investicijiJEK2 proizvodne cene električne energije višje. Gregorič je sicer tudi edini poslanec Gibanja Svoboda, ki ni dal podpisa za posvetovalni referendum o JEK2. Madžari bodo začeli graditi letos Medtem ko se v Sloveniji oblikujejo načrti in strategije, je soseda Madžarska s pomočjo Rusije s projektom nuklearke že precej daleč. Po napovedi madžarskega ministra za zunanje zadeve in trgovino bi začeli graditi do konca leta. Z dvema novima blokoma v elektrarni Paks bodo Madžari podvojili jedrsko zmogljivost - z zdajšnjih 2.000 na 4.400 MW. Mesto Paks leži ob Donavi, sto kilometrov južno od Budimpešte. Od slovenske meje ga loči 180 kilometrov zračne razdalje, od mesta Ptuj pa 230 kilometrov. j Foto: Bobo 10 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 16. aprila 2024 Majšperk • Območno srečanje otroških folklornih skupin »Hvala otrokom, vodjem in staršem za srčnost« Anča banča pomaranča v prvi klopici sedi in napiše črko i. Gori, doli, naokoli, vija, vaja, ven... so začeli mlajši folklorniki Kulturnega društva Cirkulane, ki so kot ena izmed 14 otroških folklornih skupin zaplesali ter zaigrali na območnem srečanju Ringaraja 2024 v organizaciji ptujske izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Kitke, nožice, oblekice in srajčke ... kopica otrok, ki uživa na odru, uživa v plesu, petju ter odrski igri, ob tem pa ohranja, spominja in prenaša živo tradicijo preteklih desetletij. Cirkulanski mlajši folkloristi so spomnili, kako so se otroci igrali nekoč, ko ni bilo telefonov, televizij, tablic - torej ko so namesto zaslonov zrli v obraze sovrstnikov, se igrivo zbadali in drug ob drugem v otroški ustvarjalnosti in iznajdljivosti odraščali. Cirkulanski folklorniki so ta polpretekli čas in idejo spleta, ki sta jo oblikovala Marko Pukšič in Barbara Letonja, tudi prepričljivo uprizorili na odru. »Vaja dela mojstra,« je po nastopu dejala Barbara Letonja, ki vodi tudi starejšo otroško folklorno skupino KD Cirkulane, ki pa je uprizorila splet Spogledovanje. O svojih folklorni- kih pa je dejala: »Vsi so ponosni, da so folklorniki. Trudim se, da vzdržujem motivacijo otrok in negujem željo, da se čez leta pridružijo odrasli folklorni skupini.« Barbara Foto: Mojca Vtič Folkloristiki FD Lancoua vas Žana Vinkler in Jana Cestnik pravita, da je pri folklori zanimivo, fajn, zabavno in kdor uživa v plesu, druženju in zabavi, se mora nujno pridružiti folklori. Letonja je tudi sama folkloristka in rada poudari, da folklora presega le petje in ples, čeprav je poznavanje korakov osnova. »Folkloro moraš imeti v srcu.« »t^Mi¿ Folklorniki iz vrtca Gorišnica, vodji skupine sta Petra Šegula in Monika Černenšek. Najmlajši nauihanci plešejo s smehom Med najmlajšimi folklorniki so bili vrtčevski otroci iz Gorišnice. Na tokratno srečanje stajih pripravljali in pripravili Monika Černenšek in Petra Šegula, kije povedala: »Izbirali smo med dvema temama: poroko in kolinami. Otroci so se odločili za koline in skupaj smo oblikovali plese, splet... Smo prvo leto skupaj in cilj je bil, da otroci uživajo. Menim, da sva z Moniko to dosegli, saj so z veseljem in nestrpnostjo hodili na folklorne vaje. Želim si, da bi zagnanost ohranili tudi v prihodnje.« O svojih navihanih plesalcih, ki so samozavestno pozirali pred fotoaparati in pogledi obiskovalcev, pa je dejala: »Ko jih vidim zadovoljne in nasmejane med plesom, mi gre kar na jok.« Mlajša otroška folklorna skupina KD Cirkulane z vodjo skupine Barbaro Letonja Folklora združuje drugačnost, se ne ozira na leta V srcu, genih, stopalih imajo folklorne linije zapisane Lancovlja-ni, ki se vedno znova trudijo, da tradicijo folklore ne le živijo, temveč tudi zapišejo. Letos so iz knjige, v katero so zapisali igre, uprizorili prirejeno igro Mati, mi smo lačni, vodja otroške folklorne skupine FD Lancova vas je Katja Brodnjak. »Želim si, da bi otroci uživali v plesu in igri, to je poglavitno,« je dejala. Splet, ki temelji na igri Jakec, kje si, pa so oživili člani otroške in mladinske folklorne skupine na OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj. »Eden izmed plesalcev ima zavezane oči in skuša najti drugega s klicanjem Jakec, kje si,« je bistvo igre izpostavila Vesna Horvat, mentorica skupine. V splet je povezala še plesa poska-kača in požugana, vse pa priredila tako, da je upoštevala raznolikost otrok, ki pa jih povezuje naklonjenost do plesa in petja. »Folklora zmore povezati vse otroke, ne glede na morebitne primanjkljaje. Med učenci je velik interes, še posebej navdušeni pa so, ko gremo kam nastopat.« Cirkovčani s tremi folklornimi skupinami Ob že omenjenih skupinah so na območnem srečanju Ringaraja 2024 v Majšperku nastopili še folklorniki iz OŠ Mladika, KD Rogo-znica, OŠ Gorišnica, KD Destrnik, OŠ Hajdina - skupina Martineki, OŠ Majšperk, iz vrtca Cirkovce ter mlajše in starejše skupine OŠ Cirkovce. Srečanje je strokovno spremljala Hana Brezovnik, ki pravi: »Veseli me, da je aktivnih toliko skupin. Od otrok folklorna dejavnost zahteva zbranost, predanost in čas, vse to in še več pa vlagajo v svoje skupine njihove vodje. Ne le, da se trudijo, da bi otroke naučile plesnih korakov in jih pripravile na nastope, temveč tudi, da bi jim približale kulturno izročilo in vrednote, povezane s poznavanjem svoje lastne preteklosti. Hvala vsem: otrokom, vodjem in staršem za srčnost, s katero pristopajo k dejavnosti. Upam, da bodo vsi ohranili zagon in da se bomo v prihodnje veselili še več tako številčnih, dobro pripravljenih nastopov.« Mojca Vtič Foto: MV Foto: MV Videm • Druga izmenjevalnica oblačil, knjig in sadik dobro obiskana Odgovor na hitro modo nizke kakovosti Uporabo rabljenih, že nošenih oblačil ali obutve mnogi še vedno povezujejo z revščino oz. nižjim socialnim položajem. . A Marta Vrhovec iz Vidma pri Ptuju, gonilni motor izmenjevalnice oblačil, knjig in sadik, na prvo mesto postavlja trajnost, odnos do narave, sebe in drugih. Pravi, da so izmenjevalnice odgovor na hitro modo nizke kakovosti, ki ne pušča le velikega ogljič-nega odtisa, temveč se napaja tudi iz izkoriščanja tekstilnih delavcev. »Izmenjevalnice in trgovine z rabljenimi, a še vedno uporabnimi in povsem lepimi oblačili so predvsem v skandinavskih državah, pa tudi drugod, nekaj običajnega. Že kot najstnica sem kupovala oblačila na ljubljanskem bolšjem sejmu in reciklirala oblačila. Od sredine 80 let sem zahajala v tedaj edino trgovino iz druge roke v Ljubljani. Tam sem tako kupovala kot tudi prodala kakšno svojo kreacijo. Od takrat je kar nekaj desetletij, tako da ta ideja ni nič novega,« pravi Marta Vrhovec, ki se je pred nekaj leti priselila v Haloze. Ob tem opaža, da na podeželju obstaja izmenjava oblačil, a je omejena le med družinske člane, saj da je javna izmenjava oblačil med starejšimi in tudi mladino še vedno neke vrste tabu, medtem ko je pri otrocih bolj sprejeto in običajno, da se oblačila ponosijo. »Moja ideja pa je, da izmenjavo oblačil razširim med čim več ljudi, tudi izven družinskih krogov,« pravi Vrhovčeva, ki je lani organizirala prvo, letos pa drugo izmenjeval-nico v Vidmu. »Priznam, glede na zanimanje sem mislila, da bo lanska prva in zadnja ... Nato pa sem sklenila, da pripravim še eno in letos je odziv 200 odstotkov večji v primerjavi z lani,« pravi Vrhovčeva, sicer tekstilka. Izmenjevalnice v več občin Njena želja oz. ideja je, da bi iz-menjevalnico gostile tudi ostale občine, na primer Markovci, Pod-lehnik, Majšperk, Cirkulane, Zavrč ..., dolgoročna želja pa je vzpostavitev neke vrste centra ponovne uporabe na Ptuju. Kot že samo ime pove, je bistvo izmenjevalnice, da prineseš še uporabna in čista oblačila ali obutev ter odneseš drugo oblačilo, ki ga Več kot pol oblačil pristane v smeteh Majice in hlače za vsega nekaj evrov, naročenih neposredno iz Kitajske ali drugih azijskih držav, kamor se je v iskanju cenejše delovne sile preselila tekstilna industrija, naj bi prispevale desetino globalnih emisij. Zaradi cenovne dostopnosti in slabše kakovosti oblačil se poraba tekstilij povečuje in naj bi narasla na 102 milijona ton leta 2030. Več kot pol vseh oblačil v nekaj letih postane odpadek in pristane na deponijah. V Sloveniji naj bi letno zavrgli okrog 17.000 ton tekstila. potrebuješ. Tokratna priložnost pa je omogočila še izmenjavo knjig ter sadik. Med zbranimi predmeti se je sprehodila tudi Ana iz Podlehnika. »Na družbenem omrežju sem zasledila objavo in prepričala me je k obisku. Si je pa ena hčerka že našla majico, druga kavbojke, tretja knjigo.« Foto: Mojca Vtič Petra Krajnc, Viktorija Vindiš in Marta Vrhovec so izmenjevalnico oblačil nadgradile v dogodek druženja, pomagale so še Zdenka Čeh, Minka Feguš in Danica Potrč, projekt je podprla Občina Videm. Predsodkov do rabljenih oblačil nima, prav tako ne Viktorija Belšak, ki je pomagala Marti pri izvedbi dogodka. »Menim, da gre za zelo dobro idejo, pa tudi cenovno je dobrodošla. Tistim, ki imajo predsodek do rabljenih oblačil, pravim, da je ta povsem odveč. Kot otrok sem v večini nosila že nošena oblačila, pa sem bila vedno lepo oblečena, in tudi sedaj v starejših letih, če najdem oblačilo, ki mi ustreza, ga z veseljem vzamem in ponosim.« Mojca Vtič petek • 12. aprila 2024 Naše prireditve Štajerski 1S Markovci • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo -10. sezona Ponosni, da imajo tako dobre pevce 11. aprila je predizbor projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo potekal v športni dvorani OŠ Markovci, kjer so se predstavili mladi markovski pevski talenti. To je bil ponovno eden tistih odrov, na katerem že po tradiciji pojejo dobri pevci. Iva Tement, 5. r., OŠ Markovci, pesem Med iskrenimi ljudmi, zmagovalka v mlajši kategoriji: „Letos sem se predstavila že tretje leto zapored. To skladbo sem si izbrala, ker me spominja na iskrene ljudi v mojem življenju. Všeč mi je tudi zato, ker ima lepo besedilo. Umetnost mi pomeni veliko. Obiskujem glasbeno šolo, prepevam v zborih, igram klavir in plešem balet Glasba in petje me tako spremljata vsak dan. Za naprej si želim, da bi svoje petje še izboljšala in s tem razveseljevala ljudi." Foto: Črtomir Goznik lz OŠ Markovci so pele: Tjaša Vrtačnik, Žanet Belšak, Ula Njegač, Klara Horvat, Antea Brodnjak, Neža Pompe, Liza Hrga, Lana Kunčnik, Iva Tement in Živa Sakelšek v mlajši kategoriji, v starejši: Maja Gašperič, Lara Tement, Ines Pfeifer, Marija Roškar, Zoja Petrovič, Lara Završnik, Gaja Kašman, Kaja Kokol Zebec in Emma Golob. Predizbori v občini Markovci so vselej tudi dobro obiskani, tako da imajo mladi pevci izjemno podporo v občinstvu, seveda pa tudi polno podporo šole in občine. Z mladimi pevskimi talenti že vrsto let uspeš- no dela Boris Šegula, ki se izjemno trudi, da bi vsak mladi pevec na odru pokazal ves svoj pevski talent in navdušil s celotnim nastopom. Za župana občine Milana Gabrovca so vsi pevci, ki pojejo na marko- Sponzorji so bili: Občina Markovci, Komunalno podjetje Ptuj, I-vent, Lesnina, E-PLAST, Alojz Požgan, s. p., Vivapen, Target, Silkem, Vitiva, Trgovina Njegač in Sazas. vskem predizboru, zmagovalci. „Ni pomembno mesto, pomembno je, da so se odločili, zbrali pogum, da bodo nastopili," je poudaril. Zahvalil se je vsem, ki so pripravili to lepo prireditev, Borisu Šeguli za trud, staršem in občinstvu pa za njihovo pomoč in podporo. Mladim pevcem se je za izjemen večer slovenske pesmi in glasbe zahvalil tudi ravnatelj Ivan Štrafela. „Letos se jih je za nastop na tem predizbo-ru prijavilo kar 39. Žal smo morali izpeljati avdicijo. Vsi nastopajoči na tem izboru so si vstopnico dejansko že priborili. Za to si zaslužijo iskrene čestitke. Ponosen sem na to, da imamo take pevce in pevke na naši šoli. Verjamem, da bomo tudi letos v polfinalu in finalu spet pokazali, kdo so pevci iz OŠ Markovci. Hvala občini, ki podpira projekt, hvala družbi Radio-Tednik Ptuj, hvala staršem, ki podpirate otroke pri petju, posebna hvala pa velja Borisu, ki se že 10 let na naši Emma Golob, 9. r., OŠ Markovci, pesem Enkratna, neponovljiva, zmagovalka v starejši kategoriji: „Zelo veliko mi pomeni, da sem prišla v polfinale. To je bil moj prvi nastop v tem projektu. Rada prepevam, obiskujem solo petje pri Nataliji Tumpej, igram kitaro. Privlači mejazz, zato sem si tudi izbrala to pesem. Na osnovno šolo Markovci me bodo spominjali izleti, prijatelji, pa tudi učitelji. Jeseni bom šolanje nadaljevala na zdravstveni šoli. Želim si postati psihologinja, če mi bo uspelo. Še naprej pa bom tudi pela." šoli izjemno trudi za ta projekt," je povedal. Navdušil je tudi mladi plesalec Kristian Golob iz 1. razreda, ki je zaplesal na skladbo Michaela Jacksona Billie Jean. Iz OŠ Markovci bosta na polfi-nalnem odru nastopili: Iva Tement iz mlajše kategorije in Emma Golob iz starejše. MG radioPTUI 4 A SEZONA J_U. PROJEKTA Štajerski Sponzorji projekta ^ s OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO radio celie novi tednik KOMUNALA PTUJ \ SILKEM Eiplast V/ uiunpen Dobrodošli doma XXX i-Vent Smart ventilation SAZAS 12 Štajerski Izobraževanje torek • 16. aprila 2024 Male sive celice veljajo za enega izmed zahtevnejših kvizov za mlade, saj preverjajo znanje in veščine najrazličnejših področij, od matematike, logike, poznavanje kulturne dediščine, športa, družbe, kemije, tehnike, digitalnega razmišljanja... V Ptuj • Ekipa OŠ Ljudski vrt med štirimi najboljšimi ekipami Malih sivih celic Tekmovalci, ki zastopajo osnovne šole na televiziji, so izjemno dobro pripravljeni in talentirani ter dobro poznajo različne tematike. Na vrh se zato uvrstijo res samo najboljši. In to je v letošnji sezoni uspelo ekipi ptujske Osnovne šole Ljudski vrt. Jure Varjačič, Nik Kozel in Gabriel Palgli-aruzzi so že na predtekmovanjih pokazali izjemno znanje in se najprej uvrstili med 32 zmagovalnih osnovnih šol, ki so jih povabili na snemanje oddaje na RTV Slovenija. Konkurenca je bila letos zelo velika, saj se je za to možnost potegovalo kar 309 ekip iz 170 osnovnih šol. Med 309 ekipami so se že prebili do četrtega mesta Mladi Ptujčani so trenutno med najboljšimi štirimi ekipami, njihov cilj pa je priti med prve tri. »To, da se nam je uspelo uvrstiti tako daleč, je za našo šolo res velik uspeh. Ponosna sem na vse tri naše tekmovalce, ki so sodelovanje vzeli zelo resno in namenili veliko ur svojega prostega časa za priprave. Recept za tovrstne dosežke je vsekakor prava izbira kandidatov, ki izstopajo ter imajo željo po znanju in uspehu,« je povedala mentorica ekipe Simona Hajnal in dodala, da priprave začnejo že nekaj mesecev pred začetkom novega šolskega leta, prvo predtekmovanje je namreč preko računalnika že v začetku septembra. Nato je sledilo regijsko tekmovanje v Oplotnici, kjer so premagali konkurenco in se uvrstili med najboljših 32 slovenskih šol. Decembra lani so se udeležili prvega snemanja, kar je bila za vse tri prav posebna izkušnja. Bili so dobro pripravljeni, suvereni, pa tudi dovolj hitri, da jim je uspelo premagati nasprotno ekipo. Predpisane literature sicer ni, so se pa veliko ukvarjali z izzivi, podobnimi tistim na kvizu - iskali so besede z izpuščenimi samoglasniki, pare, algoritme, ogledali so si pretekle oddaje, preučevali nasprotnike, se spraševali, kaj je na kovancih ter preučevali celo tolarje in še veliko drugega. Skratka, priprave so bile namenjene predvsem osvajanju znanja na najrazličnejših tematskih področjih, pa tudi treniranju veščin. »Za naše fante lahko rečemo samo, da so 'brihtne glavce'. Gabriel je zelo razgledan in izstopa na vseh tekmovanjih. Nik je športnik in tisti, ki zna ekipo umiriti. Sedmošolec Jure pa ima največ znanja iz biologije in računalništva. Vsak ima katero izmed močnih področij, s katerim izstopa, hkrati pa se med seboj odlično dopolnjujejo,« je letošnjo ekipo opisala mentorica Hajnal. Najpomembnejša popotnica je prijateljstvo Osmošolec Nik Kozel je zelo ponosen na dosežek ekipe, saj so se res zelo trudili. Pred drugo oddajo so se intenzivno pripravljali in to se je kasneje pokazalo tudi pri končnem rezultatu. »Moji močni področji sta šport in glasba, saj igram košarko in tolkala. Pri izbiri vprašanj smo imeli srečo, saj smo veliko odgovorov vedeli. Se je pa zgodilo tudi, da smo ugibali, včasih smo imeli srečo, včasih pa tudi ne. Prva oddaja je bila za nas najtežji izziv, saj je bila to za nas prva izkušnja na televiziji. Imeli smo malo začetne treme, ki smo jo uspešno premagali in suvereno zmagali,« je svoje občutke strnil Nik. Jure Varjačič, učenec sedmega razreda, je zelo ponosen, da je dobil možnost sodelovati na Malih sivih celicah. »To je res posebna izkušnja, ki si jo bomo prav gotovo zapomnili za vse življenje. Zelo smo veseli tudi podpore naših zvestih navijačev,« je povedal Jure in dodal, da so zanj najtežji izziv Hitre celice, saj je treba hitro odgovarjati, za razmišljanje pa ni veliko časa. Tako Jure kot Nik sta za tretjega tekmovalca Gabriela Pagliaruz-zija povedala, da bi lahko tekmoval kar sam, saj je splošno razgledan na veliko področjih, še posebej pa mu leži naravoslovje, astronomija in tuji jeziki. »Zelo rad se udeležujem najrazličnejših tekmovanj, biti del ekipe na Malih sivih celicah pa je zame eden najpomembnejših dosežkov, saj gre za oddajo, ki je med mladimi zelo priljubljena in prepoznavna,« je povedal Gabriel, izjemno zgovoren in prijeten sogovornik. Vsi trije tekmovalci so tako postali prave šolske zvezde in so lahko marsikateremu vrstniku pozitiven zgled. Po njihovih besedah se je v tem času med njimi stkalo pravo prijateljstvo, kar jim največ pomeni. Ali se bo ptujski ekipi uspelo uvrstiti v finale, pa bo znano 6. maja. Takrat bodo ponovno zanjo močno navijali njeni zvesti navijači in Račka Vrtačka, simbol šole. Estera Korošec Foto: CG Ptuj • Skupaj bodo skupaj ustvarili mozaik Prosijo za odpadne ploščice Stena ob igrišču OŠ dr. Ljudevita Pivka bo letos dobila novo podobo. Krasil jo bo namreč mozaik iz odpadnih ploščic. Gre za akcijo dveh šol, katere glavni namen je medgeneracijsko sodelovanje in spodbujanje socialne vključenosti učencev s posebnimi potrebami. Foto: OS dr. Ljudevita Pivka Učenci OŠ dr. Ljudevita Pivka in dijaki Gimnazije Ptuj so skupaj s Tomažem Plavcem iskali ideje za okrasitev stene. Pred dnevi so učenci ptujske OŠ dr. Ljudevita Pivka in dijaki Gimnazije Ptuj iskali ideje, na kakšen način bi lahko okrasili omenjeno steno. Pri tem jih je spodbujal in jim pomagal Tomaž Plavec, ptujski akademski slikar, grafik in kipar. Skupaj so se odločili za mozaik iz odpadnih ploščic. Ker tovrstnega materiala nimajo, pozivajo širšo javnost za pomoč. »K akciji zbiranja odpadnih ploščic vseh barv in velikosti vabimo starše, sorodni- ke, sosede in druge občane. Zbirno mesto je urejeno pri vhodu v našo šolo. Naša želja je, da bi preko te akcije širili duh prostovoljstva med ljudmi,« je povedala Tanja Rugani, pomočnica ravnateljice OŠ dr. Ljudevita Pivka. Namen akcije je izboljšanje videza okolice šole in s tem ustvarjanje prijetnejšega okolja za vse občane, kakor tudi spodbujanje pomena prostovoljstva pri mlajših generacijah. EK Ptuj • V ptujski Mestni hiši razstava predšolskih otrok S pravljico po svetu Vrtec Ptuj je letos organiziral že 5. Mednarodni likovni natečaj. Mlade likovnike so tokrat navdihovale pravljice. Na natečaju so sodelovali številni slovenski vrtci in vrtci iz Hrvaške, Nemčije ter Slovaške. Najbolj izstopajoča likovna dela oz. otroške risbice so na ogled v ptujski Galeriji Magistrat. i^S f - A i S M wmum fw ■ ■i—n Odprtje razstave so s pesmijo in plesom popestrili najmlajši iz ptujske enote Spominčica. V okviru natečaja so skupno prejeli 106 likovnih del, kar je po oceni ravnateljice Mateje Lobenwein zelo lepo število. Lani jih je bilo sicer nekaj več, vendar so kljub temu zadovoljni. Komisija, ki so jo sestavljali Tomaž Plavec, akademski slikar, grafik in kipar, ter Maja Novak in Urška Petek, strokovni delavki Vrtca Ptuj, je izmed vseh prispelih likovnih izdelkov izbrala 28 najbolj izstopajočih. Kratkohlačniki so ustvarjali na temo klasičnih pravljic poljubnih av- torjev iz različnih koncev sveta. Otroci so tako ustvarjali tiste tematike, ki so se jim najbolj vtisnile v spomin. Odprtje so z nastopi obogatili otroci enote Spominčica, iz oddelka pet do šest let z mentoricama Natašo Širovnik in Suzano Fajfarič. V prvem delu nastopa so zaplesali in nato zapeli še pesem z naslovom Pustite nam ta svet. Avtorje izbranih likovnih del so nagradili s posebnimi priznanji. Razstavo S pravljico po svetu, ki bo na ogled vse do 10. maja, je svečano odprla ptujska županja Nuška Gajšek, ki je ob tej priložnosti čestitala vsem mladim ustvarjalcem. Med drugim je izpostavila tudi pomen sodelovanja s pobratenimi mesti ter se zahvalila mentoricam za vso podporo in spodbudo mladim pri umetniškem ustvarjanju. Galerija Magistrat v prvem nadstropju ptujske Mestne hiše sicer letos praznuje 30 let svojega delovanja. EK Foto: CG Motokros Gajser kljub tretjemu mestu zmanjšal zaostanek za Pradom Stran 14 Rokomet Velika Nedelja izkoristila priložnost, Gorišnica ne Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet • 1. SNL, 31. krog tednik Nogomet Drava še korak bližje 2. ligi, Hajdina slavila v Vidmu Stran 15 Atletika Rekordna udeležba na polmaratonu v Ormožu Stran 16 (Poílu.íajt¿ naí na íuitouiiün íjilztu! RADIOPTUJ tea- afoietu www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Pred večnim derbijem z boljšo popotnico Olimpija Nogometaši Celja so z vsakim krogom bližje osvojitvi naslova prvakov, tokratni korak so naredili v Rogaški Slatini, kjer so domačo zasedbo - hit spomladi - ugnali z goloma Gregorja Bajdeta. Napadalec, ki bo konec meseca dopolnil 30 let, je vstopil v igro v 56. minuti, v 59. in 63. pa zadel v 30. krog: Koper -Aluminij 2:1 (0:1) STRELCI: 0:1 Jovan (40.), 1:1 Sule (52.), 2:1 Jelenič (81). KOPER: Koprivec, Pabai, Mittendorfer, Prce, Bručic, Sidibe (od 84. Palčič), Ruedl (od 46. Jelenič), Omla-dič (od 84. Kočar), Vešner Tičic (od 84. Krajinovic), Nkada, Sule (od 71. Tomek). Trener: Oliver Bogatinov. ALUMINIJ: L. Jovanovic, Pečnik, Martic, Koblar, Jovan (od 85. Tany), Brkljača, S. Jovanovic (od 85. Baske-ra), Kljun (od 76. Kosi), Gorenak (od 76. Maružin), Susso, Matic (od 61. Pišek). Trener: Robert Pevnik. Nogomet • 2. SNL polno. V takšnih primerih se vidi, kako pomembna je klop za rezerviste, in v Celju imajo res dobro zasedeno (tokrat so na njej sedeli še Kouter, Bobičanec, Vrbanec, Zec, Milič, Obradovič, Krefl..., ki bi bili v začetni enajsterici večine ostalih prvoligašev). Olimpija je tokrat slavila v Domžalah in spomladi še naprej ostaja neporažena - na enajstih tekmah je šestkrat zmagala in petkrat remizira-la. Za približanje vodilnim Celjanom je bilo enostavno preveč remijev ... Je pa omenjena zmaga dobra popotnica za sredin večni derbi z Mariborom (zaostala tekma), ki bo odigran v Stožicah. O vložku na sredini tekmi je težko ocenjevati, čeprav je verjetno večji za Olimpijo, ki v teoriji še lahko upa na naskok na vrh, Maribor lahko kvečjemu upa na prestižni skok na 2. mesto ... Slabšo popotnico za večni derbi si je priigral Maribor, ki je v Šiški le re-miziral z Bravom. Vijoličasti so brez 11ičica, Jakupovica in Soudanija (vsi so začeli na klopi) uprizorili močan začetni pritisk, s katerim je gol visel Pet krogov pred koncem sezone v 2. ligi ni še prav nič odločenega glede napredovanja v 1. ligo in tudi glede izpada v 3. ligo. Še več - stanje je iz tedna v teden bolj komplicirano ... Pri vrhu je za največji zaplet poskrbelo Brinje Grosuplje, ki je slavilo pri vodilni Nafti. V „nori tekmi" s sedmimi doseženimi zadetki, tremi penali in tremi izključitvami, je imel sodnik Denis Halilovič ogromno dela, duhov pa mu ni uspelo pomiriti niti z desetimi kartoni. Igralci Brinja so kar dva gola dosegli z igralcem manj. Najbolje so spodrsljaj Lendav-čanom izkoristili Beltinčani, ki so z goloma Vita Štrakla (lani je igral za Ljutomer) zmagali v Slovenskih Konjicah. Naslednji trije zasledovalci vodilnih Prekmurcev - Gorica, Triglav in Primorje - so remizirali. Razlika med prvim in petim moštvom na lestvici je le sedem točk. Še bolj je zgoščena situacija pri dnu, kjer je v razmiku sedmih točk kar osem ekip. Tabor in Ilirija sta se z zmagama proti Krki in Fužinarju vključili v boj za obstanek. REZULTATI 25. KROGA: Kety Emmi&Impol Bistrica - Pri-morje eMundia 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Gobec (39.), 1:1 Domingues (54.); Rudar Velenje - Vitanest Bilje 1:2 (0:2); strelci: 0:1 Cipi (14.), 0:2 Perko (31.), 1:2 Vošnjak (89.); REZULTATI 31. KROGA: Bravo Kostel - Maribor 1:1 (1:1); strelca: 0:1 Beugre (20.), 1:1 Gidado (32.); Rogaška - Celje 1:2 (0:0); strelca: 0:1 Bajde (60.), 0:2 Bajde (63.), 1:2 Mijic (84.); Mura - Koper 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Maroša (45+2.), 1:1 Nkada (50., z 11 m). Rdeči karton: Kous (86., Mura); Domžale - Olimpija 1:3 (0:0); strelci: 0:1 Florucz (53.), 0:2 Florucz (59.), 0:3 Bristric (85.), 1:3 Stuparevic (90.). Rdeči karton: Agba (84., Olimpija). Tekma Aluminij - Kalcer Radomlje je bila odigrana v ponedeljek. 1. CELJE 31 22 6 3 68:26 72 2. OLIMPIJA 30 17 9 4 62:38 60 3. MARIBOR 30 15 8 7 55:30 53 4. BRAVO KOSTEL 31 11 10 10 38:39 43 5. KOPER 30 11 9 10 44:42 42 6. MURA 31 9 8 14 35:50 35 7. DOMŽALE 30 10 2 18 42:52 32 8. ROGAŠKA 31 9 5 17 32:53 32 9. ALUMINIJ 30 7 5 18 29:57 26 10. K. RADOMLJE 30 6 8 16 27:45 26 Zaostala tekma 26. kroga: Olim-pija - Maribor (v sredo, 17. 4., ob 18.30). Zaostala tekma 25. kroga: Domžale - Koper (v četrtek, 18. 4., ob 16.00). v zraku. Dosegli so ga v 20. minuti, ko je prvenec v vijoličastem dosegel Etienne Beugre iz Slonokoščene obale. Tekmo so imeli varovanci An-teja Šimundže tako rekoč že v mir- Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija in Kalcerja so v ponedeljek v Kidričevem odigrali izjemno pomembno tekmo v boju za obstanek. nih vodah v 29. minuti, ko je Barišic povišal na 0:2, a je sledil zanimiv vložek sodnikov v var sobi, ki so opazili domnevno igranje z roko igralca Maribora kar nekaj sekund prej. Glavni sodnik Matej Jug ni okleval in je gol razveljavil . Nekaj minut kasneje so gostitelji po napaki v obrambi Maribora izenačili na 1:1, tak izid pa je ostal do konca tekme. S tem je bil prekinjen niz štirih zaporednih zmag Maribora (Koper, Kalcer, Aluminij, Mura). Zaenkrat vse kaže na to, da so prva tri mesta oddana Celju, Olimpiji in Mariboru, samo ta pa bodo vodila v evropska tekmovanja. Bravo, Koper in Mura so na varnih mestih v sredini lestvice, to zaenkrat še velja za Domžale in Rogaško, v nevarni coni pa sta Aluminij in Kalcer. V primeru zmage katerega koli moštva v ponedeljkovem medsebojnem srečanju se je ta približal rešilnemu 8. mestu, v primeru remija pa se bo njun „mrtvi tek" nadaljeval ... JM Rokomet • Liga NLB, 22. krog Jeruzalem ostaja v borbi za Evropo Pri vrhu in dnu vedno večja gneča Krka - Tabor Sežana 0:5 (0:2); strelci: 0:1 Derviševič (4., ag.), 0:2 Keita (29.), 0:3 Mpongo (49.), Ba-kayoko (66.), 0:5 Pavlovič (77.). Rdeči karton: Šalja (64., Krka); Ilirija 1911 - Fužinar Sij Ravne System 3:1 (0:0); strelci: Korošec (47.), 1:1 Irmančnik (53.), 2:1 Biggs (57.), 3:1 Biggs (78.); Gorica - Triglav Kranj 0:0; Jadran Dekani - Tolmin 0:0; Dravinja - Beltinci Klima Tratnjek 0:2 (0:2); strelec: 0:1 Štrakl (13.), 0:2 Štrakl (38.); Nafta 1903 - Brinje Grosuplje 3:4 (1:1); strelci: 0:1 Brkič (32., z 11 m), 1:1 Vuica (40.), 1:2 Zalaznik (64.), 2:2 Igrec (71.), 2:3 Zalaznik (72.), 2:4 Brkič (80., z 11 m), 3:4 Oštrek (90., z 11 m). Rdeči kartoni: Sebestyen (87., Nafta); Gorenc Stankovič (67.), Pu-šnik (89., oba Brinje). 1. NAFTA 1903 25 16 3 6 51:26 51 2. BELTINCI TRATNJEK 25 15 5 5 39:17 50 3. GORICA 25 14 6 5 44:20 48 4. PRIMORJE EMUNDIA 25 13 8 4 38:23 47 5. TRIGLAV KRANJ 25 13 5 7 39:26 44 6. BRINJE GROSUPLJE 25 12 6 7 42:28 42 7. K. E. BISTRICA 25 11 5 9 39:36 38 8. RUDAR VELENJE 25 9 4 12 31:43 31 9. VITANEST BILJE 25 8 5 12 39:46 29 10. JADRAN DEKANI 25 7 8 10 27:31 29 11. DRAVINJA 25 8 4 13 26:37 28 12. TKK TOLMIN 25 7 6 12 26:40 27 13. FUŽINAR RAVNE 25 6 6 13 30:48 24 14. KRKA 25 6 5 14 30:45 23 15. ILIRIJA 1911 25 5 7 13 25:38 22 16. TABOR SEŽANA 25 5 7 13 32:54 22 M SVIŠ Ivančna Gorica -Jeruzalem Ormož 27:28 (15 15) JERUZALEM: Ranfl (9 obramb - 1 x 7 m), Balent (2 obrambi), Zemljič; Mlač Černe, Munda 2, Sok 8 (4), Vin-cek 1, Žuran 3, G. Hebar 3, T. Hebar, Šulek, Blagotinšek 2, Pungartnik 4, S. Krabonja, Jerenec 2, Kolmančič 3. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Sviš 3/2; Jeruzalem 4/4. IZKLJUČITVE: Sviš 10; Jeruzalem 10 minut. IGRALEC TEKME: Tadej Sok (Jeruzalem Ormož). POTEK REZULTATA: 0:1, 4:2, 5:7, 10:9,17:16, 22:18, 24:21, 26:25, 26:28, 27:28. Ormožani so na vedno neugodnem gostovanju v Ivančni Gorici zabeležili pomembno zmago, ki jih ohranja v boju za uvrstitev v Evropo. Skozi cel teden se je ormoška ekipa borila s poškodbami in boleznimi, a na koncu vseeno sestavila ekipo, ki je lahko enakovredno konkurirala Svišu, ki se krčevito bori za obstanek. V 1. polčasu so najprej povedli domačini (4:2), v 14. minuti pa so že bili v vodstvu Ormožani (5:7). V teh trenutkih je bila obramba Jeruza- lema odlična, vendar je šepala igra v napadu in igralci Sviša so znova povedli za gol (10:9). Na odmor sta ekipi odšli poravnani (15:15). V 2. polčasu je bila igra Jeruzalema slaba, s polno tehničnimi napakami. V 40. minuti je prednost Sviša narasla na +4 (22:18). V zadnjih deset minut tekme so gostje krenili z dvema goloma zaostanka (25:23). V zaključku so se domačini dobesedno ustrašili zmage in žoge so iz njihovih rok letele na vse strani. Izkušeni igralci Jeruzalema (Tadej Sok, Rok Žuran) so izkoristili to nervozo gostiteljev in pred zadnjo minuto je Ormož vodil za dva gola (26:28). V teh odločilnih minutah tekme je vratar Jeruzalema Filip Ranfl v 58. minuti pri izidu 26:26 zaustavil še sedemmetrovko in Sviš je končno pokleknil. Ormožani si na lestvici z istimi izkupičkom točk (28) delijo 4. mesto z novomeško Krko. V petek, 19. aprila, ob 19.30 na Hardek prihaja Ljubljana. Če želijo Ormožani ujeti vlak za Evropo, je zmaga nujna . Sebastijan Vincek, Jeruzalem Ormož: „Po pričakovanjih je bila tekma zahtevna. Do točk smo prišli predvsem po zaslugi slabe igre domačih v zadnjih desetih minutah. Sami nismo blesteli na tem srečanju, vendar sta na koncu pomembni edino novi točki. Hvala našim navijačem za glasno podporo. Zdaj nas čaka domača tekma proti Ljubljani, kjer si spodrsljaja ne smemo privoščiti. Smo kakovostnejša ekipa in to moramo dokazati še na igrišču." Aleksander Polak, trener Sviša Ivančna Gorica: „Zaslužili smo si vsaj točko, če ne celo obe. Enostavno smo se ustrašili zmage in z našimi napakami podarili zmago Ormoža-nom. Smo v težkem položaju glede obstanka v ligi, vendar ne bomo obupali. Do konca so še štirje krogi in verjamemo v naš neposredni ob-stanekv ligi." Uroš Krstič Liga NLB REZULTATI 22. KROGA: Sviš Ivančna Gorica - Jeruzalem Ormož 27:28 (15:15), Gorenje Velenje - Slovenj Gradec 35:28 (19:15), Trimo Trebnje -Škofljica 27:21 (12:9), Celje Pivovarna Laško - Krka 37:32 (17:15), Riko Ribnica - Urbanscape Loka 29:25 (16:14), Koper - Dobova 39:30 (20:16). LL Grosist Slovan - Ljubljana 34:27 (16:13). Foto: Davorin Arnuga Rok Žuran (Jeruzalem Ormož) je bil eden ključnih mož tekme med Svišem in Ormožem. 1. TRIMO TREBNJE 22 18 2 2 38 2. GORENJE VELENJE 21 17 3 1 37 3. CEUE PIVO. LAŠKO 22 17 1 4 35 4. KRKA 22 12 4 6 28 5. JERUZALEM ORMOŽ 22 12 4 6 28 6. KOPER 22 13 0 9 26 7. RIKO RIBNICA 22 11 2 9 24 8. SLOVENJ GRADEC 22 9 2 11 20 9. LL GROSIST SLOVAN 22 8 1 13 17 10. SVIŠ IVANČNA GORICA 22 6 3 13 15 11. URBANSCAPE LOKA 22 6 3 13 15 12. ŠKOFLJICA 22 5 1 16 11 13. LJUBLJANA 22 3 0 19 6 14. DOBOVA 21 3 0 18 6 14 Štajerski Šport torek m 16. aprila 2024 Motokros m Dirka za VN Trentina Gajser kljub tretji zmanjšal zaostan ¡emu mestu zmanjšal zaostanek za Pradom Pietramurata v bližini Gardskega jezera v Italiji je prizorišče, ki je izmed vseh tekem svetovnega prvenstva v motokrosu najbližje Sloveniji. Priložnosti za ogled dirke, ko je Tim Gajser znova v boju za naslov prvaka, njegovi navijači seveda nočejo zamuditi. Prizorišče sicer za našega šampio-na ni med njegovimi najljubšimi, saj se tukaj pred letom hudo poškodoval, a po enem letu je neprijeten občutek že nekoliko zbledel. To se je videlo že v kvalifikacijah, ki jih je dobil Francoz Febvre, Gajser pa je za njim osvojil 2. mesto in devet dragocenih točk. V uvodu sezone odlični Prado, tudi vodilni v skupnem seštevku, je tokrat vpisal ničlo, zasedel je šele 17. mesto. Če je kdo pomislil, da bo imel Španec zaradi slabe izbire štartnega položaja s tem oteženo dirkanje in bo pretil iz ozadja, se je tega občutka znebil že v prvem ovinku prve vožnje, ki ga je prvi prečkal ... Prado! Njegovi štartni pospeški so enostavno izjemni in tekmeci mu zaradi tega pogosto gledajo v hrbet od samega uvoda. Tudi Tim, ki je v prvi vožnji v prvi ovinek zapeljal kot peti. Že v prvem krogu je pridobil dve mesti in se prebil za Prada in Febvreja. Polovico dirke je vozil na tretjem mestu, a je bil vseskozi blizu tekmecema pred sabo. Španec pa ni zdržal v vodstvu, saj sta ga prehitela najprej Febvre, potem pa še Gajser. Vrstni red se pozneje ni spreminjal, je pa v zadnjem krogu Gajser prišel tik za hrbet Francozu in ga v ciljnem skoku skorajda ujel, razlika je bila na koncu le 37 stotink. V drugi vožnji je bil začetek podoben. Prado je kljub slabšemu startnemu položaju najbolje začel in si takoj privozil nekaj prednosti, Gajserju pa se začetek spet ni posrečil, v prvem krogu je bil šele sedmi. Nato je potreboval kar nekaj krogov za preboj na četrto mesto, potem pa ni mogel več mimo treh tekmecev pred sabo. Kljub vodstvu Prada je imel niti do prve zmage za veliko nagrado v sezoni v rokah Febvre (zadoščalo bi mu 2. mesto v drugi vožnji), a le do padca v šestem krogu, ko je zdrsnil na peto mesto, tudi za Gajserjem. S tem je vrata do nove zmage odprl Pradu, ki je priložnost zanesljivo iz- Rokomet m 1. B DRL (m) Velika Nedelja izkoristila priložnost, Gorišnica jo je zamudila Ajdovščina - Moškanjci-Gorišnica 27:25 (10:11) MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Krofič (+7), Trunk (+2), Bedenik; Ozmec 7(3), T. Bedrač 4, Geč 4, Šandor 4(1), Tement 3, Zupanič 2(1), N. Bedrač 1, Lorenčič, Žnidarič, Šeruga. Trener: Alan Potočnjak. Rokometaši Gorišnice so se na gostovanje v Ajdovščino odpravili z upanjem na zmago proti konkurenčni domači ekipi in posledični realni vključitvi v boj za obstanek. Bili so blizu, a jim je za zaključni korak vendarle nekaj zmanjkalo... Dolgo časa jim je kazalo dobro, z golom ali dvema razlike so vodili večji del prvega polčasa. Še bolje so odprli drugega in si v 37. minuti priigrali štiri gole naskoka (11:15). Sledile so krizne minute, ko je domača ekipa z delnim izidom 5:0 iz zaostanka prešla v vodstvo 18:16 v 46. minuti. Od zadnjega izenačenja (18:18) do konca so domačini stalno vodili za gol ali dva. Takšna razlika je bila tudi na koncu in Ajdovci so z izredno pomembno zmago v derbiju začelja storili pomemben korak k obstanku. „V zelo pomembni tekmi v boju za obstanek so gledalci videli zelo kakovostno, borbeno in napeto tekmo do zadnje minute. Po izenačenem prvem delu, ki smo ga dobili za gol, smo si v drugem hitro priigrali štiri gole prednosti. Sledili sta izključitvi Šandorja in Tementa ter nekaj zgrešenih čistih metov, kar so domačini takoj izkoristili za vrnitev v dvoboj. Nismo se predali in s fanatično borbeno igro do zadnje minute smo upali na točke. Žal nam ni uspelo Rokometaši Velike Nedelje so v boju za obstanek v Grosupljem dosegli izjemno pomembno zmago. 1. B DRL (m) REZULTATI 22. KROGA: Grosuplje - Velika Nedelja 28:29, Ajdovščina - Moškanjci-Gorišnica 27:25, Črno- melj - Butan plin Izola 35:34, Krško - Mokerc-Kig 28:27, Kočevje - Herz Šmartno 29:32, Dol TKI Hrastnik - Frankstahl Radovljica 29:29. 1. KRŠKO 19 17 1 1 S5 2. RADOVLJICA 20 15 2 S S2 3. MOKERC - KIG 19 1S 1 5 27 4. HERZ ŠMARTNO 20 1S 1 B 27 5. BUTAN PLIN IZOLA 20 1S 0 7 2B 6. GROSUPLJE 20 10 4 B 24 7. DOL TKI HRASTNIK 21 11 1 9 2S 8. VELIKA NEDELJA 20 S 0 12 1B 9. AJDOVŠČINA 21 7 1 1S 15 10. ČRNOMELJ 21 B 2 1S 14 11. KOČEVJE 19 B 0 1S 12 12. MOŠKANJCI-GORIŠNICA 20 4 1 15 9 1S. JADRAN HRPELJE 20 0 0 20 0 uloviti domačinov in smo zabeležili boleč poraz. Na koncu so gledalci v dvorani Police z bučnim aplavzom nagradili obe ekipi za prikazano igro," je povedal trener Gorišnice Alan Potočnjak. V naslednjem krogu bodo Gorišni-čani v nedeljo, 21. 4., ob 18.00 gostili ekipo Črnomlja. Grosuplje - Velika Nedelja 28:29 (15:14) VELIKA NEDELJA: Bezjak (2 obrambi), Matoševič (4 obrambe); Žunič 2, Kovačec, Zorec, Škorjanec, Grabovac 5 (3), Borko 6 (3), Toplak 3, Majhen 5, Gašič, Sraga 8. Trenerja: Davorin Kovačec in Uroš Krstič. SEDEMMETROVKE: Grosuplje 4/4; V. Nedelja 7/6. IZKLJUČITVE: Grosuplje 16; V. Nedelja 12 minut. IGRALEC TEKME: Borna Sraga (Velika Nedelja). POTEK REZULTATA: 0:1, 3:1, 5:6, 8:7, 9:11, 12:12, 15:14, 18:19, 21:23, 25:25, 25:27, 26:28, 28:29. Rokometaši Velike Nedelje so na Grosupljem osvojili pomembni točki in naredili korak bližje k želenemu neposrednemu obstanku v 1. B-ligi. V drugem delu sezone je ekipa na osmih tekmah dosegla pet zmag in se iz dna lestvice zavihtela proti zlati sredini. To je bila tretja zaporedna zmaga mladih „bikcev" iz Velike Nedelje (Ajdovščina, Črnomelj, Grosuplje). Tekma na Grosupljem je bila ves čas zelo izenačena. Najvišja prednost za eno ali drugo ekipo je znašala dva zadetka. Gostje so nekoliko V Pietramurati v bližini Gardskega jezera se vsako leto zbere velika množica slovenskih navijačev. koristil. V tej vožnji je premagal Nizozemca Calvina Vlaanderna in Švicarja Jeremyja Seewerja, Gajser je bil četrti, Febvre pa peti. V seštevku obeh voženj je Prado končal na prvem mestu s 45 točkami, Febvre je bil drugi z 41, Gajser pa tretji s 40. Ker je Gajser dobil v kvalifikacijah devet točk več od Prada, se mu je v skupnem seštevku približal za štiri točke - razlika sedaj znaša 13 točk. „Čutil sem, da večinoma vozim dobro, toda starta mi nista uspela. To mi je precej otežilo delo, tako da sta drugo in četrto mesto zadoščala za tretjo stopničko. Seveda sem želel več, hotel sem na vrh zaradi ekipe in vseh navijačev, ki me podpirajo, Dirka za VN Trentina, rezultati: 1. Jorge Prado Španija 2. Romain Febvre Francija 3. Tim Gajser Slovenija 4. Calvin Vlaanderen Nizozemska 5. Jeremy Seewer Švica 6. Jeffrey Herlings Nizozemska Skupni vrstni red: 1. Jorge Prado Španija 2. Tim Gajser Slovenija 3. Romain Febvre Francija 4. Jeffrey Herlings Nizozemska 5. Pauls Jonass Latvija 6. Jeremy Seewer Švica kar pa se ni izšlo. Lepo je bilo spet videti takšno množico, saj sem lani to dirko izpustil. Zdaj imamo dva prosta tedna, tako da bo dovolj časa za pripravo in naskok na zmago. Čutim, da sem blizu," je po dirki dejal Gajser. Drugi slovenski predstavnik Jan Pancar je bil v prvi vožnji 15., v drugi Gasgas Kawasaki Honda Yamaha Kawasaki KTM Gasgas Honda Kawasaki KTM Honda Kawasaki 20 25 22 15 1B 1S 219 20B 174 1B4 142 141 25 1B 1S 22 20 14 45 41 40 S7 SB S2 pa 11., kar je skupno zadostovalo za 13. mesto na veliki nagradi Trentina. 11. mesto iz druge vožnje je njegova najboljša posamična uvrstitev v razredu MXGP. Naslednja dirka bo na sporedu 5. maja v portugalski Aguedi. JM; sta Rokomet • 2. DRL (m), od 1. do 4. mesta Pravi obraz rokometašev Drave slabše odigrali zaključek 1. polčasa, tako da so odšli na odmor z minimalnim zaostankom. (15:14). V 2. polčasu rokometaši Velike Nedelje niso storili podobne napake in zmaga je romala v Prlekijo. Strelec zmagovitega zadetka v 60. minuti je bil Blaž Majhen (27:29). „V tekmo smo šli maksimalno motivirani in z željo po uspehu, s katerim bi bili bližje obstanku. Začeli smo slabo, saj smo namesto vodstva z 0:3 tekmecem dovolili, da po naših zgrešenih strelih povede 3:1. Tudi zaključek 1. polčasa je bil resnično slab; na prelahek način smo zapravili vodstvo za dva zadetka (10:12) in napad za +3. V nadaljevanju se je igralo 'gol za gol'. Največ težav sta nam povzročala prvi strelec 1. B-lige Andrej Yankovskyy (14 zadetkov) in izkušeni Tim Topolovec na levem krilu, ki je odigral brezhibno tekmo (met 6/6). Naša želja pred tekmo je bila, da v zadnjih deset minut tekme pridemo izenačeni in potem poskušamo presenetiti nasprotnika. To nam je uspelo in menim, da je naša zmaga zaslužena. Zdaj lahko mirne duše čakamo naslednjo domačo tekmo proti novemu 1. A-ligašu iz Krškega," je po tekmi na Grosupljem povedal Žiga Borko, strelec šestih zadetkov. Tekma proti vodilni ekipi 1. B-lige Krškemu bo odigrana v soboto, 20. aprila, ob 19.00 pri Veliki Nedelji. Do konca sezone Veliko Nedeljo poleg Krškega čakajo še tekme proti Šmar-tnemu, Mokercu in Kočevju. Da bi si tudi teoretično zagotovili neposreden obstanek v ligi, je potrebna še vsaj ena točka. JM, KU Drava Ptuj - Nova Gorica 31:20 (19:9) DRAVA PTUJ: Škorc, Češek; Kram-berger, Škrobot 5, Kuzma 1, Golež 1, Maroh, Žuran 1, Toplak 4, T. Kocijančič 2, Korez 2, Šestanj - Plohl, Krasnič 9, Bezjak 1, Strašek 1, S. Kocijančič 4. Trener: Uroš Šerbec. V zaostali tekmi 2. kroga končnice je Drava gostila rokometaše iz Nove Gorice. Ptujčani so dobro opravili nalogo, saj so po »spodrsljaju« proti Sevnici tokrat prišli do gladke zmage. Po njej je nosilec igre v obrambi in zelo borben krožni napadalec Drave Staš Kocijančič dejal: „Na prejšnji tekmi smo s porazom v gosteh s Sevnico nekoliko 'zamočili', zato smo imeli tokrat še večji motiv za zmago in dobro igro. Želeli smo pokazati, da smo prava ekipa in da si zaslužimo napredovanje v 1. B-ligo." Rokometaši Drave so temelje za visoko končno zmago postavili že v prvem polčasu, ki so ga dobili z 19:9. Ptujčani so od prve minute naprej počasi, a zagotovo »mleli« Primorce in prišli do lepe prednosti z odlično igro v obrambi, ki je bila tudi temelj za zajetno število ubranjenih strelov vratarja Domna Škorca. Tudi napad je deloval učinkovito in v njem je v prvem delu izstopal Domen Krasnič, ki je dosegel sedem od svojih devetih zadetkov. V drugem polčasu je bila tekma bolj izenačena, Goričani so nekako držali korak s kombinirano ekipo Drave. Trener Uroš Šerbec je dal priložnost za igro večini igralcev, ki so izpolnjevali njegove taktične usmeritve v napadu in obrambi. V obeh delih so Ptujčani delovali solidno, kar 2. DRL (m), od 1. do 4. mesta 1. SEVNICA 3 3 0 0 9(3) 2. DRAVA PTUJ 3 2 0 1 8(4) 3. NOVA GORICA 3 1 0 2 4(2) 4. MARIBOR BRANIK 3 0 0 3 1(1) jim je prineslo visoko zmago. Gostje so imeli na tekmi kar 13 7-metrovk, realizirali so jih osem. Staš Kocijančič, Drava: „Dobro smo odigrali predvsem v obrambi, prav tako sta tudi vratarja ubranila še več, kot bi morala, in to je naredilo največjo razliko na tekmi. V napadu smo odigrali tako, kot znamo, žoga je lepo tekla. Trenutna situacija na lestvici je za nas takšna, da smo še bolj motivirani, da vsako tekmo odigramo stoodstotno. Do konca prvenstva bomo igrali še z večjim zagonom in verjamem, da bomo vse tekme tudi zmagali." David Breznik Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Drave proti Primorcem niso dovolili kakršnega koli presenečenja. torek • 16. aprila 2024 Šport, rekreacija Štajerski 15 Nogomet • 3. SNL - vzhod, 20. krog Drava še korak bližje 2. ligi, Hajdina slavila v Vidmu 20. krog tekmovanja v 3. ligi je ponovno ponudil nekaj zanimivih tekem. Vodilna Drava je dosegla pet zadetkov proti Dravograjčanom in je svoje delo opravila v skladu s pričakovanji. To pa ni uspelo najbližjima zasledovalcema ptujske ekipe: drugi Videm je izgubil doma v lokalnem derbiju s Hajdino, tretje Krško pa je remiziralo na težkem gostovanju v Račah. V taboru ekipe IBLO Podvinci so pričakovali več od remija v Dobrovcih, enako pa velja tudi za ekipo Zavrča, ki je doživela hud poraz v Ljutomeru. REZULTATI 20. KROGA: Korotan Prevalje - Šmartno 1928 3:1 (2:1), Šampion - Brežice 1919 Terme Čatež 2:3 (1:1), Avto Rajh Ljutomer - Zavrč 6:2 (4:2), Drava Ptuj - Koroška Dravograd 5:1 (1:1), ZASE Videm - Hajdina 0:1 (0:0), Rače - Krško 1:1 (0:0), Premium Dobrovce - IBLO Podvinci 1:1 (0:1). 1. DRAVA PTUJ 20 15 3 2 62:15 48 2. ZASE VIDEM 20 12 4 4 38:23 40 3. KRŠKO 20 10 5 5 62:29 35 4. KOROTAN PREVALJE 20 10 5 5 40:26 35 5. BREŽICE ČATEŽ 20 11 1 8 56:42 34 6. ŠAMPION 20 9 3 8 38:40 30 7. IBLO PODVINCI 20 8 5 7 35:32 29 8. A. RAJH LJUTOMER 20 8 3 9 35:44 27 9. HAJDINA 20 8 2 10 31:32 26 10. ZAVRČ 20 7 5 8 33:31 26 11. ŠMARTNO 1928 20 7 1 12 27:48 22 12. RAČE 20 6 4 10 26:32 22 13. P. DOBROVCE 20 5 4 11 20:41 19 14. K. DRAVOGRAD 20 1 1 18 12:80 4 ZASE Videm - Hajdina 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Medved (72.) ZASE VIDEM: Kokol, Mesarič, Kelc (od 59. Buran), Zdovc, Ferčec (od 78. Fridl), Ploj (78. Žižek), Petek, Krušič, Cesar (od 89. Kirbiš), Krajnc, Kurež (od 89. Plajnšek). Trener: Luka Gajšek. HAJDINA: Zupanič, Horvat, Goj-košek, Rajh, Pal (od 58. Cep), Bojnec (68. Mesarič), Lipavšek, Tomanič, Ljubec, Petek, Medved. Trener: Miran Emeršič Približno 250 gledalcev v Športnem parku na Vidmu je spremljalo gledljivo nogometno predstavo, v kateri so bili v prvem delu za odtenek boljši in nevarnejši domačini, v drugem pa gostje, ki so tudi dosegli edini zadetek na tekmi. Teh bi glede na spisek priložnosti lahko bilo bistveno več, a sta svoje delo dobro opravila oba vratarja, pri Vidmu Žiga Kokol in pri Hajdini Tibor Zupanič. Slednji je prvem polčasu vrhunsko zaustavil strel Roberta Kureža, iz dobrih priložnosti pa so bili neuspešni še Aljaž Ploj, Žiga Krušič in David Ferčec. Za gostje v najlepšo zapravil Nejc Medved. Po vremensko in igralsko »vročem« prvem polčasu, so se v drugem zadeve na zelenici nekoliko umirile. Odločilni trenutek tekme se je zgodil v 72. minuti, ko je Nejc Medved dosegel pravi evrogol s kakšnih 16 metrov, potem ko je neubranljivo zadel v levi zgornji kot - 0:1. Zadetek je podžgal Videmčane, da so šli v ofenzivo, v kateri so po izigrani akciji prišli do velike priložnosti, a je nevaren strel Roberta Kureža odbil vratar Tibor Zupanič. Gostje so tako prišli do pomembne zmage v boju za umik iz nevarne cone, medtem ko so domačini v zadnjem obdobju rezultatsko precej popustili. Kljub temu so še naprej trdno na 2. mestu lestvice. Miha Mesarič, ZASE Videm: „Predvsem v prvem polčasu smo bili boljši tekmec in bi lahko tekmo usmerili v našo korist. Imeli smo veliko priložnosti, ki pa jih nismo realizirali. Naša manjša nezbranost v obrambi je odločila tekmo, ki so jo Hajdinčani izkoristili in dosegli zadetek. S tem zadetkom in predvsem z več športne sreče so gostje tokrat prišli do zmage." Nejc Medved, Hajdina: „Tekma je bila ves čas zelo zanimiva in bi jo lahko dobili eni ali drugi. Ves čas se je čakalo, kdo bo prvi dosegel zadetek. Videm je poizkušal in imel svoje priložnosti, tudi mi smo jih imeli, a na koncu je sreča nekako 'pobožala' nas, da smo zadeli in prišli do zmage. Na prejšnjih tekmah te sreče nismo imeli, zato smo na tem derbiju šli v tekmo dobesedno 'na glavo', kar se nam je obrestovalo." Drava Ptuj - Koroška Dravograd 5:1 (1:1) STRELCI: 1:0 Doplihar (13.), 1:1 D. Rogina (36., z 11 m), 2:1 Erhatič (53. z 11 m), 3:1 Doplihar (62.), 4:1 Erhatič (65., z 11 m), 5:1 Penič (84.). DRAVA PTUJ: Lampret, Čuš (od 62. Karo), Janežič, Rec (od 69. Satler), Vidovič, Lovenjak, Erhatič, Mlakar (od 69. Sakač), S. Rogina, Kme-tec (od 62. Penič), Doplihar (od 69. Debelak). Trener: Jura Arsič. RDEČI KARTON: Trajkovski (51., Dravograd). Trener Drave Jura Arsič je pred tekmo opozarjal svoje igralce, da je vsakršno podcenjevanje prepovedano, saj se lahko stvari hitro obrnejo v neželeno smer. V prvem polčasu njegove besede niso naletele na plodna tla ... Domača zasedba je sicer dobro odprla tekmo, uvodno premoč pa je kronal 18-letni Liam Doplihar in v 13. minuti poskrbel za vodstvo 1:0. Domačine je to vodstvo uspavalo in gostje so dvakrat zapretili z nevarnimi podajami v prazen prostor. V drugo je odlično posredoval vratar Lampret, ki pa je bil nemočen v tretjem poskusu, po katerem so Korošci po prekršku na robu 16-metrskega prostora prišli do penala. Zanesljiv strelec je bil Davor Rogina - 1:1. Odločilni trenutek tekme se je zgodil v 49. minuti, ko je Doplihar prodiral po desni strani, njegov nizek predložek pa je gostujoči branilec v padcu blokiral z roko. Sodnik je pokazal na belo točko, kar so gostje pospremili z glasnimi protesti. Pri tem je bil najglasnejši vratar Tadej Trajkovski, ki ni odnehal niti takrat, ko bi moral Nik Erhatič izvajati kazenski udarec - za nagrado mu je sodnik pokazal drugi rumeni karton in pot v slačilnico . Domača zasedba je igralca več v nadaljevanju unovčila za zasluženo zmago, pri tem pa plačala tudi visoko ceno: kar trije igralci - Mlakar, Rec in Erhatič - so prejeli četrti rumeni karton v sezoni in proti Hajdini ne bodo imeli pravice nastopa. Nik Erhatič, Drava: „S končnim rezultatom smo seveda zadovoljni, zmaga je zaslužena. Prvi polčas je Foto: Črtomir Goznik V Vidmu so se zmage presenetljivo veselili gostje s Hajdine (v modrih dresih). bil z naše strani slab, nismo izkoriščali priložnosti, ki smo si jih ustvarili. Med polčasom smo se zbrali in tekmo obrnili v našo korist. Izključitev gostujočega vratarja je bila že odločilna, tudi brez tega pa bi tekmo dobili. Sedaj nas čaka zanimiva tekma s Hajdino, kjer bo zagotovo odlično vzdušje. Žal bomo oslabljeni, na srečo se vrača vsaj Šalamun." Avto Rajh Ljutomer - Zavrč 6:2 (4:2) STRELCI: 1:0 Ožbetič (7.), 2:0 Nemec (9.), 3:0 Ožbetič (20.), 3:1 Zorko (34.), 3:2 Potočnik (38., z 11 m), 4:2 Nemec (45,), 5:2 Nikolič (82.), 6:2 Rudolf (89.). ZAVRČ: Maroh, Koren, Draško-vič Kelc Vnuk, Potočnik, Letonja, Jambriško, Bojnec, Kajzer, Predika-ka, Zorko. Trener: Robert Hojnik Šok terapija na klopi Avto Rajh Ljutomera se je očitno obrestovala, saj so domačini pod vodstvom trenerja Boštjana Zemljiča dosegli visoko zmago. Visok rezultat pa je v marsičem precej varljiv in nerealen. Kljub temu, da gostje tokrat niso bili pravi in da jim je občasno manjkalo prave energije v igri, si takšnega poraza niso zaslužili. Bili pa so kaznovani zaradi svojih zgrešenih priložnosti ... V 20. minuti je bil izid že 3:0, potem ko je Žiga Ožbetič dosegel dva gola, enega pa Tilen Nemec. Vmes so tudi Zavrčani zapravili svoje stoodstotne priložnosti in ob kakšnem njihovem zadetku na začetku tekme, bi šla le-ta lahko tudi v drugo smer. Po visokem zaostanku je Rok Zorko znižal na 3:1 iz prostega strela s kakšnih tridesetih metrov, na 3:2 pa iz enajstmetrovke kapetan Denis Po- točnik. Ko se je zdelo, da je tekma ponovno odprta, so Ljutomerčani v zadnji minuti preko Tilna Nemca dosegli še četrti zadetek - 4:2. V drugem polčasu so se gostje trudili znižat rezultat in so - podobno kot domačini - imeli nekaj priložnosti za zadetek. Tega jim ni uspelo doseči, so se pa v končnici še dvakrat veselili domači nogometaši, za katere sta zadela Santino Nikolič in Anej Rudolf. Robert Hojnik, trener Zavrča: „Na začetku mi nismo izkoristili svojih priložnosti, domačini pa so jih in prišli do lepe prednosti. Po tem smo se pobrali in znižali rezultat, vendar smo slabo zaključili prvi polčas. V drugem smo iskali svoje priložnosti, da bi se vrnili v igro, a nam to ni uspelo in domačini so na koncu prišli do visoke zmage.« Boštjan Zemljič, trener AR Ljutomer: »Po prevzemu trenerske vloge sem pred tekmo z Zavrčem opravil vsega dva treninga. S fanti smo se dogovorili za nekatere novitete v igri in v zelo dobrem vzdušju pričakali sicer neugodne Zavrčane. Tekmo smo odigrali povsem v skladu z našim dogovorom in zasluženo prepričljivo zmagali. Če bomo v tem stilu nadaljevali, nam uvrstitev v sredino prvenstvene lestvice ne uide. Verjamem pa, da smo sposobni doseči še kaj več.« Premium Dobrovce - IBLO Podvinci 1:1 (0:1) STRELCA: 0:1 Zamuda Horvat (6.), 1:1 Mlinar (76., z 11 m) IBLO PODVINCI: Cajnko, Šalamun, Ramšak, Dumbovič, Osterc, Anžel (od 46. Akanni), Kolenko, Živič, Za- muda Horvat (od 58. Cesar), Orovič, Zajko. Trener: Aleš Čeh Igrišče v Dobrovcah ni bil srečen kraj za nogometaše Podvincev, ki so si glede na prikazano zaslužili poln izplen treh točk, a so se morali zadovoljiti le eno. Gostje so uspešno odprli obračun, saj so že v 6. minuti povedli. Po prodoru Jerneja Oroviča in natančni podaji v kazenski prostor je žogo z nekaj metrov v gol pospravil Žan Zamuda Horvat - 0:1. Hitro vodstvo ekipe IBLO Podvinci ni uspavalo, ampak so še naprej vodili igro in so si pripravili še kup lepih priložnosti za zadetek. Premium Dobrovce so bili v prvem polčasu v sila podrejenem položaju in so lahko bili veseli, da so ob odmoru zaostajali zgolj 0:1. Ob koncu prvega dela se je v gostujoči ekipi poškodoval Leon Anžel, kar se je zelo poznalo v drugem polčasu. Ta je bil bolj izenačen, predvsem pa so gledalci spremljali lepo odprto tekmo, ki je ponudila številne dobre priložnosti na obeh straneh. Za goste jih niso realizirali Jernej Orovič, Jan Ziko Zajko in Robert Osterc. Sledila je kazen, saj so domačini po spletu okoliščin prišli do enajstmetrovke, ki jo je uspešno izvedel Andraž Mlinar - 1:1. Aleš Čeh, trener Podvincev: „Zno-va smo bili boljši v sami igri, a smo zapravili res veliko priložnosti. Nekoliko nam šepa realizacija, zmanjkalo nam je tudi nekaj športne sreče, da bi dobili to tekmo. Res je tudi, da smo v nadaljevanju nekaj časa trpeli in so bili domačini boljši, nevarnejši, a gledano v celoti smo bili mi tista ekipa, ki bi si bolj zaslužila zmago." David Breznik, JM, NŠ Nogomet • Lige MNZ Ptuj Samoumevne zmage ni, za vsako točko se je treba potruditi Super liga Najuspešnejša ekipa spomladanskega dela sezone (trije krogi) prihaja iz Stojncev. Tokrat so Stojnčani v občinskem derbiju ugnali Markovča-ne in spomladi obdržali 100 % učinek - prej so že premagali Bukovce in Gorišnico. Junak srečanja je bil Dominik Blažekovič, ki je zabil dva gola. Gostje so tekmo končali z deseterico na igrišču, kar ob maloštevilnem igralskem kadru predstavlja dodatno težavo za trenerja Krajnca. Še večje težave s sestavo ekipe ima Boč, ki je v Ormož prišel le z 12 igralci. Kljub temu se proti vodilni ekipi niso predali brez boja, ampak so sredi prvega polčasa celo izenačili. Najboljši strelec lige Luka Kirič (16 zadetkov na 12 tekmah) je s pomočjo soigralcev v nadaljevanju stvari vendarle postavil na svoje mesto. Drugo zaporedno zmago so slavili Središčani, ki jim je zgodnje vodstvo 2:0 - oba gola je zabil Klemen Jaki -proti Bukovčanom uspelo zadržati vse do konca obračuna. S porazom Bukovcev je eno mesto pridobila Gorišnica, ki je slavila v Gerečji vasi. Tudi na tem srečanju je eden izmed igralcev dvakrat zadel v polno - to je uspelo Klemnu Zlatniku (10 golov, drugi strelec lige). Blizu svoje druge spomladanske zmage so bili Grajenčani na gostovanju v Apačah, a so jim domačini popolno veselje preprečili z izena- čenjem v 87. minuti, ko je iz penala zadel Uroš Cesar. REZULTATI 12. KROGA: Ormož - Boč Poljčane 3:1 (2:1); strelci: 1:0 Zazič (12.), 1:1 Turšič (32.), 2:1 Kirič (38.), 3:1 Kirič (58.); Središče - Bukovci 2:1 (2:0); strelca: 1:0 Jakl (11.), 2:0 Jakl (23.), 2:1 Strelec (91.); Gerečja vas - Gorišnica 0:3 (0:1); strelca: 1:0 Zlatnik (32., z 11 m), 0:2 Šnofl (63.), 0:3 Zlatnik (70.); Stojnci - Markovci 3:0 (1:0); strelca: 1:0 Blažekovič (30.), 2:0 Kovačec (49.), 3:0 Blažekovič (58.). Rdeči karton: Plajnšek (65., Markovci); Apače - Grajena ANpro 2:2 (0:1); strelci: 0:1 Bračko (18.), 0:2 Toplak (50.), 1:2 Bratkovič (60.), 2:2 Cesar (87., z 11 m); 1. ORMOŽ 12 9 2 1 33:12 29 2.STOJNCI 12 8 1 3 21:13 25 3. GORIŠNICA 12 7 1 4 23:11 22 4. BUKOVCI 12 6 2 4 21:13 20 5. GRAJENA ANPRO 12 5 3 4 27:25 18 6. MARKOVCI 12 5 1 6 23:23 16 7. SREDIŠČE 12 5 1 6 21:29 16 8. GEREČJA VAS 12 3 1 8 13:31 10 9. BOČ POLJČANE 12 2 2 8 13:25 8 10. APAČE 12 1 4 7 17:30 7 Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Ormoža nadaljujejo uspešno serijo zbiranja točk, proti Boču so vpisali deveto zmago v sezoni. 1. liga MNZ Ptuj: Makolam še drugi zaporedni derbi Izmed vodilne trojice sta se tokrat med seboj pomerili ekipi iz Makol in Tržca. Domača zasedba je na začetku vsakega polčasa zadela v polno in se veselila še druge zaporedne identične zmage v derbiju (prejšnji teden je 0:2 slavila na Rogoznici). S tem so si igralci iz Makol na široko odprli vrata za napredovanje v Super ligo. A do konca je še pet krogov in svoji raču-nici imata tudi Tržec in Rogoznica ... Rogoznica je v Dornavi dosegla pol ducata zadetkov in skočila na 2. mesto. Do druge zmage v sezoni so prišli Hajdošani, ki so v zaključku tekme unovčili prednost igralca več na igrišču. Skorba je dosegla drugo zaporedno spomladansko zmago in skočila v sredino lestvice. REZULTATI 11. KROGA: Makole Bar Miha - Tržec 2:0 (1:0); strelca: 1:0 Grašič (8.), 2:0 Kenda (56.); Pragersko - Hajdoše 2:3 (0:0); strelci: 1:0 Vanček (53., z 11 m), 1:1 Ka-učič (57.), 2:1 Jeršič (61.), 2:2 Glodež (83.), 2:3 D. Krajnc (86., ag.). Rdeči karton: Frelih (46., Pragersko); Podlehnik - Skorba 1:3 (0:2); strelci: 0:1 Leben (5.), 0:2 Leljak (45.), 0:3 Ljubec (81.), 1:3 Lampret (85.); Dornava Digitalpartner.si - Rogo-znica 1:6 (1:4); strelci: 0:1 Miha Kokol (5.), 0:2 Šoštarič (12.), 1:2 Zagoršek (30., z 11 m), 1:3 Marušič (41.), 1:4 Keško (44.), 1:5 Šoštarič (85.), 1:6 Alex Krajnc (89.). 1. MAKOLE MIHA 11 8 1 2 27:17 25 2. ROGOZNICA 3.TRŽEC 4. SKORBA 5. DORNAVA 6. PODLEHNIK 7. PRAGERSKO 8. HAJDOŠE 11 11 7 2 2 28:12 23 7 1 3 22:13 22 11 5 0 6 24:31 15 11 4 1 6 30:36 13 11 3 3 5 16:19 12 11 3 1 7 28:30 10 11 2 1 8 10:27 7 2. liga MNZ Ptuj: Cirkulančani skoraj zapravili vodstvo 0:3 REZULTATI 10. KROGA: Leskovec - Oplotnica Senčila Senica 1:1 (0:0); strelca: 1:0 Ahej (79., ag.), 1:1 Pem (86.); Polskava avtop. Grobelnik - Cir-kulane 2:3 (1:3); strelci: 0:1 Brlek (3.), 0:2 Brlek (15.), 0:3 Kokol (43.), 1:3 Kenda (45., z 11 m), 2:3 Kenda (56.). Rdeča kartona: Kenda (92., Polskava), Kornet (92., Leskovec); Slovenja vas SMS sanacija - Zgornja Polskava 0:4 (0:1); strelci: 0:1 Smogavc (35.), 0:2 Puhman (70.), 0:3 Smogavc (85.), 0:4 Čurič (89.). 1. ZGORNJA POLSKAVA 10 7 0 3 30:16 21 2. CIRKULANE 10 5 4 1 19:17 19 3. OPLOTNICA SENICA 10 5 1 4 25:15 16 4. SLOVENJA VAS 10 3 3 4 21:32 12 5. POLSKAVA G. 10 2 2 6 12:21 8 6. LESKOVEC 10 1 4 5 22:28 7 Jože Mohorič 16 Štajerski Šport, rekreacija torek • 16. aprila 2024 Atletika • 23. ormoški polmaraton Rekordna udeležba v Ormožu V Ormožu se je odvil eden največjih športnih dogodkov tod okrog, in sicer že 23. ormoški polmaraton. Ta je na prelepo sončno nedeljo v Ormož privabil 627 nastopajočih in številne obiskovalce ter ljubitelje teka. Končna številka zbranih se je - brez pretiravanja -približala številki 1000. Med 9. in 10. uro so potekali otroški teki in štafetna teka za osnovne šole. Letos so na prestižnih štafetnih tekih tekle osnovnošolke in osnovnošolci iz Ormoža, Velike Nedelje, Miklavža pri Ormožu, Ivanjkovcev ter Svetega Tomaža. Najprej so se po CICI progi (150 metrov) pognali najmlajši, rojeni leta 2017 in mlajši, bilo jih je kar 89. Najhitrejša sta bila Jasna Ju-vančič in Filip Bučar. Na 300 metrov dolgo progo se je podalo 55 otrok, ro- jenih leta 2015 in 2016, najhitrejša pa sta bila Ema Strelec in Tim Meznarič. V teku na 600 metrov so imeli pravico nastopa otroci, rojeni leta 2013 in 2014. Med 30 nastopajočimi sta se prvih mest veselila Zala Hebar in Jan Lesjak. Sledil je tek za dekleta in fante, rojene 2011 in 2012 na 900 metrov. Sodelujočih je bilo 20, najhitrejša pa sta bila Meta Bezjak in Jaka Jarc. Na najdaljši razdalji za otroke, 1.200 metrov, so pravico teka imeli letniki 2009 in 2010, zmag sta se veselila Klara Strelec in Lukas Dovnik. Zelo zanimiva sta bila štafetna teka za osnovne šole. Med dekleti so bile najhitrejše učenke iz OŠ Miklavž pri Ormožu pred dekleti iz Velike Nedelje, Ivanjkovcev in Ormoža. Med fanti so bili najhitrejši učenci OŠ Ormož pred Svetim Tomažem, Veliko Nedeljo in Ivanjkovci. Na otroških in štafetnih tekih je skupaj sodelovalo 230 otrok, med njimi jih je največ prihajalo iz Športne šole Dada. Pri članih so izvedli teke na 5, 10 in 21 km. Teka na 5 in 10 km sta štela tudi za državno prvenstvo policistov. Med ženskami na 5 km se je zmage veselila Nataša Bende pred Niko Pitošek in Tjašo Mav. Čas zmagovalke je bil 20 minut in 40 sekund. Med moškimi na 5 km je prvi v cilj pritekel Vinko Jost s časom 17 minut in 40 sekund, drugo mesto je osvojil Matjaž Rus in tretje Mitja Črnčec. Na 10 km razdalji je med ženskami zmagala redna udeleženka ormoških polmaratonov in uličnih tekov Jasmina Ilijaš. Čas zmagovalke je bil 37 minut in 28 sekund. Za Ilijaševo sta zaostali Hana Košenina in Nina Pavlič. Kar 161 nastopajočih se je podalo na 10 km razdaljo pri moških. Zmaga je odromala v Bovec, s časom 33 minut in 19 sekund se je na vrh zavihtel Tobi Gaberšček. Za njim sta zaostala Mitja Potrč in Aljoša Cipot. Zmaga na polmaratonu pri ženskah je ostala doma. S časom 1 ura 37 minut in 9 sekund je zmagala članica AK Ormož Andreja Gorčan. Drugo 23. ormoški polmaraton je privabil rekordno število nastopajočih. mesto je osvojila še ena domačinka, Petra Jenko. Eva Arh je tek na 21 km in 98 metrov končala na tretjem mestu. Tudi na polmaratonu pri moških je zmaga ostala doma: Blaž Orešnik je zmagal s časom 1 ura 13 minut in 46 Namizni tenis • Državne lige Cirkovčani z zmagama zaključili ligaški del S tekmami zadnjega kroga se je zaključil redni del sezone v državnih namiznoteniških ligah. Obe najboljši ekipi iz Cirkovc sta ga v 2. ligah zaključili z zmagama, pri čemer so dekleta zasedla končno 3. mesto, fantje pa celo drugega, ki jim prinaša igranja v dodatnih kvalifikacijah za napredovanje v 1. ligo. Po neuradnih napovedih pa se za mesto med prvo-ligaši naj ne bi potegovali. 2. SNTL (ž) REZULTATI 8. KROGA: Cirkovce -Mura Sobota 6:0, PPK Rakek - Vrhnika 0:6, Jesenice - NTK B2 6:1, ŠD SU - Vesna 2:6. 1. VESNA 14 14 0 0 84:20 28 2. ŠD SU 14 11 1 2 75:38 23 3. CIRKOVCE 14 10 1 3 77:33 21 4. VRHNIKA 14 6 2 6 52:52 13 5. JESENICE 14 5 3 6 63:56 13 6. RAKEK 14 3 2 9 39:70 8 7. MURA SOBOTA 14 2 1 11 24:75 5 8. NTK B2 14 0 0 14 14:84 0 Cirkovce - Mura Sobota 6:0 Žolek/Krajnc - Tanšek/Komovec 3:2, Zoja Žolek - Sara Tanšek 3:1, Katja Krajnc - Eva Hauko 3:0, Ina Unger - Martina Komovec 3:1, Katja Krajnc - Sara Tanšek 3:0, Zoja Žolek - Martina Komovec 3:1. Cirkovška dekliška zasedba si je že pred zadnjim krogom zagotovila končno 3. mesto, kljub temu pa ga je opravila z odliko. Začelo se je s tesno zmago med dvojicami, kjer sta Zoja Žolek in Katja Krajnc zaostanek 0:2 v nizih preobrnili v zmago 3:2, nadaljevalo pa s petimi zelo suverenimi posamičnimi zmagami. 2. SNTL (m) REZULTAT110. KROGA: Cirkovce I - Ptuj 6:2, Ilirija - Savinja KPM II 0:6, Vesna - Savinja II11:6, Xiom Muta -Arrigoni I 2:6, Kema Murexin II - Rakek 6:1, Vesna - Savinja KPM II 3:6, Ilirija - Savinja II - Arrigoni I III 0:6, Kema Murexin 1:6, Xiom Muta - Ra- kek 6:1. 1. ARRIGONI I 18 15 2 1 103:37 32 2. CIRKOVCE I 18 14 1 3 97:53 29 3. SAVINJA KPM II 18 13 2 3 96:57 28 4. PTUJ 18 11 3 4 94:60 25 5. SAVINJA III 18 9 2 7 78:69 20 6. RAKEK 18 6 1 11 57:87 13 7. XIOM MUTA 18 3 4 11 65:95 10 8. KEMA MUREXIN II 18 4 2 12 62:93 10 9. VESNA 18 3 1 14 50:100 7 10. ILIRIJA 18 2 2 14 47:98 6 Cirkovce I - Ptuj 6:2 Slodej/Koban - Krušič/N. Šegula 3:2, Koban - N. Šegula 0:3, Slodej -Drčic 3:2, Koren - Krušič 3:2, Slodej -N. Šegula 3:0, Koban - Krušič 1:3, Koren - Drčic 3:0, Slodej - Selišek 3:0. Lokalni derbi je odločal o končnem drugem mestu v 2. ligi, v prednosti pred srečanjem pa so bili Cirkovčani (27 - 25 v točkah). Ti so bili f Nogomet • Ženska liga Krim spretno in srečno do točk na Ptuju OD 5. DO 9. MESTA: Drava Ptuj - Krim 3:4 (2:1), Cerklje - Gažon 2:0 (2:0). ' 16 5. PRIM0RJE GAIA 6. CERKLJE 7. DRAVA PTUJ 8. KRIM 9.GAŽON 7 1 17 6 3 8 40:53 22 8 21:50 21 17 17 17 3 1 13 12:83 2 3 12 11:64 1 1 15 3:104 Foto: Črtomir Goznik Igralke Krima so še drugič v sezoni ugnale Ptujčanke. Drava Ptuj-Krim 3:4 (2:1) STRELKE: 1:0 Ines Krajnc (15.), 1:1 Neža Trost (18.), 2:1 Tjaša Jasenc Ja-kop (42.), 2:2 Rubi Krmelj (54.), 2:3 Neža Trost (70.), 2:4 Ana Makovec (75.), 3:4 Ines Krajnc (79-, z 11 m). DRAVA PTUJ: Neža Forštnarič, Tjaša Jasenc Jakop, Ana Lenka Bedrač Plazovnik, Eva Vidovič, Nuša Štumberger, Ines Krajnc, Anja Lon-čarič, Maša Potočnik, Maša Pogo-relec (od 76. Marina Kostanjevec), Taja Lončarič, Ela Ušen. Trener: Danilo Lončarič. sekund. Tadej Grilc in Jurica Tomac sta v cilj pritekla kot drugi in tretji. Tudi tokrat je treba pohvaliti organizacijo prireditve, ki je bila na visokem nivoju. Seveda brez ormoške gostoljubnosti ni šlo in tudi zaradi tega se tekmovalke in tekmovalci vedno radi vračajo v naše malo mesto Ormož. 24. junija bo Atletski klub Ormož organiziral še en velik in zelo zanimiv dogodek - 21. nočni ulični tek. Uroš Krstič uspešnejši že v prvem medsebojnem srečanju na Ptuju (4:6), tokrat so proti oslabljeni ptujski zasedbi (zaradi poškodbe hrbta je manjkal Marsel Šegula) slavili še bolj prepričljivo. Velika razlika pa v sebi skriva podrobnost, da so kar tri dvoboje domači igralci dobili z izidom 3:2. Prav zaradi tega je dvoboj skupno trajal dve uri in pol. V dvojice so domačini postavili Slodeja in Kobana (skoraj vedno sta začela Slodej in Koren), a sta Kru-šič in Nino Šegula v zadnjem nizu zmogla le do izida 11:8. Najboljšemu domačemu igralcu Maticu Slodeju se je izjemno upiral državni veteranski prvak, 65-letni Darko Drčic, ki je klonil šele po petih nizih, 13:11 v zadnjem. Naslednji izenačen obračun sta odigrala Aleks Koren in Luka Krušič (nastopil je poškodovan), tudi tokrat pa je v petem nizu daljšo potegnil domači igralec ... Luka Krušič, Ptuj: „Rezultatsko smo izgubili 6:2, a bi se lahko tekma hitro obrnila tudi v drugo smer, saj smo znova tri partije izgubili 3:2. V tej sezoni proti Cirkovčanom v obeh dvobojih nismo imeli niti kančka športne sreče, saj smo večino partij izgubili z najtesnejšim izidom (skupno kar šest, op. a.). Na koncu lahko samo čestitamo Cir-kovcam za zasluženo zmago in za uspešno sezono." Danilo Piljak, trener NTK Cirkovce: „Dvoboj je potekal v zelo dobrem vzdušju. Končni rezultat je visok v naš prid, a so bili dvoboji precej izenačeni, trije so se končali s 3:2. Glede igranja kvalifikacij in borbe za prvo ligo dokončna odločitev še ni padla, v kratkem bo predsednik z upravnim odborom natančno pretehtal situacijo in se odločil za najboljšo možnost." Jože Mohorič Športni napovednik Kolesarstvo • Pokal Poli Kolesarski klub Perutnina Ptuj bo v soboto, 20. aprila, izvedel tradicionalno dirko Pokal Poli 2024. Krožna dirka med Hajdošami in Slo-venjo vasjo (4 km) bo predvidoma potekala med 8. in 16. uro (promet bo v tem času zaprt, organizatorji prosijo za upoštevanje navodil policistov in redarjev). Med seboj se bodo merili dečki C, deklice C, deklice B (3 krogi), dečki B, deklice A (4 krogi), dečki A, mlajše mladinke (5 krogov), mlajši mladinci, starejše mladinke in članice (10 krogov). Na koncu se bodo v absolutni kategoriji med seboj pomerili še rekreativci (4 krogi). Nogomet • Veteranske lige MNZ Ptuj +35 vzhod REZULTATI 9. KROGA: Podvinci - Markovci 4:1, Gorišnica - Dornava AAS 2:1, Grajena - Cirkulane 1:4. 1. PODVINCI 9 7 2 0 37:4 23 2. DORNAVA AAS 9 5 2 2 22:13 17 3. GORIŠNICA 9 5 0 4 22:23 15 4. SREDIŠČE 8 4 0 4 16:12 12 5. ROGOZNICA MURŠIČ 8 3 2 3 9:15 11 6. MARKOVCI 9 2 4 3 17:20 10 7. CIRKULANE 9 2 2 5 12:24 8 i. GRAJENA 9 1 0 8 12:36 3 +35 zahod REZULTATI 9. KROGA: Apače Skorba 4:11, Mons Claudius - Hajdina 1:1, Pragersko - Podlehnik 3:0. 1. SKORBA 9 7 1 1 39:14 22 2. PRAGERSKO 9 6 2 1 27:9 20 3. MONS CLAUDIUS 9 5 3 1 25:10 18 4. HAJDINA 9 5 2 2 25:12 17 5. GEREČJA VAS 8 4 0 4 13:25 12 6. APAČE 9 2 0 7 16:33 6 7. TRŽEC 8 116 13:40 4 8. PODLEHNIK 9 0 1 8 7:22 1 +40 REZULTATI 9. KROGA: Spodnja Polskava - Mladinec veterani 40 2:1, Majšperk - Videm 0:1, Zgornja Pol-skava - Ormož 2:4, Pohorje Oplotni-ca - Hajdoše veterani 4:0. 1. POHORJE OPLOTNICA 9 8 1 0 18:2 25 2. MLADINEC VET. 40 9 6 1 2 23:8 19 3. SPODNJA POLSKAVA 9 5 3 1 19:8 18 4. VIDEM 8 5 0 3 18:9 15 5. ORMOŽ 9 2 2 5 11:20 8 6. ZGORNJA POLSKAVA 8 2 0 6 10:16 6 7. MAJŠPERK 9 1 3 5 4:14 6 8. HAJDOŠE VETERANI 9 0 2 7 8:34 2 JM Igralke Drave so se pred uvodnim srečanjem zaključnega dela sezone nadejale zmage s Krimom, s katerim bi se približale želenemu končnemu 7. mestu. Gostje so jim prekrižale načrte in jih v tretjem medsebojnem srečanju v sezoni še drugič premagale. Tekma je potekala v vročem nedeljskem popoldnevu, kar pa igralkam obeh ekip ni preprečilo, da bi pokazale borbeno in angažirano predstavo. „To je bila z obeh strani zelo solidna predstava, z veliko lepimi akcijami in v končni fazi tudi veliko zadetki. Na koncu so tudi s pomočjo športne sreče do zmage prišle gostje," so po tekmi povedali iz domačega tabora. Domača ekipa je imela na voljo le eno menjavo, gostje so opravile tri in tudi to je bil eden izmed jezičkov na tehtnici. JM Planinski kotiček Zasavska planinska pot - 3. etapa Sobota, 20. 4. 2024 ODHOD: ob 5.00 - parkirišče pod gradom. VRNITEV: ob 19.00 - parkirišče pod gradom. OPIS TURE: tretjo etapo Zasavske planinske poti bomo začeli z vzponom na Lisco iz Podgorja ob Sevnični, kjer bo tudi čas za malico in počitek. Nato bomo nadaljevali v smeri sv. Lovrenca, kjer je rastišče encijana in opojne zlatice. Sledi krajši vzpon na Veliko Kozje, od tukaj naprej pa se bomo še samo spustili do Zidanega Mosta, kjer bo zaključek pohoda. ZAHTEVNOST TURE: lahka (približno 8,5 ure hoje brez postankov). STROŠEK IZLETA: 26 € minibus Prijavite se na www.pdptuj.si ali v pisarni PD Ptuj do torka, 16. 4. Prijava se potrdi s plačilom na TRR SI56 0420 2000 0493 764 pri NKBM, koda namena: OTHR, sklic: SI00 20240420, namen ZPP3. Izlet vodi Matjaž Petek. Pohod Podlehnik-Sv. Avguštin-Podlehnik 27. 4. 2024 PD Ptuj vabi na tradicionalni planinski pohod ob prazniku upora proti okupatorju v soboto, 27. 4., iz Podlehnika preko Sedlaška, Zg. Gruškovja, zaselka Kote in Ložina do cerkvic sv. Avguština in sv. Magdalene (503 m) na slovensko hrvaški meji. V Podlehnik se bomo vrnili preko Velike Varnice in Trdobojcev. Pohod je nezahteven in traja približno 7 ur. Zbirališče pohodnikov je v centru Podlehnika pri trgovini ob 7.30, vrnitev v Podlehnik okrog 18.00. Oprema je lahka pohodniška, z zaščito proti dežju. Prevoz do Pod-lehnika in nazaj si organizirate sami. Drugih stroškov pohoda ni. Vodja pohoda bo Janez Vertič. torek • 16. aprila 2024 Nasveti Štajerski 17 Domača lekarna Zeleni nasvet Fižol malo drugače Fižol je vrtnina, kije v naših krajih res že zelo dolgo. A še vedno ga mnogi radi jedo, nekako pa ne najdejo veselja, da bi ga pridelovali na vrtu. Mogoče zato, ker mnogi menijo, daje samo visok fižol tisti »ta pravi«. A sploh ni tako. Fižol t Tudi fižol ali grah lahko vzgajamo iz sadik, a samo s koreninsko grudo. Foto: MP Foto: MP Poznamo tudi nizke sorte Fižol uvrščamo ljudje med stročnice, botanično pa med metulj-nice. To pa so rastline, ki sodijo med izboljševalce zemlje. Zato bi bilo nujno, da je na vrtovih vsaj 25 % stročnic (ali metuljnic, to so detelje ...). Ker pa so vrtovi majhni, je seveda težko najti prostor za visoki fižol. Mnogi še vedno niso prav sprejeli, da je danes na trgu tudi seme številnih nizkih sort, tako stročjih kakor tistih za zrnje. Pa tudi tisti, ki imajo dovolj prostora za visoke sorte, si lahko prve stroke zagotovijo s setvijo nizkih sort. Te so seveda zgodnejše. Tako se vam ne bo mudilo s setvijo visokih. Ki je nesmiselna. Pa še eno veliko prednost imajo nizke sorte, niso občutljive na dolžino dneva. Tudi na visoke temperature ne tako močno kakor visok fižol. Slednjemu v času visokih temperatur odpadajo cvetovi. Tega se skoraj ne da preprečiti. Nizke sorte sicer morda manj obilno cvetijo, ko je res vroče, a stroki se razvijejo. Nizki fižol lahko sejemo bolj zgodaj, vendar vedno upoštevamo tudi temperature zemlje, ki pa ne smejo biti pod 15 "C. Torej zdaj je še prezgodaj, a kdor želi, ga že lahko poseje v lončke, za sadike. Ja, tako je, tudi fižol lahko vzgajamo preko sadik. A vzgojiti moramo sadike s koreninsko grudo. Kako torej vzgojimo sadike? Povsem preprosto je, sadike vzgojimo tako kakor vse ostale. Izberemo lončke premera od 5 cm pa vse do 10 cm. V prve pose-jemo po tri semenke, v večje pa več, tudi do 10, če je lonček še večji od 10 cm. Malo presodite sami. V majhnem lončku boste imeli lepo sadiko, ki se bo z lahkoto izlončila že v 4 tednih, v večjih bo trajalo dalj časa. Sadike potem posadimo na prosto, temperatura ne sme več padati pod 10 "C. Drugače delo nima veliko smisla. Sadike v majhnih lončkih sadite na razdaljo 15 cm, v večjih pa 25-30 cm. Prve stroke lahko obiramo že 40 dni po sajenju sadik. Tudi pridelek je precej višji. Zakaj visokega fižola nima smisla sejati prehitro? Večina domačih sort, pa tudi velik del kupljenih sort visokega fižola je občutljiv na dolžino dneva. Dokler se dan daljša, samo raste in dela veliko listne mase. To bi bilo dobro, če bi jedli listje. Ker pa jemo stroke, za katere je seveda potrebno cvetenje, je veliko listne mase v bistvu slaba novica. Cvetovi nastajajo samo na svetlobi, torej v gneči listja ne. Prav tako pa gneča vedno pomeni več vlage, ta pa več bolezni. Cvetovi pa se pojavijo šele, ko se dan za posamezno sorto ustrezno skrajša. Maslenci zacvetijo, ne glede na čas setve, šele v avgustu. Pravzaprav je v večini let pridelek stročjega fižola visokih sort najboljši celo v junijskih setvah. Tradicionalni datumi setve fižola pri nas so sicer na god svetega Flo-rijana (4. maj) in potem junijska setev na god svetega Petra (29. junij). Slednjega priporočam za ponovno setev stročjih sort visokega fižola. Zakaj cvetovi odpadajo Po večini zasledim nasvete, da je treba fižol zalivati, saj cvetovi odpadajo zaradi žeje rastline. Pa ni čisto tako. Strok oziroma semena v njem so posledica oprašitve in oploditve seveda. Fižol je samoprašnica, to pomeni, da se opraši z lastnim cvetnim prahom. Večina cvetov je opra-šenih že pred odpiranjem cvetov, vendar v vročini zadeva ne poteka povsem tako. Cvetovi se prehitro odprejo, cvetni prah pa ne doseže brazde pestiča, ni oprašitve, zato ni oploditve. Vendar se to pri nizkih sortah fižola ne dogaja. Zato svetujem, da na vrtu in tudi v rastlinjaku res sejete čim več nizkega fižola, predvsem seveda stročjih sort. Vsekakor pa svetujem, da v vročih tednih, ko so temperature redno nad 30 oC, fižol redno škropite, nizkega tudi zalivate, s pripravki, ki vsebujejo morske alge. Ko pa vročina mine, je čas za vitamine in aminokisline. Sorte fižola To je najpogostejše vprašanje, katero sorto naj sejem. Pa nimam odgovora, saj ima vsak zase svoj okus. Trg s semenom nizkega fižola je manj bogat, saj ga še vedno premalo iščemo. Zdaj sem že omenila, da obstajajo nizke in visoke sorte. Slednjih je veliko tudi domačih, zato je nasvet še težji. Med nizkimi sortami pa za vrtičkarje zagotovo pridejo bolj prav sorte za stroke. Pri nas je sicer bolj priljubljen rumen strok, a naj povem, da so sorte s svetlozelenim in tudi temno zelenim stročjem veliko bolj kakovostne, pa še manj težav imajo z boleznimi. Rumenostročni nizek fižol, ki je pri nas praktično že udomačena sorta, je zagotovo Berggold. Naredi dokaj dolge, a ožje rumene stroke, ki nikoli nimajo niti. Njemu podoben, izredno roden, a s precej krajšimi stroki, je GoldenTee-pee. Užitek ga je gledati, kako je poln, so pa stroki krajši in nekoliko ukrivljeni. Na trgu je tudi nizek fižol z rumenimi, ploščatimi stroki, vendar sama menim, da je tak tip fižola bolje izbrati med visokimi sortami. Ker pa je pri nas najbolj priljubljen rumen fižol s ploščatimi stroki, naj povem, da je za vas to sorta Capi-tano. Med zelenimi sortami pa je meni zelo ljuba sorta je Top crop, saj je primeren za kombinirano uporabo, zrnje in stročje. Strok je svetlo zelen, širok in ploščat. Ni nitast, a hitro nastavi zrnje. A vedite, osnovno pravilo pri stročjem fižolu, posebej nizkih sortah je, da stroke pobiramo hitro in sproti, potem nastavi več novih cvetov. Najbolj maslen, mehek pa je zagotovo temnozelen strok sorte Presenta. Vendar mnoge odvrača njegova temna barva. Škoda, saj je res zelo okusen in tudi roden. Podobna ji je sorta Parker, ki pa je sicer za odtenek svetlejša. Še ena tuja sorta nizkega stročjega fižola se da sejati na naših vrtovih. To je Marconi nano, ki ima svetloze-lene, široke in ploščate stroke. Med zrnatimi nizkimi sortami je najbolj priljubljen Češnjevec. A vedite, da je sorta Etna, čeprav ni naša, veliko bolj rodna. Ima svetlo drap zrno z rdečimi lisami. A na vrtu resnično bolj za pridelavo zrnja priporočam visoke sorte. Prav posebna pa je nizka sorta turškega (laškega) fižola Hestia, ker ima zelo dekorativne cvetove, zato jo lahko uporabimo kot obrobek, mejico celo na okrasnih gredicah. Stroki pa so zelo mladi užitni, predvsem pa je zelo okusno mlado in tudi suho zrno, ki pa je zelo veliko. Nizek fižol je dobrodošel dodatek na vrtu, zgoden, hranljiv, pa še izboljševalec zemlje je. Zato posezite po njem pogosteje. Miša Pušenjak Šetraj in stročnice, pa bo uši na fižolu manj, pa tudi druge težave bodo manj pestile stročnice. Foto: MP Škrlatnordeča kopriva -okusna in zdravilna Foto: Pexel Vračamo se v naravo, na travnik. Tokrat spominjamo na še eno predstavnico, ki jo radi umeščamo med »koprive«. Veste, da je škrlatnordeča kopriva užitna in celo zdravilna? Škrlatnordeča mrtva kopriva je pri nas precej pogosta, saj jo najdemo na travnikih, zapuščenih vrtovih, poljih, v sadovnjakih, ob gozdnih mejah in še bi lahko naštevali. Kljub temu da nosi ime »kopriva«, nima kaj dosti skupnega z navadno oziroma veliko koprivo, saj spada v družino ustnatic; povezuje ju le videz. Od navadne koprive jo ločimo po rožnatih oziroma rožnato vijoličastih cvetovih, ki spominjajo na vsem dobro znane cvetove »zajčkov«. Bogata z vitaminom C in železom Škrlatnordeča mrtva kopriva je izjemno bogata z vitaminom C, v njej pa najdemo tudi veliko železa in vlaknin. Njeno delovanje na telo je protibakterijsko in protiglivično. V ljudski medicini jo pogosto uporabljajo kot naravni diuretik, priporočajo jo pri vročinskih stanjih, saj pospešuje znojenje. Uživanje škrlatnordeče koprive priporočajo tudi alergikom, saj naj bi omilila nekatere alergije oziroma simptome. Prav tako je odlična za preprečevanje okužb dihal in pri vnetju grla. Zaustavite krvavitve, očistite kri Tako kot listi trpotca so tudi škrlatnordeče koprive odlična prva pomoč pri praskah in površinskih ranah. Te lahko položite na urezni-ne oziroma rane in hitro zaustavite krvavitev. Vitamin C in flavonoidi, ki jih najdemo, pa bodo poskrbeli za krepitev imunskega sistema ter preprečili tveganje za okužbo. Določene raziskave nakazujejo, da je škrlatnordeča mrtva kopriva učinkovita pri uničevanju bakterije E.coli, ki živi v našem prebavnem sistemu. Uporablja se kot pomoč pri boleznih sluznice, pri ženskah, ki jih mučijo neredne menstruacije in beli tok, prav tako kot pomirjevalo za dober spanec. V mrtvih koprivah najdemo tudi številne minerale, predvsem veliko kalcija, ki je v kombinaciji z učinkovinami, ki delujejo diuretično. Nepogrešljive v kuhinji Vse vrste kopriv, vključno s škrlatnordečo mrtvo koprivo, so še kako uporabne in zaželene v kulinariki. Užitne so tako surove kot kuhane. Surove lahko dodate solatam, a izbirajte močne solate s prevladujočimi okusi. Na začetku, dokler se okusa ne privadite, dodajte nekoliko manj koprive, nato jo postopno dodajajte. Sicer jo lahko uporabite pri rižotah, pri pripravi ajdove kaše, ko jo dodate tik pred koncem kuhanja, ali pri pripravi omlet in omak. M. Koren Foto: Pexel Škrlatnordeča kopriva kot priloga Okusna in nepogrešljivajed, ki vas bo v spomladanskem času napolnila z minerali, vam povrnila energijo ter vas očistila odpadnih snovi. Sestavine: 100 g velike koprive, 80 g škrlatnordeče koprive, pest regačice in grenkuljice, 1 čebula, muškatni orešček, sol, poper, kisla smetana po okusu. Priprava: v kozico zlijte deciliter vode in na hitro pokuhajte vse divje zelenje zgolj toliko, da uplahne. Odcedite, a vodo prihranite. V kozico zlijte nekaj olja in prepražite drobno sesekljano čebulo. Dodajte pokuhano zelenje in pražite nekaj minut. Če je presuho, vrnite vodo, ki ste jo prihranili od kuhanja. Začinite s poprom, soljo, muškatnim oreščkom ter pretlačite. Po okusu na koncu dodajte še kislo smetano in postrezite. 18 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 16. aprila 2024 Spodnje Podravje • Ptujčan Izidor Furjan je osvojil najvišji vrh Antarktike Vzpon pri -45 stopinjah Celzija: »Ko se bojiš, da ti bo Izidor Furjan, planinski in turistični vodnik, je eden izmed redkih Slovencev, ki se je povzpel na goro Vinson (4.892 m), najvišji vrh Antarktike. 34-letni Ptujčan je pot na najjužnejšo celino načrtoval že nekaj časa, tja pa se je podal sredi novembra lani. Vzpon je bil za izkušenega planinca izjemno zahteven, predvsem zaradi nizkih temperatur, ki so dosegle tudi do -45 stopinj Celzija. Izidor si je že od nekdaj želel, da bi nekega dne stopil na najbolj sušno, vetrovno in mrzlo celino na Zemlji - Antarktiko. Ta želja je postala še nekoliko večja, ko si je zadal cilj osvojiti vseh sedem najvišjih vrhov celin (Seven Summits). Od tega je že obkljukal najvišji vrh Afrike, Evrope in Južne Amerike. Naslednji na seznamu pa je bil torej najvišji vrh Antarktike, kamor se je odpravil v spremstvu izkušenega ameriškega vodnika Ryana, pridružila pa se jima je še ena alpinistka. Na Antarktiko je mogoče potovati izključno preko ene ameriške agencije, ki ima v lasti vso potrebno infrastrukturo in letala. Cene za tovrstne odprave so zato zelo visoke in dosegajo več deset tisoč evrov. Poleg tega vsakega ne sprejmejo, saj je treba imeti alpinistične izkušnje, tudi ledeniške vzpone. »Na Antarktiki so večinoma Američani in Kitajci, ki si lahko takšna doživeta privoščijo. Slovenci na celino praviloma ne hodijo, ampak se raje odločajo za oglede z ladjo. To je tudi veliko cenejša možnost, ki stane od 5.000 do 7.000 evrov.« Izidor se je na potovanje odpravil novembra lani, z letalom pa je potoval preko Madrida do Punta Arenasa na jugu Čila, kjer so bili dogovorjeni z vodnikom. Potovanje do tja je trajalo 48 ur zaradi daljših presedanj. »Ryan je res ekstremist in legenda, on živi z odprave na odpravo, več kot desetkrat je že bil na vrhu Everesta, je prvi človek, ki je prečkal Antarktiko na smučeh brez kakršnekoli pomoči, prav tako je lovil severni pol. To so res neverjetne zgodbe, zaradi njegovih neprecenljivih izkušenj sem mu popolnoma zaupal,« je povedal sogovornik. Prihod z letalom do gore Vinson Foto: osebni arhiv Obraz si je bilo treba nujno primerno zaščititi. Foto: osebni arhiv Del poti se je bilo treba vleči po vrvi navzgor, kar je bilo zelo naporno. Veliko ljudi ob prihodu na Antarktiko joče Pred odhodom na Antarktiko so pregledali opremo in se seznanili z vsemi podrobnostmi. In kaj sploh vzameš s seboj na najbolj mrzlo celino na svetu? V prvi vrsti so to zelo topla oblačila, rokavice, puhaste stvari, posebni čevlji, ki so nujna oprema za vzpone na osemtisočake. Poleg tega je treba v kovček spakirati še vso plezalno opremo, od derez, cepinov, čelade ... »Po štirih urah smo z letalom Foto: osebni arhiv pristali na letališču na Antarktiki, na ledu. Pokrajina je bila res neverjetna, marsikdo je ostal brez besed in začel jokati. To so res močni in intenzivni občutki. Nato so nas s snežnimi vozili peljali v bazni tabor, ki je v neposredni bližini. Tam je »luksuz« - ogrevane jedilnice, kuhinje, samopostrežni bifeji, knjižnica, fitnes, topli tuši. Vse deluje na solarne celice. Mi smo prišli ravno v času polarnih dni, torej je ves čas sijalo sonce. Večjih problemov zaradi tega s spanjem nisem imel. No, pa tudi povezavo z internetom imajo.« Na Antarktiki nihče nima doma Antarktika nima prebivalcev v pravem pomenu besede. V osemdesetih znanstveno-raziskovalnih postajah poleti živi okoli 4.000 ljudi, pozimi pa približno 1.000 ljudi, in to število je zelo spremenljivo. Ljudje, ki so bili z Izidorjem v baznem taboru, so imeli zelo različne cilje, nekateri so prišli zaradi kolonij pingvinov, znanstveniki so testirali naprave za vrtanje ledu, Foto: osebni arhiv Na malo potrebo v posebno luknjo Na Antarktiki ni dovoljeno hoditi na malo potrebo kar povsod. Na vsakih nekaj metrov so posebne luknje (Pee Hole), ki jih je treba uporabljati. Na tak način jim uspeva, da ni vsepovsod rumenih madežev od urina. Za opravljanje velike potrebe pa vsak dobi posebne vrečke, kijih potem z letalom odpeljejo v Čile. Višji tabor na gori Vinson petek • 12. aprila 2024 Ljudje in dogodki Štajerski 19 odpadel nos!« Foto: osebni arhiv Tabor pod goro Vinson Trekingi na večtisočake Izidor Furjan je planinski in turistični vodnik, leta 2016 je ustanovil Turistično agencijo Izimanija. V prvi vrsti se ukvarja z organiziranjem treking potovanj v višje in nižje ležeča gorovja po celem svetu. Odprave na pettisočake so zanj nekaj povsem vsakdanjega. Vsaj petkrat na leto se tja odpravi v funkciji vodnika. Najvišja gora, na katero seje povzpel, je Aconcagua (6962 m) v Južni Ameriki. Tam sicer ni bilo niti centimetra snega, vzpon pa je bil v primerjavi z goro Vinson na Antarktiki veliko lažji. Osvojenih sedem vrhov (Seven Summits): Afrika - Kilimanjaro Antarktika - Vinson Azija - Everest Avstralija - Kosciuszko Evropa - Elbrus Severna Amerika - Denali Južna Amerika - Aconcagua nekaj se jih je odpravilo z električnimi vozili na južni pol. Izidor je bil v skupini tistih, ki so prišli zaradi najvišje gore Vinson. Do njenega vznožja so se peljali slabo uro, in sicer s posebnim letalom na smučeh. Pristali so na ledeniku, kar je bila posebna izkušnja, še posebej zato, ker so bili tam prvi v sezoni, vse okoli njih sneg in led ter nikjer nobene stopinje. Tisti dan je sijalo sonce, zunaj pa je bilo -20 stopinj Celzija, kar je bilo dokaj sprejemljivo. »Tam je suhi mraz, zato se nam ni zdelo tako mrzlo. Lahko si bil samo v debelejšem puloverju. Ko pa se je sonce skrilo, pa je temperatura takoj padla na -45 stopinj Celzija. Na nosu se mi je naredil led in ga sploh nisem čutil. Vodnik me je ves čas opozarjal, naj se primerno zaščitim, da ne ostanem brez nosu. Eno noč sem se bal zaspati, ker me je bilo strah, da bom izgubil prste. Takrat smo imeli vsi ozebline prve stopnje, ampak na takih odpravah je to nekaj normalnega,« je povedal Izidor, ki še danes čuti posledice mraza, prsti na nogah so ostali vijolični, nekoliko slabše jih čuti. Prav tako veliko bolj občuti mraz kot prej. Vzpon na goro je bil izjemno zahteven Celoten vzpon na vrh gore in nazaj je trajal okoli sedem dni, pri tem je bilo treba nositi okoli 20 kg težek nahrbtnik, hkrati pa vleči še sani z ostalo opremo. »Najzahtevnejši je bil vzpon od nižjega do zgornjega tabora na gori, ki je nekje na 4.200 metrih nadmorske višine. Skupaj z nahrbtnikom vred se je bilo treba vleči po fiksni vrvi navzgor vsaj okoli pet ur, kar je bilo res izjemno naporno, poleg tega nisem navajen tovrstnih vzponov, zato je roka res trpela. Tudi počivati ne moreš veliko, vendar kljub ekstremne-mu naporu vztrajaš. Tisti dan smo občutili moč narave, vreme je bilo divje, vetrovno in res zelo mrzlo. Vsi smo se vso noč tresli od mraza, vendar smo ostali mirni. V takih razmerah prostora za paniko ni. Drugi dan smo brez počitka hodili sedem ur na vrh in nato še sedem ur nazaj do zgornjega tabora. Dan je bil fenomenalen, kot iz sanj, vse okoli nas vrhovi in čista belina.« Nato jih je čakal še spust v dolino in odhod nazaj v Čile, kjer si je najprej privoščil toplo kopel. Med drugim si je ogledal Ognjeno zemljo in pingvine. Vzpona na najvišji vrh Antarktike ne bi več ponovil, predvsem zaradi ekstremnih vremenskih razmer, se pa bo vsekakor še odpravil na raziskovanje po teh krajih, vendar z ladjo. Prav tako se že spogleduje z gorama Everest in Denali. »Človeška narava je takšna, da nikoli nima dovolj. Ko osvojiš en vrh, že sanjariš o naslednjem. Gora pa je tista, ki na koncu reče, zdaj pa je dovolj.« Estera Korošec Štajerski hiljo RADIOPTUIX 1 TRIDNEVNI IZLET bralci in POSLUŠALO Rodio-Tedmka Ptuj vabljeni na vikend oddih v nasi družbi fcj dan: v zgodnjih jutranjih urah vožnja proti Piranu, kjer si bomo ogleda staro mestno sdro in Tartinijev trg s spomer kom G jseppeja Tar1 pjja. Proti doplač u možnost ot ska Akvarija P ran, kjer lah :o spoznate bogastvo morskega »veta Jadranskega morja. Po že i tudi možnost sprehoda po promenadi Piran-Portorož. Popoldne vožnja in nastanitev v Adri; -\nkarar Hotel & Resort 4*, prosto za kopanje in uživanje ob obali. Večerja in nočitev. 2. dan: po zajtrku sledi obisk Strunjana, cerk ce sv. Klementa, sprehod po Mese-1 čevenTzalivu in uz i/ar e v čudo\ tih morskih razgledih. Popoldan vožnja proti hotelu v Ankaran, prosto za u^i' an i ob mo :j. Veče a in noč tev. 3. dan: po zajtrku prosti čas za sprehod in kavico eb morju, nato pa pot proti Izoli, kjer si Ez no pgJedaJj. Muze solinarstva, pridobivanje soli, cerkev »v^Mauro ter se sprehod i po slikovit obmorSk promenadi. V pozn i popoldanskih ozirom? zgodnjih v černih urah odhod domov. Informacij, in rezervacije: TURISTIČNA AGENCIJA ?LAYA, Puhova uiica 21, 2250 Ptuj Tel, 32 292 60 04 info@agencija-playa.si www.agenc a-playa.si gog®®/®®* Cena vključuje: • avtobusni prevoz po programu, • 2 x polpenzion (zajtrk in večerja) v hotelu Adria Ankaran 4*, • voden ogled Pirana (vse glavne znamenitosti), • sprehod in raziskovanje čudovitega Mesečevega zaliva (Strunjan), • obisk Muzeja solinarstva, • obisk mondenega Portoroža, • spremstvo, vodenje in organizacijo izleta. 20 Štajerski Križem kražem torek • 16. aprila 2024 Piše: Dani Zorko • Po poti Majev Antigua Antiguaje bila tretja prestolnica Gvatemale in letos praznuje 500 let ustanovitve. Mesto je že kar nekaj časa vpisano v Unescovo dediščino, postavljeno pa je v kvadratni vzorec z osrednjim trgom in pravokotnimi ulicami. Cerkvene in vladne stavbe so postavljene ob glavnem trgu, ki pa seje v zgodovini zaradi poplav, potresov in drugih vremenskih nevšečnosti večkrat prestavljal. Ko hodiš po mestu, se ti zdi kot ena ogromna ravnina, če pogledaš malo okrog, pa vidiš visoke hribe in tri vulkanske kraterje. Najvišji vulkan v neposredni bližini je Volcan de Fuego, ki v višino meri skoraj štiri kilometre. Takoj se je videlo, da je mesto precej turistično, saj si na vsakem vogalu našel turistične pisarne, ki so ponujale številne izlete po vsej Srednji Ameriki. Stanoval sem dokaj blizu centra in po obveznem obisku bližnje pekarnice, kjer so prvič po dolgem času imeli tudi normalen kruh, sem se napotil do fontane na osrednjem trgu. Tam je bila pred Mestno hišo zbrana številna množica, ki je izvajala glasne manifestacije. Tudi drugje po parku so sedeli domačini in z vzkliki negodovanja prekinjali glavnega govornika, ki je moral biti nek pred- stavnik urada guvernerja. Načrtno se nisem hotel vmešavati z radovednimi vprašanji, saj sem se naučil, da se o politiki in veri na potovanjih ni pametno pogovarjati, ker lahko iz nič pride do različnih nesoglasij. Raje sem se podal na raziskovanje v sosednje ulice, kjer sem Foto: Dani Zorko lmpozantna cerkev La Merced, Antigua Foto: Dani Zorko Barvito odete domačinke mirno spremljajo proteste. Foto: Dani Zorko Protestniki pred upravno palačo užival ob pogledu na sakralne in vladne stavbe iz obdobja med 16. in 18. stoletjem. Ena prvih bolnišnic v Gvatemali se je imenovala San Pedro (sv. Peter) in je bila namenjena izključno cerkvenim dostojanstvenikom. Na hitro je podobna cerkvi ali najmanj samostanu, ki jih je v Antigui kar precej. Sakralni objekti odražajo kulturo nekega kraja in preprosto moraš vstopiti vanje, če se le da. Najbolj všečna stavba med vsemi pa mi je bila cerkev La Merced, predvsem zaradi naš naše Ä": «"¡g? zentant letdvi5« pregibna besedna vrsta drog v avtu, ki preñas» vrtilne momente menično poroštvo naša igralka (ivanka) pesnik mermoua avtor: tomaž kralj priprava za nanašanje pudra oersted zanemarjena, onemogla žival nepismen (lovek razdi-ranje stroja igralec primerek s (jules) trdi bomboni noetovsin valuta afganistana del fotoaparata najvišji vrh filipinov plinsko olje pevec moretti franc novak slavilna urška pesem ocvrto pecivo poslikano velikonočno jajce epoha štirioglat bombon letni obrok odplačila ukletje, urocenje piflar uradni jezik pakistana raj, paradiž rimski cesar neznanka v matematiki tradicionalna japonska rokoborba lantan denarna ureje-enota valnik etiopije besedil roleta škatlica zaocala srb. jezikoslovec karadzic brezbarven, prozoren kristal kalcita varnostni svet ptičji letalni organi znoj vzorec na tkanini tanek, dolg in ozek kos papirja javna, organizirana skupnost ljudi Najstarejša ohranjena popolnoma lesena pagoda se nahaja v okrožju Jingšjan v Šansiju na Kitajskem. Zgradili so jo leta 1056 v času dinastije Liao. Zgradil jo je cesar Daozong na mestu družinske hiše njegove babice. Stoji na 4 m visoki kamniti ploščadi, višina enega nadstropja je 10 m, višina same pagode pa 67,31 m. ANUITETA - letni ali polletni obrok odplačila dolga, DESEN - vzorec na tkanini, URDU - uradni jezik Pakistana kričeče rumene barve fasade in baročnih ornamentov. Antigua je res kraj za zgodovinarje, raziskovalce misijonarstva in ljubitelje baročne arhitekture. Zelo všeč mi je bila tudi oprava domačinov, kjer jih veliko še vedno nosi tradicionalna barvna oblačila, po katerih se že na videz vidi, kateri etnični in jezikovni manjšini pripadajo. Na žalost mi ni uspelo ostati dovolj dolgo, da bi se poglobil v domačo folkloro'. Izstopajo predvsem starke, ki v košu na glavi nosijo oblačila za prodajo in najraje lovijo tujce - seveda tudi mene. Vsake toliko so pridirjale dve ali tri nasmejane ženske, mi pred noge vsipale kup barvnih odej in me pričakujoče gledale. Saj ne rečem, če bi bil ženska, bi moral zraven vseh nakupov nabaviti še poltovornjak in kontejner za pošiljanje stvari v Evropo. Pa sem jim raje dal nek drobiž, da so me pustile na miru kljub vsemu zadovoljne. Pa še eno stvar sem se naučil v špansko govorečih deželah - ko grem v kak resen nakup, vedno izberem stojnico, kjer je prodajalec moški. Z ženskami nikakor ni moč baran-tati ker nekako niso osvojile tega sistema, da lahko za malce nižjo ceno prodaš več in je celotna bilanca mnogo višja. No, pri nas hvala bogu ni tako ... Foto: Dani Zorko Prodajalke cunj imajo novo stranko. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30 Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. torek • 16. aprila 2024 Za kratek čas Štajerski 21 SkriNja domačih viž - AnsambeL Štrk V jubilejnem, 30. letu z novo pevko - Lariso Majcen Letošnje leto je jubilejno leto za ansambel Štrk iz Ljutomera, ki deluje od leta 1994. Gre za enega redkih narodno-zabavnih ansamblov, ki izvaja tudi zabavno glasbo, v pokrajini ob Muri. Tri desetletja delovanja na slovenski narodno-zabavni sceni bodo praznovali skozi celo letošnje leto. Ljubiteljem narodno-zabavne glasbe se bodo predstavili na več manjših koncertih, veliki finalni koncert pa bodo izvedli zadnjo nedeljo novembra v dvorani ŠIC v Ljutomeru. „Kot promotorji Ljutomera in Prlekije po Sloveniji, pa tudi izven meja naše države, bomo koncertirali po različnih krajih, veliki finale pa si želimo deliti z domačim občinstvom. Koncert bo nepozabna zabava za vse generacije ljubiteljev naro-dno-zabavne glasbe, kar ansambel Štrk že vseskozi dokazuje na podobnih dogodkih povsod, kjer igramo," še posebej izpostavlja vodja ansambla Milan Lebar. Strki so ob 30-letnici v dobri kondiciji, kot pa je videti po sestavu ansambla vse mlajši. Ob koncu lanskega leta sta se jim pridružila nova člana: pevka Larisa Majcen in kitarist Rene Crešnar. „Tako sedaj ansambel Štrk sestavljamo: Benjamin Maje (harmonika), tudi glavni moški vokalist, Miha Kirbiš (basist), Simon Novak (trobenta), Rene Crešnar (kitarist), Milan Lebar (klarinetist), edini od ustanoviteljev ansambla pred 30 leti, kot češnja na torti pa pevka Larisa Majcen. Vsi smo tudi vokalisti in instrumentalisti pri izvajanju zabavne glasbe, ki jo enakovredno izvajamo na svojih nastopih," so se predstavili štrkov-ci v pomlajeni zasedbi. Nastopajo pa na veselicah, porokah, maturantskih plesih, zaključkih in drugih veselih dogodkih. V tridesetih Foto: Stanko Zebec Ansambel Štrk letih so se predstavili občinstvu po vsej Sloveniji, večkrat pa so gostovali tudi na tujem, v Avstriji, Nemčiji in Italiji. Doslej so izdali sedem kaset oz. zgoščenk. V us- pešni zgodbi tridesetletnega delovanja pomembno mesto zavzemajo tudi festivalske nagrade. Veliko jih je bilo, vse pa jim pomenijo izredno veliko. Večkrat so slavili tudi na ptujskem festivalu naro-dno-zabavne glasbe, na katerega jih spominjajo štiri zlate Orfejeve značke, nagrade za najboljša besedila pesmi, nagrade občinstva in Korenova plaketa za najboljšo pevko festivala leta 2000, ki jo je prejela pevka Vika Kolarič. ,Ansambel Štrk je iskal novo redno pevko, do sedaj jim je pomagala Eva Šolinc, vendar ni bila stalna članica. Ker nisem nikjer redno pela in sem le pomagala več ansamblom, sem se odločila, da njihovo povabilo k sodelovanju seveda potrdim in se ustalim v dolgoletni ansambel z lepo tradicijo in uspehom. Zadala sem si nove cilje petja v ansamblu in odlično je, da sem prišla v ansambel ravno, ko stopa v 30-letnico delovanja. Pripravljamo odličen koncert, za katerega pa naj še vse informacije ostanejo skrivnost. V ansamblu se počutim odlično in lahko rečem, da sem končno obdana s pravimi ljudmi in glasbeniki," je povedala Larisa Majcen, nova pevka ansambla Štrk. MG Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka šem kvadratu pojavi le enkrat. 4 1 8 2 1 3 8 9 5 8 3 4 7 5 7 2 8 7 3 9 7 2 9 3 5 4 5 7 se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manj- 2 7 1 9 4 8 1 5 9 6 2 4 3 6 9 2 7 3 8 2 4 6 3 8 5 3 9 Od torka do torka Ibdejev znalcoskop Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥¥¥ ©© € ooo Bik ¥ ©©© €€€ o Dvojcka ¥¥ ©© €€€ QQ Rak ¥¥ ©©© € oo Lev ¥ ©© €€€ ooo Devica ¥¥ €€ oo Tehtnica ¥ ©©© €€€ o Škorpijon ¥¥¥ €€ ooo Strelec ¥¥ ©©© € OO Kozorog ¥¥¥ ©© €€ OOO Vodnar ¥¥ © o Ribi ¥ ©© ooo Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (velja za teden od 16. do 22. aprila 2024) 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? » p ITi mEDIfl IITIPEX Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka,22. aprila. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed vseh poslanih rešitev razrezanke bomo vsak teden izžrebali dobitnika zanimive in lepe nagrade, ki jo podarja Media Impex. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Janko Pihler, Destrnik Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 16. aprila 2024 Družba Radio-Tednik Ptujskupaj z Občino Hajdina in Osnovno šolo W C v Hajdina vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Hajdina. Vidimo se v sreda, 17. aprila, ob 18. uri v Domu krajanov Skorba. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. Projekt podpira Občina Hajdina. ^adioPTUI štajerski TEDNIK radio l|i Di i i i h ill Dobrodošli doma xxxi i Vent Smart ventilation KOK TUJ W uiunpen @ sazas SILKEM M A MEŠANICA OKRASNIH kmetijska zadruga sončnatrata TRAV1KG AKCIJA VEDA OD 21.3. DO 20.4.2024 .gjg _ SENčNA TRATA oz. do razprodaje zalog! ^iSS^B VINSKA TRTA PLANTA V LONCU GNOJILO FI0RAND UNIFERTNPK 7-7-7 4KG BIO PLANTELLA NUTRIVIT ZA VISOKE GREDE1KG MOTORNA KOSA "w FS55R OKROGLI ROČAJ OMOGOČA DELO NA OMEJENEM PROSTORU; ZA ZAHTEVNE ZA5EBNE UPORABNIKE; ENOSTAVEN PAS; ENOSTAVNA ZA UPORABO Z MULTIFUNKCIONALNIM ROČAJEM; DELOVNA PROSTORNINA (CM12!.! MOČ (KW/KM) 0.75/1.0 TEŽA (KG) 4» GARANCIJA: 2 LETI ZA ZASEBNE UPORABNIKE PPEZRACEVALMK TRATE VPS 290 - TIP MOTORJA VILLAGER 4-TAKTNI; NAPETOST/PR0ST0RINA MOTORJA 212 CM'; MOČ MOTORJA M KW (3400 RPM) 5,4 KM; DELOVNA ŠIRINA 400 MM; DELOVNA GLOBINA 25 MM (OD -5 MM DO +15 MM); STOPNJE NASTAVITVE GLOBINE i NIVOJEV; TIP POGONA POTISNI; ZBIRANJE VAU Z REZILI IN VZMETMI; PROSTORNINA KOŠA 45 L; VRSTA VALJA VAU Z REZILI IN VAU Z VZMETMI; MASA 38.4 KG . Družba Radio-Tednik Ptujskupaj z Občino Cirkulane in Osnovno šolo Cirkulane vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Cirkulane. Vidimo se v ponedeljek, 22. aprila, ob 18.00, v večnamenski kulturni dvorani Cirkulane. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. Projekt podpira Občina Cirkulane. radioPTUJ Štajerski Dobrodošli doma xxxi i Vent Smart ventilation novi tednik KOK TUJ uiunpen sazas SILKEM petek • 12. aprila 2024 Oglasi in objave Štajerski 23 NAMENITE NAM 1% DOHODNINE af^ Vsi davčni zavezanci imate možnost odločanja o svoji dohodnini. Do 1 odstotek lahko namenite eni izmed organizacij s seznama upravičencev do donacije dohodnine. Naši podatki: Društvo MDSS Ptuj, Muzejski trg 2a, 2250 Ptuj, davčna številka: 78774632 MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE majda.segula@radiMadnik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radi - C? CP Rojstva: Tina Kaiser - deček Domen; Nataša Polajžer - deklica Maja; Tatjana Dugolin - deček Adriel; Nina Skledar - deček Maks; Ehlima-na Vogrinec - deček Nik; Karin Peklar - deček Lan. Poroka - Ptuj: Dušan Korez in Damijana Vatovec, Dobrina 30a. Ci - * Lb> „ _-_ C? o C? c?> o t » 0 _ V dežju drevo cvete, sadja ne daje. Danes zjutraj bo v severnih krajih začelo deževati. Čez dan se bodo padavine postopno širile proti jugu in popoldne zajele vso Slovenijo. Vmes bodo tudi nevihte. Hladilo se bo, zapihal bo okrepljen severovzhodni veter, na Primorskem zmerna do močna burja. Meja sneženja se bo popoldne spustila do nadmorske višine okoli 700 m. Temperature bodo dopoldne še od 12 do 22, popoldne pa le še od 1 do 9 °C. Vir: ARSO