GRADISOV STN Leto XXVII Ljubljana, oktober—november 1985 štev. 329-330 Rezultati devetih mesecev dela Glede na pogoje poslovanja, smo z doseženim lahko zadovoljni Celotni prihodek je znašal 23, dohodek pa 5,86 milijarde dinarjev — V povprečju je bilo 6.516 zaposlenih — Ali bo tako tudi ob koncu leta? Minil je zadnji periodični obračun v letošnjem letu, tako da nas čaka še *°nčni, zaključni račun, ki bo prikazal rezultate našega dela v koledarskem e‘u 1985, vendar bomo o teh rezultatih razpravljali že v letu 1986. Zadnji Periodični obračun je zanimiv predvsem zato, ker odraža rezultate dela v v*Šku gradbene sezone. Gradisu obračunajo prav v tej temeljni organizaciji. Doseženi rezultati poslovanja Gradisa v devetih mesecih leta 1985 nanašajo na delo v domovini. Pomiki za lansko obdobje so prirejeni določilom novega zakona o ugotav-janju celotnega prihodka. Isto velja udi za planirane podatke, ki pa so Ptenizki — saj smo planirali le 50 °dstotno inflacijo in so indeksi do-Scganja planiranih vrednosti že zelo večal za 61 odstotkov. Vrednost lastne proizvodnje je znašala blizu 16 milijard dinarjev. V breme celotnega prihodka se izplačujejo tudi obresti za obratna sredstva (krediti). Za obresti smo odšteli že 1,2 milijardi dinarjev, kar je za 208 odstotkov več kot lani.' Čanja obrestnih mer. Ko od celotnega prihodka odštejemo poleg zgoraj naštetih stroškov še nekatere tako imenovane poslovne stroške, npr.: stroški bančnega in plačilnega prometa, dobimo dohodek. je za 208 odstotkov več kot lani. Tolikšno povečanje je posledica naraš- (Nadaljevanje na 3. str.) Celotni prihodek znaša dobrih 23 milijard dinarjev Obseg in uspeh V Gradisu smo v devetih mesecih Vračunali za skoraj 23 milijard di-?arjev vrednosti proizvodnje. V tej evllki so gradbene enote udeležene 68 odstotkov, obrati z 28 odstot-*0v. biroja z 1 odstotkom ter ostale ®rganizacijske enote s 3 odstotki, ^bseg dei se je v celoti povečal za 69 °°stotkov in smo dosegli 87 odstotkov planirane vrednosti proi-^dnje. Obrtnikom smo do sedaj P*ačali 5,2 milijardi dinarjev, drugim °operantom pa 1,7 milijarde di-arjev — ta skupni znesek se je po- lž celotnega prihodka moramo najprej pokriti vse materialne stroške —15,6 milijard dinarjev. Materialni stroški so se povečali za 58 odstotkov, kar kaže na izbdljšanje ekonomičnosti poslovanja — seveda, ob pogčju, da so v tem periodičnem obračunu ti stroški čim bolj tekoče poknjiženi ter prikazani v bilancah. Amortizacija po predpisanih stopnjah se je povečala za 60 odstotkov in dosega le 59 odstotkov planirane. Sorazmerno nizki odstotki so posledica odločitve tozda SPO Ljubljana, kjer so zaenkrat obračunali* le 47 odstotkov svoje planirane amortizacije, vemo pa, da več kot polovico vse amortizacije v Ob 29. novembru — dnevu republike čestitamo vsem de lav -j cera Gradisa in poslovnim mpdrtnerjem. 1 ,y y «) 'Čili# vodstvo delovne organizacije družbenopolitične organizacije delavski svet delovne organizacije in uredništvo Gradisovega vestnika Priznanje Inovator leta je sprejel inž. Miro Grobler, direktor Razvojne službe z Raziskovalno enoto Za temeljenje s PAB koli Priznanje Inovator leta V skupščini SR Slovenije je bila ob 12. oktobru, dnevu inovatorjev, podelitev letošnjih priznanj Inovator leta. Med prejemniki tega odmevnega priznanja je bila tudi skupina iz Gradisa in to skupaj s sodelavci Instituta za matematiko, liziko in mehaniko — laboratorija za mehaniko tal FNT, za dosežek Temeljenje na prednapetih armiranobetonskih kolih velikega premera (PAB). V skupini iz Gradisa so med avtorji Edvard Ravbar, Vladimir Grobler, Edvard Štok, Miroslav Ogrizek, Karel Veršnak in Franc Marinčič, zunanji sodelavci z univerze pa prof. dr. Ivan Sovine, mag. Geza Vogrinčič in inž. Franc Zigman. t Sistem temeljenja s PAB koli je primeren in konkurenčen predvsem pri temeljenju velikih iptežkih objektov na kmetijsko nezanimivih in slabo nosilnih tleh, kpt tak pa je tudi že preizkušen in prijavljen zveznemu zavodu za patente v Beogradu. G. B. oozsGradiM™"" Kdaj bo organizirana delovna skupnost ---------------- Družbeni standard Delegati Konference OO ZS GIP Gradis so se sestali na 6. redni seji 17. oktobra letos. Osrednja točka dnevnega reda je bilo vprašanje organiziranosti družbenega standarda, kjer je razprava potekla tudi o počitniškem domu Biograd na moro, delegati pa so spregovorili tudi o usmeritvah za delo družbenopolitičnih organizacij po posvetu v Ankaranu, o pripravah na občne zbore in konstitutivno sejo Konference OO ZS Gradisa ter potrdili poročilo o realizaciji finančnega plana Konference OO ZS v letošnjem letu. Nekaj se je nabralo tudi pod točko razno. Uvodno poročilo o konceptu razvoja družbenega standarda v Gradisu je podal direktor Kadrovsko-socialne službe Jernej Jeršan. Izpostavil je nekatere osnovne poudarke iz elaborata, ki celovito obdeluje problematiko družbenega standarda v Gradisu ter nakazuje tudi nekaj rešitev. Elaborat obravnava družbeni standard celovito, od nastanitve, prehrane, letovanja,'zdravstvenega varstva, športa in rekreacije, stanovanjske politike in kulture. Glede posameznih sestavin družbenega standarda je položaj v Gradisu takšen: — Nastanitev — Glede družbenega dogovora o minimalnih standardih, katerega podpisnik je tudi Gradis, je ugotovljeno, da kapacitete zadovoljujejo in zadoščajo našim potrebam, vendar je neenotno urejeno regresiranje najemnin za samske domove, ni enotne politike izgradnje samskih domov itd. V predlogu je predvidena gradnja novega samskega doma v Mariboru ter povečanje kapacitet v Kopru. — Prehrana — O prehrani je bilo v Gradisu narejenih veliko elaboratov, vendar se zadeve niso bistveno spremenile. Celodnevna prehrana je ostala neurejena v Ljubljani, kjer je tudi organizacija prehrane med .delovnim časom prepuščena vsakemu tozdu posebej, s tem pa so tudi problemi z dobavitelji hrane večji. Elaborat predvideva naj hi problem celodnevne prehrane v Gradisu uredili enotno v prihodnjem srednjeročnem obdobju. — Letovanje — Največji problem Gradisa na tem področju je, kako rešiti problematiko financiranja počitniških domov v katerih sedaj imamo 340 ležišč. Težave so tudi z vodenjem počitniških domov, s kadri za počitniške domove, saj tisti tozdi, ki imajo lastne obrate družbene prehrane ne dajo delavce, da bi v poletnih mesecih delali v domovih. Poseben problem sta počitniška domova v Biogradu in na Pohorju, ki zaposlujeta veliko število delavcev, kljub temu, da je polna zasedenost le dva meseca. Ta dva domova vsako leto iskazujeta tudi njavečjo izgubo, ki jo tozdi s težavami in odporom pokrivajo, tako da je bil spomladi celo oblikovan takšen predlog po katerem bi počitniški dom v Biogradu prodali ali dali v najem. Več o tem v posebnem prispevku. Ker se vsako leto precej podraži tudi pension v naših domovih, so le-ti postali vse bolj nedostopni, tako da so v tozdih pred leti začeli nabavljati počitniške prikolice, v katerih je sedaj tudi že čez 100 ležišč. Elaborat nudi nekatere rešitve tudi na tem področju in sicer: zmanjšati je treba število stalna zaposlenih delavcev v pbčitniških domovih Biograd in Pohorje, povečati odstotek zasedenosti domov v pred in po sezoni, združiti počitniške prikolice, tako kot so združeni domovi, saj je sedanji način poslovanja s prikolicami neracionalen in drag. — Zdravstveno varstvo — To področje je zadovoljivo rešeno le v Ljubljani s tem, da imamo lastno obratno ambulanto in zobozdravstveno ambulanto. V drugih krajih, kjer so sedeži naših tozdov je dosti slabše. V prihodnje bomo morali na tem področju veliko delati ter izkoristiti možnosti, ki nam jih daje obstoječa zakonodaja. — Šport in rekreacijsPsta v Gradisu zelo razvita. Zadnja leta se vse več poudarka daje množičnosti, tako v zimskih, kot tudi v poletnih športih. Edini večji problem je v tem, da je vsako leto vse manj denarja za šport in rekreacijo. — Stanovanjska politika — V Gradisu rešujemo stanovanjsko problematiko na tri načine in sicer z dodeljevanjem kadrovskih stanovanj, z nakupom najemniških stanovanj in s posojili za individualno gradnjo ali pa s posojili za lasten nakup stanovanja. Elaborat predvideva, da naj bi stanovanjski dinar združili na ravni delovne organizacije in tako učinkoviteje reševali stanovanjske probleme. -— Kultura je v Gradisu precej zapostavljena in je kulturno udejstvovanje prepuščeno peščici entuziastov in ustvarjalcev ljubiteljske kulture. Elaborat predvideva naj bi bilo področje v bodoče profesionalno vodeno. Na koncu sta ponujeni dve rešitvi in sicer, da bi ustanovili posebno organizacijsko obliko v okviru DSSS v kateri bi celovito reševali problematiko družbenega standarda ali pa. da bi ustanovili posebno Delovno skupnost družbeni standard. V razpravi so bili delegati mnenja, da je že skrajni čas, da se glede družbenega standarda natančneje opredelimo, saj je ta problem na dnevnem redu ze nekaj let. Podprli so rešitve ki jih ponuja elaborat. Bili so enotnega mnenja, da elaborat daje zadostno osnovo za konkret- nejši pristop k snovanju nove organiziranosti družbenega standarda in sicer v obliki Delovne skupnosti družbeni standard. Delegati so bili opozorjeni na pravočasno organizacijo občnih zborov, ki morajo biti opravljeni do sredine novembra. Podano je bilo tudi poročilo o realizaciji finančnega plana Konference OO ZS. Na koncu seje je predsednik OO ZS (ozda GE Gradnje Ptuj Vlado Forbici podal informacijo o težavnem, položaju v njihovem tozdu, saj poslujejo z velikimi težavami, angažiranost tozda za prihodnje leto je zelo kritična, pa tudi medsebojni odnosi so se že precej zaostrili in skrhali. C. P- r —- N Janez Vodopivec kandidat za predsednika Konference OO ZS mm m Janez Vodopivec X._________ ' Janez Vodopivec — kandidat za predsednika Konference OO ZS.Na 6. redni seji Konference OO ZS Gradisa so delegati kot posebna točka dnevnega reda obravnavali priprave na konstitutivno sejo konference, ki bo najverjetneje v začetku decembra. Ob tem je bil evidentiran kot možni kandidat za predsednika Konference OO ZS Janez Vodopivec, iz tozda Gradbena opera-tiva Ljubljana, sedanji predsednik konference. C. P. ________________________________J Nekaj usmeritev za delo DPO, sprejetih na posvetu v Ankaranu 1. Preveriti in doseči moramo usposobljenost družbenopolitičnih organizacij za aktiviranje vseh subjektivnih sil v lastnem okolju v naporih za uresničevanje programa stabilizacije. 2. Družbenopolitične organizacije morajo biti pobudnik in nosilec aktivnosti pri pripravi analiz stanja in razmer v svojih sredinah pri čemer naj bn težišče: ‘ — na analiziranju tekočih rezultatov poslovanja, — na izvajanju lastnih stabilizacijskih programov, — na predlaganju ukrepov za odpravo slabosti in pomanjkljivosti. 3. V okviru stabilizacijskih programov posvečati posebno pozornost optimalni izrabi dela (delovnega časa) in strojev. V zvezi z izrabo dela izpostavljamo: — vprašanje kooperantov (gradbena dejavnost), — vprašanje mobilnosti kadrov, — potrebo po vzpostavitvi kratkoročnih kadrovskih bilanc. 4. Dokopati se do objektivne ocene odnosov: — TOZD — TOZD — TOZD — delovna organizacija, — TOZD — Inženiring, , — TOZD — DSSS terodpravljati tiste dejavnike teh odnosov, ki imajo kvarne vplive na na* dalnji razvoj odnosov na samoupravnih temeljih. 5. Ocenjujemo, da moramo nujno analizirati delovanje delegatskega sistema in pri tem oceniti: •»— delo delegacij in delegatov, — vlogo strokovnih služb TOZD in DO pri funkcioniranju delegatskega sistema, — opredeliti naloge družbenopolitičnih organizacij v delegatskem sistemu. 6. Spodbuditi bi morali širšo razpravo o organizaciji dela kot pomembnem dejavniku produktivnosti. 7. Temeljni cilj na področju delitve sredstev za osebne dohodke mora bit* ločevanje dela od nedela. Družbenopolitične organizacije morajo do skrajnosti zaostriti to vprašanje. Posebej še naloge in odgovornost organizatorjev dela pri realizaciji tega cilja. (Nadaljevanje s 1. str.) Glede na pogoje... smo zadovoljni Dohodek smo dosegli v višini posameznih temeljnih organizacijah 5*867 milijarde dinarjev. Povečanje različne, tako da v petih tozdih ob znaša 90 odstotkov, doseganje plana tem obračunu niso, po merilih naših Pa že 89 odstotkov. S takšnim do- samoupravnih aktov, dosegli mini-hodkom smo v celoti lahko zado- malne akumulacije. v°ljni1 medtem ko pa so razmere v Dohodek smo začasno razporedili takole (v milijonih dinarjev): I—IX/84 GN 85 I—lX/85 Indeks Sestavina znesek % znesek % znesek % 4:2 4:3 __ 1 2 3 4 ■ 5 6 Dohodek 3.093 100 6.617 100 5.867 100 190 89 Obveznosti L*sti dohodek 753 24 1.543 23 1.451 25 193 94 2.340 76 5.074 77 4.416 75 189 87 Usebni dohodek 1.669 54 3.839 58 3.356 57 201 87 Stan. gradnja 86 3 185 3 155 3 180 84 ^kupna poraba 123 4 299 5 190 3 155 63 poslovni sklad 335 11 459 7 492 8 147 107 Rezervni sklad 127 4 292 4 223 4 176 76 ^kumulacija Delež ak. v doh. 462 15% 15 751 IT % 11 715 12% 12 155 76 Povečanje čistega dohodka neko-*'ko zaostaja za rastjo dohodka za-radi povečanja obveznosti za 93 odstotkov. Osebni dohodki so se obrtno povečali za 101 odstotek. Po i (*ružbeni usmeritvi (za nas veljajo !nterna merila, ki jih zaenkrat ne kr-Slmo, kar pa ne velja prav za vse te-meljne organizacije) bi morali na-toščati osebni dohodki za deset odstotkov počasneje kot dohodek. Pri rasti dohodka za 90 odstotkov bi se *stneli« osebni dohodki povečati za °1 odstotkov. Skladi niso Preveč polni Sredstva namenjana za sklad skupne porabe so se povečala za 55 °dstotkov vendar tri temeljne orga-tozacije še niso nič dohodka razpo-todile za te namene. £a poslovni sklad smo zaenkrat jtomenili 492 milijonov dinarjev, ar je za 47 odstotkov več kot lani. zločanje za rezervni sklad je ob-ezno — 4 odstotke od doseženega d°hodka. Za akumulacijo smo namenili 715 bilijonov dinarjev, kar predstavlja ka 9^st°tkov od doseženega dohod-, ’ kar je nekoliko nižji odstotek od inskega in za en odstotek več kot je D|!o zelo skromno planirano. Število zaposlenih se je povečalo 1 odstotek — bilo nas je 6516 de-lavcev, ki so skupaj opravili 10,7 to'*h ur. Efektivnih ur je bilo 8,7 mi-lljonov oziroma 82 odstotka. kazalniki . Uspešnost poslovanja najbolje 'zražajo kazalniki. Naš najpo- membnejši kazalnik — dohodek na pogojno uro — je znašal 221 dinarjev. Povečal se je za 70 odstotkov in presegel planirano vrednost za 10 odstotkov. V tesni zvezi s tem kazalnikom je kazalnik — osebni dohodek na pogojno uro. Vrednost tega kazalnika je bila 126,5 dinarjev. Povečali so se za 80 odstotkov in za 8 odstotkov presegli planirano vrednost. Povprečni neto osebni dohodki na mesec so bili 43.548 dinarjev in so se povečali za 100 odstotkov in s tem presegli porast življenjskih stroškov, ki je znašal 76 odstotkov. Produktivnost, ki jo merimo z vrednostjo lastne proizvodnje na , efektivno uro se je povečala nominalno za 74 odstotkov, realno pa je pod lansko. Donosnost sredstev imenovano tudi rentabilnost se je izboljšala za 15 odstotkov, če jo merimo kot odnos med dohodkom in vloženimi poslovnimi sredstvi. Kako bo ob koncu leta? Napovedi do konca leta so nehvaležne. Z delom smo zadovoljni — lahko rečemo dobro zasedeni. Kakšen bo uspeh, je predvsem odvisno od tega ali smo v letošnjem letu res izboljšali ekonomičnost v takšni meri kot so prikazali periodični obračuni. Dejstvo je, da moramo vsak naslednji mesec obračunati vsaj toliko dohodka kot smo ga v septembru, da bomo lahko obdržali sedanjo raven osebnih dohodkov. Z. V. Dušan Šinigoj v času obiska gradbišča Jeklarne 2 (Foto: S. Kokalj) Datum, 1. februar 1987 nas obvezuje Dušan Šinigoj obiskal gradbišče Jeklarne Končala se je prva polovica graditve projekta jeklarna 2 na Jesenicah. To je trenutno največja slovenska naložba, njena gradnja pa je bila poverjena Gradisu. Gre za projekt, katerega gradnjo spremljajo vsi najodgovornejši republiški dejavniki. Tako je 22. oktobra gradbišče obiskal tudi Dušan Šinigoj, predsednik Izvršnegasvetaskupščine SR Slovenije v spremstvu predstavnikov Ljubljanske banke, poslovodnega odbora sozda Slovenske železarne, železarn Ravne in Štore, predstavnikov izvajalcev del, sekretarja medobčinskega sveta ZKS ter predstavnikov izvršnega sveta in skupščine občine Jesenice. Dušan Šinigoj je med drugim dejal: »Investicija v Jeklarno 2 je velik izziv tako.za Železarno Jesenice, kot tudi za izvajalce del. Moramo dokazati, da smo sposobni to v roku zgraditi. Moramo vztrajati na tem, da vsakdo izpolni svojo nalogo ter biti dosledni in brezkompromisni do izvajalcev del. Zato moramo investirati čim hitreje in datum 1. februar 1987 je datum, ki nas obvezuje.« Temelji za kontilov nove jeklarne na Jesenicah (Foto: I. Kučina) irog^ctofeobSto^Gradis je med naj večjimi OZD v Jugoslaviji Najpomembnejša specializirana publikacija beograjske Ekonomske politike je edicija »200 naj večjih«, ki je letos izšia že sedemnajstič. V njej so razvrščene največje jugoslovanske delovne organizacije in sozdi po kriteriju celotnega prihodka m primerjalo tudi po knteriju družbenega proizvoda. Edicija »200 največjih« je razdeljena v štiri dele. V prvem je seznam 140 največjih proizvodnih organizacij (med njimi je 97 organizacij s področja industrije in premogovništva, 28 organizacij s področja kmetijstva, gozdarstva in vodnega gospodarstva ter 15 organizacij s področja gradbeništva), v drugem je 20 organizacij s področja prometa in zvez, v tretjem 60 organizacij s področja trgovine in gostinstva in v četrtem 441 največjih organizacij združenega dela iz vseh področij, ki so v lanskem letu dosegle celotni prihodek večji od 5 milijard dinarjev. V seznamu se po enoletnem izostanku letos ponovno pojavlja tudi Gradis, ki je zasedel po kriteriju celotnega prihodka 224. mesto in po kriteriju družbenega proizvoda 163. mesto. Na tej rang lestvici 441 organizacij združenega dela, ki so imele celotni prihodek večji od 5 milijard dinarjev je tudi 41 gradbeniških delovnih organizacij, za katere pa je zadnjih pet-šest let značilno da izgubljajo vsako leto precej mest in se pomikajo proti koncu tega seznama. Isto, morda v še nekoliko večji meri, velja tudi za Gradis, ki je na primer zasedal leta 1976 odlično 47. mesto in je tedaj bil tretja največja delovna organizacija s področja gradbeništva v Jugoslaviji. Na tem seznamu je 197 organizacij s področja industrije in premogovništva, 131 s področja trgovine in gostinstva, 45 s področja kmetijstva, gozdarstva in vodnega gospodarstva, 41 s področja gradbeništva ter 27 s področja prometa in zvez. Med njimi je 205 delovnih organizacij, 234 sestavljenih organizacij in 2 poslovne skupnosti. Po republikah pa je položaj tak, daje 160 organizacij iz Srbije, 111 iz Hrvatske, 80 iz Slovenije, 41 iz Deset največjih OZD v Jugoslaviji Bosne in Hercegovine, 38 iz Makedonije, in 11 iz Črne gore. Teh 441 največjih delovnih organizacij je lansko leto ustvarilo 76 odstotkov celotnega prihodka jugoslovanskega gospodarstva, 69 odstotkov dohodka povečanega za amortizacijo, 73 odstoten je bil delež povprečno angažiranih poslovnih sredstev in 59 odstoten delež vseh zaposlenih Med tistimi organizacijami, ki so lansko leto dosegle več kot 5 milijard celotnega prihodka, je še nekaj gradbeniških delovnih organizacij in sozdov in sicer: 258. Trudbenik Beograd, 275. Kozara Banja Luka, 287. Beton Skopje, 294. Hegra Mostar, 305. Unioninvest Sarajevo, 342. Ratko Mitrovič Beograd, 350. Tehnograd Tuzla, 385. Konstruktor Pančevo, 391. Monter Zagreb, 398. Tehnika Zagreb, 400. Izgradnja Zenica, 417. Banat Zrenjanin, 424. Mostogradnja Beograd, 426. Na-pred Beograd, 427. Viadukt Zagreb in 430. Partizanski put Beograd. C. Pavlin Največji v gradbeništvu Jugoslavije Rang v gradb. SFRJ Ime, sedež in vrsta OZD Celotni prihodek Število ' v milijonih din. zaposlenih 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. Rang 83 84 Ime, sedež in vrsta OZD Celotni prihodek v milijonih din. Število zaposlenih 8. 9. 10 1 1 INA, Zagreb, sozd 675.463 33.296 11. 2 2 NAFTAGAS, Novi Sad, sozd 576.890 20.618 12. 3 3 RMK, Zenica sozd 355.705 49.198 13. 4 4 ENERGOINVEST, Sarajevo, sozd 316,202 48.700 14. 6 5 BASEN BOR, Beograd, poslovna skupnost 249.537 29.514 15. 5 6 PKB, Beograd, sozd 233.011 40.087 16. 7 7 ŠIPAD, Sarajevo, sozd 208.220 80.000 17. 8 8 UNIŠ, Sarajevo, sozd 167.339 43.500 18. 9 9 AGROCOOP, Novi Sad, sozd 156.732 25.348 19. 16 10 BOROVO, Borovo, sozd 140.372 21.888 20. 68 ENERGOPROJEKT, Beograd, sozd 70 RIJEKA-GRADNJA, Rij ek a, sozd 100 HIDROELEKTRA, Zagreb, sozd 105 IMOS, Ljubljana, sozd 124 GIPOSS, Ljubljana, sozd 128 HIDROGRADNJA, Sarajevo, sozd 141 HIDROTEHNIKA, Beograd, sozd 156 SCT, Ljubljana, DO 182 KOMGRAP, Beograd, sozd 183 VRANICA, Sarajevo, DO 188 RAD, Beograd, DO 193 IMP, Ljubljana, sozd 200 PELAGONIJA, Skopje sozd 206 INDUSTROGRADNJA, Zagreb, DO 211 GRANIT, Skopje, DO 217 »25. MAJ«, Split, sozd 218 MONTING, Zagreb, sozd 222 MAVROVO, Skopje, DO 224 GRADIS, Ljubljana, DO 231 MEDIMURJE, Čakovec, DO 59.528 6.054 57.317 9.512 42.764 10.714. 40.771 15,134 35.600 12.062 34.919 4.992 32.009 10.577 29.456 8.067 25.220 10.412 25.057 5.487 24.059 7.304 23.712 8.731 22.723 11.304 22.225 8.342 21.585 7.656 20.597 11.243 20.525 12.639 20.225 8.575 20.187 6.493 19.390 7.044 Gradisove! so se polotili asafalterskih del Po dolgem času je v uredništvo Gradisovega vestnika prispelo pisanje naših delavcev, ki delajo na projektu Quma v Iraku. V njihovem imenu je prispevek poslal Bruno Benje. Piše takole: »Verjetno nisem ne prvi, ne edini, ki obveščam bralce Gradisovega vestnika^da je glavni objekt v Qurni že od pomladi predan svojemu namenu — živahnemu javnemu prometu. V tem času so vsi objekti, ki sodijo v projekt Ouma, okiteni z mnogoterimi prav edinstvenimi komplimenti strokovnjakov, poznavalcev te vrste gradenj, dokazali svojo resnično kvaliteto in so »brezmadežni« v svoji odpornosti do neusmiljene točkovne obremenitve cestišča, ki prenaša tudi do sto odstotkov večje osne obremenitve vozil, ki vozijo na jug Iraka. Gradisovi strokovnjaki so s svojo vnemo, znanjem, dobro organiziranostjo gradbišča in strokovno doslednostjo, dvignili ime Gradisa na svetovni nivo in zato ni zgolj slučaj, da smo s tem projektom še pridobili na ugledu tudi v Iraku, saj nam iraški investitorji priznavajo, da je Gradis polno jamstvo za kvaliteto opravljenih gradbenih del. O samem projektu v Qurni je bilo v Gradisovem vestniku že precej napisanega, zato bi tukaj bilo treba poudairiti eno novost, katere smo se v Ourni polotili prvič. Gre za kompletno izvedbo obsežnih asfalterskih del, ob katerem je zrasel nov kader tehnologov, ki bodo v bodoče bdeli nad kontrolo kvalitete opravljenih asfalterskih del. Prvič se je Ourni tudi zgodilo, da so gradisovi strokovnjaki izvedli vso javno razsvetljavo na tako velikem objektu. In kaj počnemo v Ourni sedaj? Na vseh objektih se izvajajo zaključna dela, kar niti ni tako enostavno, saj se gradbišče razsteza v dolžino 25 kilometrov. S kamnito oblogo na betonski podlagi bomo zaščitili nasipe okoli obrežnih opornikov. Zaščita in oblikovanje brežin nasipov bo izvedeno z betonskimi ploščami, ki jih ročno izdelujemo na samem grad- bišču. Narediti jih je potrebno več kot 50.000. Pred kratkim je bilo končano tudi označevanje posameznih križišč in mnogoterih cestnih odsekov. Zaključna dela, ki največkrat zahtevajo ročno izvedbo, se nam v Ourni pojavljajo z vso svojo obsežnostjo. In sedaj še nekaj besed o vseh tistih, ki sedaj delamo v Ourni in ki želimo, da bi tudi zaključna dela opravili tako uspešno, kot so naši predhodniki opravili vsa ostala gradbena dela. Aklimatizacija v tej sončni deželi nam je sto odstotno uspela. Navadili smo se tudi že na »pasjo« vročino. S to »pasjo« vročino je premalo povedanega, pomeni pa čez 50 stopinj Celzija v senci in pošastnih 80 stopinj Celzija, na katere se segreje železo na soncu. Sedaj si lahko predstavljate, kako se počutijo naši gradbeniki in naši strojniki v jeklenih razbeljenih kabinah strojev. So res pravi vzdržneži. Po delovnem času in počitku najpogosteje igramo mali nogomet. Za prenekatere je ribolov športni užitek, za druge pa prava večerna poslastica, ko evfratski somi v tretje zaplavajo v naših želodcih. Gledamo tudi iraško televizijo, vrtimo video posnetke, ki jih občasno dobimo v Klubu Jugoslovanov v Bagdadu, katerega smo redni člani-S pravim pohlepom prebiramo »Telex vesti«, ki jih dobimo dvakrat na teden od'prizadevnih novinarjev Gradisovega vestnika, ki nam poskušajo tekoče in aktualno pričarati dogodke v domovini in tujini z vsem dobrim in zlim, kar se v svetu dogaja. Časopisi iz domovine prihajajo z veliko zamudo. Sedaj ko so v Ourni nastopile nekoliko ugodnejše vremenske razmere (oktobra in novembra ni več tako vroče) imamo v načrtu izpeljati tudi druge zvrsti rekreacije od že prej omenjenih, vendar bomo o tem pisali po doživetju načrtovanega. Na koncu lep pozdrav vsem Gradisovemu v domovini od vaših Ournčanov.« Bruno Benje Referendum bo 21. in 26. novembra Del Nigrada se vključuje v Gradis Nigrad, mariborska delovna organizacija, Id ima v svojem sestavu tri tozde in sicer tozda Vzdrževanje in Kanalizacija, ki zaposlujeta vsak po 60 delavcev in tozd Nizke gradnje v katerem je nekaj manj kot 300 delavcev, se je že i*nsko leto znašel v težkem položaju iz katerega sama ni mogla najti izhoda, '»ko da je prišlo do ukrepa družbenega varstva. Nič bolje ni bilo letos, tako da je širši družbeni pomoči prišlo do °dločitve, da se od Nigrada odcepi l°zd Nizke gradnje, ki je nasprotje arugima dvema tozdoma, saj je čisto Sradbeniški tozd in se pripoji gradi-jtivemu tozdu Gradbena enota Nizke gradnje Maribor. O tej možnosti so bili seznanjeni ludi poslovodni in samoupravni or-Sani ter družbenopolitične organi-29cije obeh tozdov ter delovnih or- ganizacij, ki so dali pozitivno stal išče do takšne rešitve. Takoj zatem so se začeli postopki, ki jih je -treba speljati da bi lahko prišlo do združitve. Popravljajo se že samoupravni akti, ureja se področje nagrajevanja, oblikujejo delokrogi, ki jih pri Gradisu do sedaj nismo imeli (gre pred vsem za asfalterje), pripravlja pa se tudi vse potrebno za izpeljavo referenduma itd. C. P. Bodo letos mariborske ulioe bolje splužene? Nigradova asfaltna baza, ki je v glavnem opremljena z izdelki Kovinskih obratov Maribor bo v prihodnjem letu po pripojitvi nigradovega tozda Nizke gradnje h Gradisu prešla v last in upravljanje našega tozda GE Nizke gradnje Maribor Gradisove! zatrjujejo, da so pripravljeni na prvi sneg Že nekaj časa potekajo razgovori med predstavniki mariborskega Nigrada '•> Gradisa o pridružitvi nigradovega tozda Nizke gradnje k našemu tozdu pE Nizke gradnje Maribor. Prvi koraki k integraciji so že storjeni, saj bo referendum o združitvi že ta mesec, tako da bi združen tozd lahko začel poslovat?* i.i. prihodnje leto. Ne glede na integracijski proces pa je že steklo sodelovanje z nigradovim tozdom Vzdrževanje. Skupno bi sodelovali pri zimskem čiščenju mariborskih ulic. Od 17 avtomobilov, kr bodo letos na razpo-•ago za pluženje bodo tudi gradi sovi tovornjaki, večinoma znamke FAP. Gre h novejša vozila prilagojena za tovrstna dela. ‘/»dlsovi tovornjaki in stroji bodo letošnjo zimo čistili sneg na mariborskih "licah Poleg tovornjakov, na katerih so Montirani plugi, imajo v pripravljeno tudi 3 gradbene stroje ža večji dvoz snega ter 3 minibuse za pre-v®z šoferjev. Delavci Gradisa bodo Srbeli tudi za izpravnost vseh teh v°z*l, saj imajo v ta namen organizi-,a«o posebno stalno servisno službo, J bo v pripravljenosti 24 ur dnevno. cžurstvo prične 15. novembra , in traja do 15. marca prihodnje 5*0, po potrebi pa tildi že prej. Pri "fadisu zatrjujejo, da so že sedaj Popravljeni na sneg, saj so pred sncvi že opravili preiskušnje vožnje stvo pa še naprej ostane v rokah nigradovega tozda Vzdrževanje. Maribor je glede čiščenja snega razdeljen na 17 sektorjev in vsak voznik ima poseben načrt ulic, ki jih mora na znak zimske službe pričeti piužiti. Vozniki se najbolj bojijo nepravilno parkiranih avtomobilov, ki bodo tudi letošnjo zimo otežkočali pluženje. V veliko pomoč jim bo posebno vozilo, tako imenovani pajek za odvoz nepravilno parkiranih avtomobilov, ki je že začel z delom. Seveda pa pri Gradisu že sedaj prosijo vse voznike osebnih avtomobilov, da v zimskem času s svojim parkiranjem ne ovirajo pluženja, in naj spoštujejo objave v sredstvih javnega obveščanja. F. Š. Po projektih Biroja za projektiranje Ljubljana Celjani gradijo stanovanjsko sosesko Dolgo polje Delavci gradisovega tozda GE Celje gradijo četrti kare stanovanjske soseske Dolgo polje III v Celju in sicer prvo fazo, ki zajema gradnjo dveh stanovanjskih blokov s skupno petimi vhodi. V drugi fazi se bodo gradili še trije bloki s skupno sedmimi vhodi. Investitor je Samoupravna stanovanjska skupnost Celje. Objekt A, ki bo imel dva vhoda je že v gradnji in manjka samo še četrto nadstropje, za objekt B s tremi vhodi pa se pripravljajo temelji in polaga armatura za betoniranje temeljne plošče. V tej prvi fazi bo zgrajenih 107 stanovanj. Za objekte C, D in E pa sc še pripravlja projektna dokumentacija v našem Biroju za projektiranje Ljubljana. Stanovanja so zasnovana na podlagi sistema »POP« — prosto oblikovanje prostora. Vsako stanovanje je na voljo v standardni varianti in v eni različici, ki daje možnost ureditve dodatnega prostora za ležišče in bivalno kuhinjo. Vsi objekti so nizki, kar pomeni pritličje in štiri nadstropja. V vsakem pritličju so poleg stanovanj še naslednji prpstori: vhod z nadstreškom z obeh, strani stavbe, vetrolov, kolesarnica, prostor za otroške vozičke, skupna pralnica in sušilnica ter prostori za hišni svet, v enem izmed vhpdov pa tudi prostori za krajevno skupnost. V objektu E, ki se bo gradil zadnji bosta tudi dve zaklonišči s kapaciteto po 200 ljudi v vsakem. C. P. Stanovanjski blok A v celjski soseski Dolgo polje je že skoraj pod streho, za blok B pa je vse pripravljeno za betoniranje temeljne plošče 6 — GRADISOV VESTNIK Javna čestitka jubilanta Ivana Božiča: »Na zdravje Gradis!« Pogled na oder Partizanski pevski zbor in folklorna skupina OŠ Bistrica iz Prekmurja Del udeležencev med proslavo. Če ozd uživa ugled kot Gradis, je gostov veliko Čestitka I. Inženirske brigade. Vezi se nadaljujejo naprej. Čestitka Univerze.. . in partnerja Holzmanna iz ZRN 5. oktobra - Počastitev jubileja v Cankarjevem domu v Ljubljani Našo 40. obletnico smo proslavili svečano, v prisotnosti tudi tujih gostov številnih predstavnikov zveznih, republiških mestnih in občinskih skupnosti) organov,organizacij in institucij, organizacij združenega dela ter predstavni' kov Jugoslovanske armade. nja vredno voljo in posluh za razvoj Gradisa do današnjih dni. Nizal je Uspehe in podatke o Gradisu danes, '2razil pa tudi prepričanje, da bomo v Času — ki gradbenikom ni naklo- Pozdrav gradbenikov iz Češkoslovaške — iz prijateljskega Bytostava Delegacije iz naših tozdov so bile kompletne. V njih ni bilo vrzeli, pač pa morda še kak član več; nihče ni želel zamuditi priložnosti ali se odpovedati dolgo napovedani osrednji prireditvi. Žal za vse, ki so hoteli priti, hi bilo prostora. Naša dekleta so prihajajočim že na vratih pripela rdeč nagelj in značko... Na platoju prec^vhodomso plapolale zastave z Gradisovim emblemom, v preddverju Kulturnega doma Ivan Cankar je bila razstava, s TV ekranov so se kazale žive slike o delu in dejavnosti naše opera ti ve in obratov, v hodniku pa so se vrstili stiski rok, pozdravi, pogovori n čestitke. Ko je zadonel gong, so se zbrani preselili v dvorano in glasovi so potihnili. »Spoštovani tovariši...« Svečana akademija se je začela. Partizanski pevski zbor je zapel » Hej tovariši«, moderatorje prebral nekaj določil iz Uradnega lista, v katerem je bila leta 1945 objavljena Uredba o ustanovitvi Gradisa, po vnovičnem ubranem petju pa je bil na vrsti prvi slavnostni govornik, predsednik delavskega sveta delovne organizacije GIP Gradis Črtomir Božič. »Dovolite mi, da v imenu delavskega sveta delovne organizacije GIP Gradis pozdravim vse goste in sodelavce, med njimi tudi predsednika predsedstva Socialistične republike Slovenije Franceta Popita, predsednika Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Marjana Orožna...« in druge. V svojem govoru je opisal razmere in začetna leta ter delo Gradisovih delavcev. Zahvalil se je pionir-jem-tesarjem, zidarjem, tehnikom in inženirjem za njihovo občudova- Govornika sta omenila Črtomir Božič, predsednik de' lavskega sveta GIP Gradis • Rojstni dan Gradisa je 4. ok' tober 1945 • Obnova in izgradnja ključni'1 objektov domovine ter ,:' gradnja slovenske industrije energetike je bila veliko del° • Da'smo dosegli kar smo, gre ■zasluga volji, pogumu, eneu giji in znanju pionirjev Gradu sa. Te lastnosti negujemo 1,1 nadaljujemo • Danes nas je Gradisovo-'* * 7.000. Strokovnost, kakovost roki in produktivnost ,u>[ uvrščajo med gradbene ozde * največjim ugledom v dortiO' vini • Z našim imenom in delo» smo spoznali tudi tujino, kje' smo kontinuirano prisotni z 20 let Marjan Orožen, predsednik slovenskih sindikatov ® Če se kakšen kolektiv lahko s ponosom ozira na prehojeno , pot, potem to gotovo velja za vas, delavce Gradisa * Samo na takšnih organizacijah, ki prispevajo k rasti družbenega bogastva, ki jim je cilj osvajanje novih področij in novih spoznanj, kise ne zadovoljujejo z obstoječim, moremo in moramo projektirati paš jutrišnji dan * V razvoju ste prerasli republiške in jugoslovanske meje... Vaše ime poznajo v Evropi, Sovjetski zvezi, Afriki in na^ Bližnjem Vzhodu. Čuvajte/, ' vaše dobro ime tudi v bodo ® Želim vam veliko novih usp hov na tej poti! J njen — z nam lastno zavzetostjo in močmi kos tudi temu izzivu. »Še vedno je v nas prisoten tisti entuzia-zem kot pri naših prednikih!« je dejal. »Prepričani smo, da bomo tudi vnaprej razvijali nova znanja, nove tehnologije in utrjevali samoupravne odnose, da bomo krepili v 40. letih pridobljene vrednote, ki so bile in bodo temelj našega Gradisa.« Čestitka in besede Marjana Orožna, predsednika slovenskih sindikatov in drugega slavnostnega govornika na proslavi, so bile za spoznanje manj čustvene, zato pa tembolj naravnane na ra,zmere in družbena prizadevanja ta čas pri nas. Izrekel nam je nekaj komplimentov, z analizo razmer in usmeritev pa nam okrepil voljo do vztrajanja na začrtani poti, na kateri nam je tudi zaželel kar največ uspeha. Hkrati z jubilejem 40 let smo na proslavi počastili tudi 35-letnico samoupravljanja v Gradisu. Prisotni so z zanimanjem sledili citiranju zapisnika delavskega sveta, datiranega 7. marca 1950. leta. To je bil le delček iz vsebinsko bogate zakladnice naše preteklosti, kot nekakšen orientir za kasnejši razmah in današnje zelo razvito samoupravno odločanje in delovanje. Kot se je postopno bližal svojemu vrhu vsebinski del proslave, tako se je stopnjevalo tudi praznično razpoloženje v dvorani. Nanj sta v dobršni meri vplivala tudi nastopa Janeza Menarta s pesmimi, ki jih je izbral iz svojega opusa, in folklorna skupina učenk in učencev OŠ iz Bistrice v Prekmurju, ki so na nek način tudi Gradisovi varovanci. Njihov nastop je bil nepozabno prisrčen. Še v času priprav na proslavo smo tudi zaslutili želje nekaterih naših .. dragih gostov, da bi radi pred vsemi, '' javno izrekli nekaj besed o znan-stveno-tehničnem, poslovnem ali tradicionalnem sodelovanju z našo - delovno organizacijo; nam izročili vredna spominska priznanja in Kolektivu neposredno čestitali k prazf nikii. Vsem nismo mogli ustreči, nekaterim pa tudi ne odreči... Sporazumeli smo se le za Šest »prihodov ha oder«, s tem namenom pa so se na njem zvrstili predstavniki: 1. Inženirske brigade Vil. korpusa NOV in POJ; Fakultete za • arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze Edvarda Kardelja iz Ljubljane; Republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo SR Slovenije; Skupščine občine Bi jelo Polje iz SR Črne gore; delegacija iz ČSSR — Bytostava; in predstavnik Philippa Holzmanna, firme iz ZR Nemčije, s katero sodelujemo že polnih 20 let. Omenili bomo tudi dobitnike posebnih Gradisovih priznanj s plaketami, za katere so delegati — potem ko so odločili, da podelijo štiri — sprejeli še sklep o podelitvi na tej prireditvi. To so: Ivah Maček-Mati-ja, za njegov prispevek k razvoju slovenskega gradbeništva in Gradisa; inž. Ciril Mraylja-Mižek, prvi Gradisov direktor; posmrtno — inž. Hugo Keržan, letos umrli dolgoletni direktor; in Ivan Božič, za zasluge in redek delovni jubilej: nepretrganih 40 let dela v Gradisu. Jubilant je ta mejnik dosegel prvi — in edini. Svečana akademija se je končala z dolgim aplavzom po premiernem prikazu novega Gradisovega filma. G. Bemot Slike: G. B„ .C. P. Janez Menart nam je ob tej priložnosti sam izbral in prebral nekaj svojih pesmi. Inž. Franc Kositer v družbi s Francetom Popitom in Jožetom Smoletom Združena proslava ljubljanskih tozdov Organizator je bil inženiring Organizacijo skupne proslave, na kateri je bilo v imenu delovne organizacije in tozdov z ljubljanskega območja, poslovnim partnerjem dodeljenih 117 priznanj za dolgoletno poslovno sodelovanje, je prevzel in uspešno izpeljal tozd Inženiring. Proslava je bila 24. oktobra v Festivalni dvorani. Zbrane, ki. so se skorajda v polnem številu odzvali vabilu, je pozdravil in jim v nekaj stavkijj opisal razvojno pot Gradis^ skozi štiri desetletja inž. Boris Pečenko, podpredsednik K PO Gradisa. Za njim je spregovoril še Niko Lukež, predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Posamezne točke programa so povezovale recitacije Prešernovih pesmi in pesmi, ki jih je doživeto zapel Ribniški oktet. Mimogrede: v tem oktetu nastopa tudi Gradisovec Franc Lesar iz ljubljanskega tozda Biro za projektiranje. Gradisu sta bili na tej 'prireditvi dodeljeni plaketi, ki sta jih inž. Pečenku v imenu republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije in Rudnapa iz Beograda izročila Milan Šinkovec in Ljubo Velič. Gostom smo še zavrteli nov film o Gradisu, potem pa jih povabili k sprejemu plaket in priznanj. Skupaj z zbranimi gosti, se je srečanje v drugem delu prevesilo v sproščen pogovor o razmerah v gradbeništvu, zmogljivostih, tehnični opremljenosti, tehnologiji, kadrih, komercialno-finančnih zadevah in še čem — kar vse pripomore k še boljšemu medsebojnemu spoznavanju in s tem poglobiti odnosov ter utrjevanju poslovnih vezi. Besedila M. C. Foto: G. B. Inž. Pečenko sprejema Gradisu dodeljeho priznanje Rudnapa... in priznanje republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije. S PROSLAV NAŠIH TOZDOV—S PROSLAV NAŠlH^ V Škofji Loki Delavci tozda LIO so jubilej 40 let Gradisa počastili 11. oktobra, v prostorih svoje družbene prehrane na Trati. Medse so povabili tudi dolgoletne, zdaj že upokojene člane kolektiva ter goste iz vrst poslovnih partnerjev, za katere so organizirali tudi ogled proizvodnih prostorov. Slavnostni govornik na proslavi je bil direktor tozda LIO Anton Demšar, v kulturnem programu pa je z recitacijami nastopil Boris Kralj, s pesmimi pa kvartet Spev. Podelitvi plaket in priznanj je sledila video predstavitev dejavnosti Gradisovih obratov, po tej, pa se je prireditev nadaljevala z družbenim srečanjem in plesom. „ Foto: G. B. V Ravnah na Koroškem V tozdu GE Ravne na Koroškem so n proslavo rezervirali dva datuma. Najprej so 18. oktobra povabili zunanje goste v Peco v Mežid (od tod je tudi posnetek), pravo tozdovo proslavo pa organizirali skoraj mesec dni kasneje — 14. novembra. Z gosti je bil ves čas tudi predsednik KPO Gradisa inž. Franc Kositer, podpredsednik inž. Tone Zaletelj pa je imel priložnostni govor-Skupaj z direktorjem tozda Avgustom Škrinjarjem in drugimi o£ lavci tozda iz Raven, so se prejemniki Gradisov plaket za dolgoletno poslovno sodelovanje ter predstavniki združenega dela s tega območja pogovarjali o dosedanjem sodelovanju in o bodočih načrti Javno so bile izrečene besede zaupanja Gradisu, skupno delo tudiv bodoče pa naj bi bilo osnova za nadaljnji razvoj teh krajev. Foto: G. B- s PROSLAV NAŠIH TOZDOV — S PROSLAV NAŠIH TOZDOV — S PROSLAV NAŠIH TOZDOV — S PROSLAV V GE Maribor V mariborski gradbeni enoti so ravnali prav, ko so se odločili združiti Praznovanje 40-let Gradisa s srečanjem upokojencev. Na sproščenem pikniku na letališču v Moškanjcih so se tako srečali sedanji delavci tozda ter delavci — upokojenci, ki so pred 40-leti orali ledino pri Gradisu. Prav prijetno je bilo prisluhniti razgovoru tistih, ki so se spominjali prve dni naše delovne organizacije. Bilo je težko, so menili, a hkrati so bili ponosni na prehojeno pot. Letos je bil med njimi tudi FRANC KRANJČIČ, ki ga vidimo na posnetku v razgovoru z nekdanjim sodelavcem IVANOM BEZJAKOM. V ozadju ju opazuje »nekoliko mlajši« VINKO VEIT, ki tudi že pogasi šteje dneve do upokojitve. Franjo Štromajer V GE Gradnje Ptuj Delavci tozda GE Gradnje Ptuj so Se sestali 26. oktobra v Družbenem domu na Ptuju, da bi skupaj z gosti predstavniki skupščine občine, družbenopolitičnih organizacij PfUja in investitorjev s katerimi že ^rsto let sodelujejo, proslavili 40-*etnico delovne organizacije. Na Proslavo, ki jo je organizirala OO J-S so povabili tudi učence osnovne *°le,Ptujski moški pevski zbor, ki so ^stopili s kulturnim programom, n'so pa pozabili na svoje nekdanje ^■delavce — upokojence tozda GE Pradnje, ki so se vabilu odzvali v kar ePem številu. Po pozdravnem govoru in kulturnem programu so bila podeljena priznanja, predstavniki občine, družbenopolitičnih organizacij Ptuja in investitorjev pa so, pred predvajanjem filma Gradis 40 let, delavcem naštega tozda GE Gradnje še enkrat čestitali ob prazniku ter jim zaželeli obilo delovnih rezultatov tudi v prihodnjih letih. Največja pozornost je bila namenjena filmu, saj so tudi Ptujčani lahko videli kaj gradijo in delajo ostali tozdi v Gradisu. C. P. V Kovinskih obratih Maribor V okviru praznovanja 40-letnice naše delovne organizacije so tudi v tozdu Kovinski obrati pripravili prisrčno srečanje vseh delavcev kar v svojem obratu družbene prehrane. Kratek nagovor je imel direktor tozda Rajko Purnat, kulturni program pa sta izvedla člana Gledališča ljudske vstaje Breda Pugljeva in Voja Soldatovič. V Kopru Na vseh proslavah, kjer so bili po- bila tudi ladjedelnica 2. oktober vabljeni tudi investitorji, so le-ti Izola. Priznanje sta predstavniku la-prejeli priznanja in plakete za dol- djedelnice podelila direktor tozda goletno uspešno sodelovanje. Med Štefan Marijan in predsednik DS nagrajenci na proslavi v Kopru je Vlado Umek. V DSSS in Interni banki Proslava 40-letnice Gradba je bila za delavce Delovne skupnosti skupne službe in Interna banka prva po osrednji proslavi in sicer 10. oktobra v Klubu delegatov v Ljubljani. Po pozdravnem nagovoru predsednika OO ZS Delovne skupnosti skupne službe Milenka Nikiča, je o Gradisu v teh 40, letih spregovoril direktor DSSS inž. Franc Hočevar. Podeljene so bile tu* plakete in priznanje delavcem DSSS in Interne banke za dolgoletno in uspešno sodelovanje, s krajšim kulturnim programom pa so nastopili učenci OŠ Jože Moškrič. j. C. P. Odprta vrata Gradisa Obisk učencev ljubljanskih šol Gradisov Izobraževalni center organizira vsako leto takoimenovane »odprte dneve« za učence ljubljanskih osemletk, ki jih zanimajo gradbeniški poklici. V letošnjem šolskem letu sta bila že dva taka odprta dneva za učence osmih razredov, prvi 27. septembra in drugi 22. oktobra. Akcija je zajela, učence 17. osnovnih šol. Udeležencem, ki jim je Gradis odprl vrata, sta v nekaj besedah predstavila delovno organizacijo, njeno dejavnost, izobraževalne načrte in možnosti v naslednjih letih Ramiz Džafič in mag. Marko Žonta r. Pogovori so tekli o poklicih gradbene, lesarske in kovinarske stroke, po ogledu videoposnetka o delu v naših organizacijskih enotah pa so si v skupinah in pod strokovnim vodstvom ogledali železokrivski obrat tozda GO, Strojno prometni obrat, Obrat gradbenih polizdelkov. Kovinske obrate ter gradbišče stanovanjske soseske. Za izvrševanje številnih in raznolikih gradbenih del v domovini in tujini bo Gradis v naslednjih letih potreboval precej novih delavcev, usposobljenih za tipično gradbeniške in specialne poklice. Odprti dnevi so se izkazali za zelo primeren način seznanjanja učencev z njihovim bodočim delom in tudi seznanjanja z okoljem, v katerega naj bi prišli. Sestanek z učend v prostorih DSSS. (Foto: G. B.) c~----------- r-) 11 nagrajencev iz tozda GE Jesenice Med tozdi Gradisa, ki imajo podeljevanje nagrad in priznanj zaslužnim delavcem urejeno s pravilnikom je tudi tozd GE Jesenice. Komisija za odlikovanja in nagrade je svoj predlog posredovala delavskem svetu, ki ga je potrdil na 17. redni seji 11. oktobra letos. Nagrade letos prejmejo: 1. Miran Sluga — gradbeni tehnik 2. Alojz Plemelj — gradbeni delovodja 3. Henrik Drolc — VK tesar — skupinovodja 4. Ilija Nezič — VK železokrivec — skupinovodja 5. Tuna Klarič — KV tesar 6. Miodrag Stanojevič — VK zidar 7. Panto Ribač — KV betoner 8. Šalih Subašič — PU betoner 9. Marjan Pivač — KV šofer 10. Marija Zadravec — PU perica Glede na to, da Gradis letos slavi jubilej, 40rletnico obstoja se je komisija in z njo tudi delavski svet strinjal, da se podeli ena nagrada več in sicer: 11. Matjaž Urek — gradbeni tehnik, za prizadevno in uspešno opravljeno delo na gradbišču SAVA Kranj. Vsem nagrajencem čestitamo! C. P. V___________________________________________________________________/ Gradisovi nagrajenci za letošnje leto Podeljene Gradisove nagrade in diplome Priznanje najboljšim tozdom in zaslužnim delavcem Letos je Komisija za Gradisove nagrade pohitela s svojim delom, tako da so bile nagrade in diplome podeljene na seji delavskega sveta delovne organizacije še pred osrednjo proslavo 5. oktobra v Cankarjevem domu, to je bilo 1. oktobra, potem ko so bile izčrpane vse točke dnevnega reda. Utemeljitve je prebral predsednik Komisije za Gradisove nagrade Nik? Burnik, podeljevala pa sta jih predsednik delavskega sveta Gradisa Črtomif Božič in predsednik kolegijskega poslovodnega odbora Franc Kositer. Dobitnikom še enkrat čestitamo, utemeljitve pa lahko preberete na notranjih straneh Gradisovega vestnika. c. P- V imenu tozda GE Celje je diplomo za drugo mesto prevzel predsednik delavskega sveta tozda GE Celje Franc Leskovšek Skupaj po dolgih letih Na pobudo odbora Društva upokojencev GIF Gradis je bilo ob jubilej11 Gradisa organizirano tudi skupno srečanje upokojencev v Ljubljani, ki r bilo 23. oktobra v osnovni šoli dr. Potrča na Vodmatu. Iz vseh koncev Slovenije je prišlo na srečanje 170 upokojencev iz praktično vseh nekdanjih Gradisovih enot — mnogi med njimi so se po doglem času ponovno videli prvikrat. Generacija tistih, ki je na začetku orala ledino, je še danes ponosna na Gradis — delovno organizacijo, v kateri so mnogi pustili del zdravja in preživeli v njej znaten del svojih aktivnih let življenja. K prijetnemu razpoloženju je precej prispevalo lepo vreme in pa pester program. Razen predsednika društva upokojencev Gradisa Lojzeta Cepuša nas je v imenu vodstva delovne organizacije in v svojem podzravil direktor DSSS inž. Franc Hočevar. V kulturnem programu so nastopili učenci osnovne šole dr. Ivan Potrč, s šaljivimi točkami, pef' jem in recitacijami pa se nam )e predstavila tudi Gradisova mladih Po predvajanju filma, v katere?! smo videli večino večjih objektov, P so jih oziroma jih še gradijo Grad1' sovci doma in v tujini, smo imeli lv kusko, precej časa pa je še ostalo P obujanje spominov na nekdanji naša aktivna leta. Odbor Društva upokojence' Gradisa se ob tej priložnosti zahvSj ljuje tako ravnatelju in učencem 0' dr. Ivan Potrč kot vsem aktivnim df lavcem Gradisa, ki so sodelovali' pripravah in omogočili to za marš1' koga nepozabno srečanje. . Hvala — in nasvidenje še kdaj’1 Ludvik Šnajd£l GRADISOVE DIPLOME 1. Gradbena operativa Ljubljana Z združitvijo treh tozdov smo v Ljubljani dobili močno organizacijsko enoto, ki je po rezultatih poslovanj in dohodku ter ostalih kriterijih, ki jih upošteva Komisija za Gradisove nagrade in diplome, najboljši gradisov tozd. Upoštevani so kriteriji PERL A, dohodek na pogojno uro, razvoj, inovacije, varstvo pri delu, družbeni standard, družbenopolitično delo, izobraževanje in nastop v tujini. Maksimalno število točk je lahko največ 12.980. Gradbena operativa Ljubljana je zbrala 1016 točk s katerimi je uvrščena na prvo mesto. Na fotografiji je največje gradbišče GOL-a stanovanjska soseska Fužine v Ljubljani. C. P. Tozd Gradbena enota Celje sodi nekaj zadnjih let med najuspešnejše gradisove temeljne organizacije, tako da je lansko leto zasedla tretje mesto, letos pa je napredovala še za enega. Celjski tozd se že vsa leta svojega obstoja uspešno plasira tako v Celju kot tudi v Titovem Velenju in Hrastniku, delali pa so tudi že izven regije, kot npr. stanovanjska sosesko Nove Jarše v Ljubljani, IM V v Novem mestu itd. Tudi angažiranost za prihodnje leto je dobra. Glede na kriterije, ki jih je pri ocenjevanju uporabila komisija, izstopa tozd GE Celje najbolj pri inovacijah in izobraževanju. TOZD GE Celje je zbral 996 točk, kar ga uvršča na drugo mesto. Na fotografiji je nova celjska bolnišnica, ki so jo naši Celjani grpdili skupaj z Ingradom. c. P. 3. Lesno industrijski obrat Škofja Loka Ko so sešteli vse točke za škofjeloški tozd LIO, je znašal njihov seštevek 951 točk, kar je zadoščalo za uvrstitev na 3. mesto. To je bila že četrta uvrstitev Lesno industrijskega obrata med najboljše tri Gradisove tozde in tretja zaporedna! Obrat se je do ustanovitve Gradisa imenoval » Državna žaga«, 4. oktobra 1945pa so ga vključili v Gradis. Naslednje leto se je selil na novo lokacijo, vseh 40 let pa ohranil tri glavna področja proizvodnje: primarno predelavo, lesno stavbarstvo in stavbno mizarstvo. Sprva je bila tudi proizvodnja namenjena izključno zadovoljevanju potreb na Gradisovih gradbiščih. S hitrim razvojem so se jim širile ntdi zmogljivosti, tako da zdaj znaša delež proizvodnje za zunanje kupce okrog štiri petine, za Gradis pa le še petino. G. B. GRADISOVI NAGRAJENCI 1985 J Slavko Berlič — dober delovodja in aktiven samoupravljalec Slavko BERLIČ, rojen 23.5. 1923, zaposlen pri Gradisu od 11. 8. 1947 kot tesar. Med delom je svoje znanje izpopolnil in končal delovodsko šolo. Ves čas dela je bil razporejen na številna zahtevna gradbišča. Delal je na izgradnji dravskih elektrarn, ter skoraj na vseh večjih objektih, ki jih je gradila tozd GE N G Maribor. Na svojem delovnem mestu, je skrbel, da je bilo delo v naprej pri- Delati je pričela kot tehnik-pripravnik v takratni planski službi v Vuzenici in je ostala v delovnem razmerju pri DO vse do svoje upokojitve avgusta letos. Ker je bila pri delu zelo pridna in natančna, je bila prerazporejena v kalkulacije in je napredovala do glavnega kalkulanta v tozdu. Njena življenska pot jo je vodila po dravski dolini na izgradnji elek-traren, nato pa se je preselila na upravo tozda v Mariboru. S svojim vestnim delom je omogočila, da so bile kalkulacije* skrbno pripravljene, kar nam je odločilno pomagala pri pridobivanju novih del pri tako velikih objekfih, kot so viadukti na štajerski avtocesti, zapadni in južni obvoznici v Ljubljani ter objekti Srednja Drava 1, HE Solkan in HE Mavčiče. Kljub družinskim obveznostim je marsikatero popoldne prebila na delu v pisarni, bila pa je tudi Tov. Čoh je trenutno zaposlen kot glavni delovodja na upravni zgradbi LURGI, ki je trenutno največji objekt na področju Frankfurta ter zajema osem posameznih objektov, veznih hodnikov in centralni del. V celotnem času svojega delovanja v Frankfurtu si je s svojo marljivostjo, visoko strokovno sposobnostjo pridobil zaupanje in priznanje svojih sodelavcev, kakor tudi naših investitorjev IM BAU Neu Isenburg ter PHILIPP HOLZMANN AG Frank-furt-Main. Tov. Čoh je aktiven tudi na področju samoupravljanja, večkrat je bil član raznih komisij, zadnji dve leti pa je predsednik sveta delovne enote v Frankfurtu. Kljub svojim številnim zadolžitvam se od l£ta 1980 dalje izobražuje ob delu. Andreja Černivec i pravljeno in da je nemoteno teklo. Zadane naloge je najprej preštudiral, tako, da zaradi njega ni bilo zastojev. Prizadeval si jej da so se dela izvajala strokovno in po sodobni tehnologiji. Pri tem je tudi večkrat sam iskal še boljše rešitve. Skrbel je za urejenost gradbišč, preprečevanje delovnih nezgod, svoje podrejene pa je vedno opozarjal, da je potrebno štediti z materialom in je temu primerno tudi organiziral delo. ' Zahteval je, da je bilo poskrbljeno za bivanje in prehrano delavcev ter, da je bilo na gradbišču organizirano vse najnujnejše: igrišče, športni rekviziti, knjige, časopisi in televizija. Sodelavci ga spoštujejo kot dobrega delovodjo. Prizadeva si, da se izvaja nagrajevanje po delu, delavce pa vzpodbuja, da se vključujejo v izobraževanje in s tem izpolnjujejo svoje znanje. Aktiven je tudi pri razvijanju samoupravnih odnosov. Bil je tudi član samoupravnih organov in komisij ter večkrat tudi njihov predsednik. Andreja Černivec — skrbno pripravljene I kalkulacije Andreja ČERNIVEC, rojena hi2.1932, zaposlena pri Gradisu od 1950 leta ital je kot gradbeni tehnik pri tozdu GE NG Maribor. Marjan Golc Janez ČOH, rojen 15. 12. 1937, zaposlen pri Gradisu —DE Frankfurt-Main od 1. 7. 1970 kot delovodja. Delo v delovni enoti je pričel na delovnem mestu K V tesarja in je s svojim neumornim delom napredoval do gradbenega delovodje, katerega naloge opravlja še danes. Na območju DE je bil zaposlen na skoraj vseh večjih objektih, tako npr. na obnovi upravnega poslopja Deutsche Bank v Dusseldorfu, kasneje pa na upravni zgradbi v Dprtmundu. Gradis si je prav z * uspešnim vodenjem tov. Čoha pridobil velik ugled pri našem naročniku Philipp HOLZMANN Dus-seldorf. Po vrnitvi v Frank furt-Main je vodil gradbišče IMBAU MESSE HAUS 4, ki je bilo izredno zahtevno in predano investitorju v splošno zadovoljstvo našega naročnika. Ludvik Rudolf. Marjan Golc — delal leta 1970 dalje pa v tozdu GE Jesenaice. Pri svojem delu je zelo vesten, požrtvovalen i'1 dober organizator. Nikoli mu ni bilo žal prostega časa, saj so bili pri njem vedno v ospredju interes1 tozda, pred njegovimi lastnimi in interesi njegO*>e družine. Veliko časa je mora l preživeti na gradbif čih in to na tistih, ki so bila najzahtevnejša. Naj naštejemo le najpomembnejša: proizvodnja hala SaVa Kranj, Cementarna Anhovo, Šolski center Tolmin Termopol Sovodenj, Hotel Kompas Bled, Rudnih urana Žirovski vrh, Proizvodna hala Planika Kranj, Poslovna stavba Slovenijales Ljubljani Skladiščna hala Merkur —Naklo in druga. V zadnjem času pa je uspešno in v izredno kratkem roka organiziral in izvršil delo pri adaptaciji počitniškega doma LIP Bled v Seči pri Portorožu. Poleg svojih delovnih obveznosti se tov. Golc aktivno vključuje tudi v delo samoupravnih, organov, saj je več let kot predsednik uspešno vodil 05 tozda GE Jesenice, zastopal svojo delovno srt' aktivna družbenopolitična delavka. Večkrat je bila predsednik DS tozda, predsednik sindikata in raznih komisij. Tudi te funkcije je opravljala resno in z veseljem, zato sojo sodelavci spoštovali kot dobro tovarišico, ki je vsakemu rada pomagala. V času delovnega razmerja je tudi prejela državno odlikovanje in več pohval. Janez Čoh —15 let dela v tujini na številnih gradbiščih Marjan GOLC, rojen 7. 10. 1953, Zaposlen pb Gradisu od 1951 dalje kot delovodja. V tozdu GE Jesenice je opravljal delo v raznih enotah in gradbiščih kot so: H E Medvode; AL Grosuplje, Gradis PE Kranj, Gradis PE Koper, oJ GRADISOVI NAGRAJENCI 1985 V. dino kot delegat v DS Gradisa in sodeloval kot član v raznih komisijah. V sedanjem mandatu je član odbora samoupravne delavske kontrole DO Gradis. Za svoje vestno in prizadevno delo je prejel državna odlikovanja: medaljo dela v letu 1970 in red dela s srebrnim vencem leta 1980. Ludvik Rudolf— vrhunski strokovnjak v tesarstvu Ludvik RUDOLF, rojen 7. 8. 1939, zaposlen Pri Gradisu od 1964 dalje kot gradbeni delovodja v 1°zdu GE Ravne na Koroškem. ^anko Šafarič Pri delih doma kot v tujini je prevzemal najza- V kritičnem obdpbju po letu 1965, ko je bila re-htevnejša gradbišča in sektorje, ki jih je vselej uja Gradisa skrajno skrčena in je bilo potrebno uspešno vodil in zaključeval. Tov. Šafarič je pričel opravljati dela z različnih področij hkrati, je tov. z delom pri Gradbenem vodstvu v Kopru in mula- Zdovčeva dokazala svoje delovne sposobnosti. Ši- Ijeval pri Gradbenem vodstvu Celje. Iz tega ob- roko znanje in izredna delavnost ji omogočata dobja so naslednji »njegovi objekti«: Koksarna - ■ ■ - Zenica, Gasilski dom z garažami in stanovanjski objekti Železarne Zenica, zemeljska dela naa avtocesti Ljubljana—Zagreb, stanovanja na Belvede-ru, pri Tomosu: garaže, menza, kisikarna, v Luki Koper: navez II., III., Lokotovorna postilja v Mostah pri Ljubljani, stanovanjsko naselje v Rožni dolini, Terapija v Rogaški Slatini in drugi. V tujini pa je sodeloval pri izgradnji objektov za laboratorije v Hochstu, šole v Weisskirchenu in univerzitetnega objekta v Darmstadtu. Iz obdobja dela v tozdu GE Maribor pa je vodil kadrom, ki jim zna prenesti vse svoje značilnosti: naslednja gradbišča: upravni in trgovski objekt v delavnost, natančnost in vztrajnost. uspesno vodenje finančne operative. Poleg svojih delovnih nalog opravlja tudi številne družbenopolitične funkcije. V tozdu in tudi na nivoju DO je vidno njeno delo zlasti v sindikalni organizaciji. Več mandatov je bila članica 10 OOZS, kjer je vedno objektivno zastopala interese delavcev. Kot delegatka tozda deluje v zboru Interne banke DO GIP Gradis, v tozdu pa je član komisije za gospodarjenje. Tov. Zdovčeva je tudi uspešni mentor mladim Slavko Majcenovič Anton Rajk 7bv. Rudolf se je nadpovprečno hitro razvijal v ‘esarski stroki. Uspešno je opravil tečaj za skupi-novodje in kasneje za inštruktorja učencev pri Praktičnem pouku. Poglobljeno je analiziral detajle svojega poklica in je v stroki vrhunski strokovnjak. Pri vseh najbolj zahtevnih in komplicira-n‘h konstrukcijah opravi delo brez napak. Zelo Uspešno je vzgajal učence tesarske stroke in je zelo Priljubljen med sodelavci. Sedaj opravlja dela in Pologe delovodje v novo zgrajenem tesarskem °hratu. V letu 1979 je predložil predlog za inova-c‘io o zapiranju opažev in je za izboljšanje postopka Prejel denarno nagrado. Tudi družbenopolitično je zelo aktiven. Bil je Predsednik sindikalne organizacije, delegat v komisijah DS, v delavski kontroli in član OOZK. edaj je sekretar OOZK. Je član uredniškega od-°ra Novic v tozdu in član uredniškega odbora Gradisovega vestnika ter njegov vstrajni dopisnik. Janko Šafarič — uspešen doma in v tujini Janko ŠAFARIČ, rojen 22. 12. 1932, zaposlen Pri Gradisu od 1951 dalje kot gradbeni tehnik v °ldu GE Maribor. Rušah, Hotel Habakuk, stanovanjska soseska 31-1, OŠ Borci za severno mejo in druga. Zadnja štiri leta vodi oddelek za kooperantska dela. V oteženih ekonomskih pogojih poslovanja z izredno mero posluha skrbi za izbor kooperantov in izvajalcev zaključnih in inštalacijskih del, da zagotavljajo kvalitetno in pravočasno izvedbo v celotnem procesu izgradnje objekta. Tov. Šafarič je vzornik mlajšim tehničnim kadrom ter aktiven tudi na področjih izven svojega delokroga: bil je predsednik komisije za gospodarjenje, namestnik vodje delegacije SIS za stanovanj-, sko gospodarstvo in član odbora za investicije v GIP Gradis. Tov. Šafarič je nosilec reda dela s srebrnim vencem. Ela Zdovc — neštetokrat je dokazala svoje sposobnosti 26 let dolga delovna pot je vodila tov. Zdovčevo skozi svetla in temna obdobja in jo vzgojila y delavko, ki na svojem delovnem področju ne kloni pred nobeno nalogo. V delovnem kolektivu je cenjena kot dobra delavka, vsled tovariških odnosov pa je priljubljena v delovni sredini. Slavko Majcenovič — delovna vnema ne popušča Slavko MAJCENOVIČ, rojen 16.11.1934, zaposlen pri Gradisu od 1952. leta dalje kot kopirant v tozdu Biro za projektiranje Maribor. Delo pri Gradisu je začel na HE Fala. Svojemu delu pri izgradnji elektrarn na Dravi je ostal zvest tudi kasneje, kjer je od leta 1953 naprej delal kot strojnik. Verjetno bi sodeloval tudi pri gradnji kasnejših elektrarn, vendar mu je to preprečila delovna nezgoda in mu odtlej namenila manj težko delo. Tako je tov. Majcenovič že od leta 1960 zaposlen kot kopirant. Kljub 25-letnemu delu pri kopiranju pa njegova delovna vnema ne popušča. Z ekonomičnim pristopom k delu je tozdu prihranil marsikateri dinar tako z racionalno izrabo materiala kot Z' 'N m GRADISOVI NAGRAJENC11985 • tudi s svojo vestnostjo. Projekti so vedno skrbno zloženi, zato projektanti Slavku zaupajo in prihra-njena je marsikatera draga ura, ki bi bila sicer izgubljena v zaključni fazi izdelave projektne dokumentacije. Značaj dela v biroju je takšen, da se ravno pri kompletiranju projektov iztekajo kratki roki. Za-, radi tega je delo kopiranta podvrženo nenehnim i pritiskom, vendar svoje delo opravlja vedno kvalitetno in pravočasno. Kljub nekoliko šibkejšemu zdravju v zadnjem ' času je aktiven tudi na drugih področjih. Sodeluje v različnih komisijah, se udeležuje Gradisovih iger in nasploh je zaradi svojega mladega srca priljubljen v svoji delovni sredini. Anton Lesjak Anton Rajk — dober mentor mladim delavcem Anton RAJK, rojen 29. 8. 1929, zaposlen pri Gradisu od 1947 dalje kot strojni tehnik v tozdu GE Maribor. Pri Gradisu je začel kot učenec. Zalem je obiskoval delovodsko šolo od 1949 do 1951, v naslednjih štirih letih pa še tehnično srednjo šolo. V prvih letih je delal v KO Ljubljana v delavnicah na Celovški in Šmartinski cesti. Leta 1955 pa se je preselil v Maribor, kjer je prevzel delo pri vzdrževanju in remontu v obratu gradbenih polizdelkov na Pobrežju. Njegova delovna m esta pa so bila predvsem naslednja: vodja vzdrževanja ali vodja mehanizacije oz. delavnic na HE Vuhred, HE Ožbalt, Gramoznica Pobrežje, H E Zlatoličje itd. Kot vodja vzdrževanja in remonta v obratu gradbenih polizdelkov Pobrežje si je tov. Rajk pridobil velik ugled, saj je strokovno zelo sposoben in kos vsaki nalogi. Nesporne so tudi njegove človeške in moralne kvalitete, tako, da ga njegovi sodelavci zelo spoštujejo. Tov. Rajk je Znan tudi kot mentor mladim delavcem in učencem, vključeval pa se je tudi v izobraževanje strokovnih kadrov s predavanji za strojnike. Aktiven je tudi na drugih področjih: bil je član komisije za varstvo pri delu za požarno varnost v tozdu, delegat posebne delegacije SIS za zdravstvo, sedaj pa je vodja delegacije SIS za zaposlovanje. Tov Rajk je nosilec reda dela s srebrnim vencem. Anton Lesjak — pri Gradisu od 1945. leta Anton LESJAK, rojen 2. 6. 1928, zaposlen pri Gradisu od 1945 leta kot strojnik težke gradbene mehanizacije v tozdu SPO Ljubljana. Ivan Ramovž * , Do leta 1965 je upravljal razne stroje težke gradbene mehanizacije širom po naši domovini. Takrat mu je bilo zaupano prvo avtodvigalo, ki je bilo nabavljeno v tozdu SPO in to predvsem zato, ker je tov. Lesjak, poznan kot vesten in discipliniran delavec. Z dodatnim izobraževanjem se je usposobil za inštruktorja za delo s stroji težka gradbena mehanizacija. Svoje znanje in izkušnje z uspehom prenaša na mlajše, ki jim je vcepil odnos do družbene lastnine, do tovariških medsebojnih odnosov, kot tudi • do aktivnega vključevanja v samoupravni sistem. V družbenopolitičnem življenju je zelo aktiven. Je član Zveze rezervnih vojaških starešin, že več let pa uspešno deluje v organih samoupravljanja. Njegove dosedanje funkcije so: večkratni član DS tozda, član Delavske kontrole, član lO OOZS. Prav tako pa tudi uspešno sodeluje v svoji krajevni skupnosti. Ivan Ramovž — z dušo in srcem pri vozilih Ivan RAMOVŽ, rojen 6.12.1924, zaposlen pri Gradisu od 1947 dalje kot voznik v tozdu SPO Ljubljana. Delo je nastopil na gradbišču Količevo, kot voznik tovornega vozila, od tam pa je bil premeščen v Centralne obrate Ljubljane. Je eden od pionirjev razvoja DO Gradis, saj je s svojim fizičnim delom sodeloval na vseh gradbiščih širom naše republike in države. Pogosto se je primerilo, da so morali vozniki sami na cesti popravljati vozila brez sodobne tehnike, saj so bila vsa vozila v tistem času pridobljena od vojne represarije in pogosto brez kakršnihkoli rezervnih delov. Z dušo in srcem je bil vezan na vozilo, kar dokazujejo tudi finančni pokazatelji za vzorno vzdrževanje vozila, ki jih je tov. Ramovž ves čas dela v Gradisu dokazoval. Odnos do dela, sodelavcev in koristnikov naših uslug dokazuje z veliko priljubljenostjo med ljudmi na vseh gradbiščih, na katerih je delat. V času zaposlitve v Gradisu je bil večkrat izvoljen v razne samoupravne organe kot član DS,- v komisije, IO OOZS kot sindikalni poverjenik itd. • Kljub dolgi delovni dobi je ostal tov. Ramovž enako delaven. Vsako nalogo vestno in natančno izvrši, obenem pa je vedno pripravljen pomagati in svetovati sodelavcem. Delovne navade in znanja prenaša na mlajše ter jih vspodbuja k vestnejšemu in odgovornejšemu izpolnjevanju delovnih dolžnosti. Ivo Komar— rti gradbišča, kjer ga ne bi poznali" Ivo KOMAR, rojen 7. 6. 1935, zaposlen pd Gradisu od 1. 2. 1959 kot elektro tehnik. Kot dolgoletni član kolektiva je tov. Komar s svojim vzornim delom na področju elektrotehnike ogromno prispeval k boljši organiziranosti, tehnologiji in ekonoiničnosti številnih naprav v Gradisu-Pri tem so mišljeni tako kamnolomi oz. separacije kot tudi betonarne in ostali pomožni obrati. Poudariti je treba, da je bil pri tem ne le kot projektant ampak najpogosteje tudi izvajalec oz. odgovorni vodja del. Njegovo delo je bilo prisotno tudi P1'1 gradnji številnih objektov tako v domovini kot v tujini, zato lahko trdimo, da ni gradbišča ali tozda, kjer ga ne bi poznali. . Poleg njegove izredne aktivnosti na delovnem mestu je potrebno navesti tudi, da je v'Planinskem društvu Gradis gonilna sila tako pri organiziranja društva, kot pri njegovih aktivnostih. Komisija za Gradisove nagrade 4r S seje Komisije za obveščanje: Štefan Praznik, sekretar ROS gradbenikov Slovenije, Drago Seliger, predsednik Odbora za obveščanje pri RS ZSS in Hambrož, predsednik Komisije za kadre pri ROS gradbenikov. Priprave na 11. kongres Zveze sindikatov Slovenije 9. razširjena seja Komisije za obveščanje, ki deluje pri Republiškem odboru sindikata gradbenih delavcev Slovenije je bila 29. oktobra na Gradisu. Na seji so bile podane informacije o pripravah na 11. kongres Zveze sindikatov Slovenije in opredeljene nekatere naloge gladil OZD, informacije o pripravah na skupščino Republiškega sindikata gradbenih delavcev Slovenije, spregovorjeno pa je bilo tudi o problematiki obveščanja delavcev v tujini in omenjene nekatere gradisove izkušnje. O pripravah na 11. kongres ZSS, ki bo 21. in 22. marca 1986. leta v Kulturnem domu Ivana Cankarja v Ljubljani, je spregovoril Drago Seliger, predsednik Odbora za obveš-• cunje pri Republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije. Predstavil je ysebino osnutkov kongresnih listin ■n sicer: Poročilo o delovanju Zveze sindikatov Slovenije med 10. in 11. kongresom, osnutek listine Socialistično samoupravljanje in ustvarjalno delo -T- najvišji vrednoti življenja in temelj našega napredka ter spremembe in dopolnitve Statuta ZSS. O pripravah na skupščino Republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije, ki naj bi bila Predvidoma 8. januarja 1986. leta sta spregovorila sekretar republiškega odbora Štefan Praznik in ped-sednik Komisije za kadre Hambrož. O problematiki obveščanja delavcev v tujini je uvodoma spregovoril brane Poznič z Republiškega komiteja za obveščanje. Seznanil je novi-narje in urednike iz gradbeniških delovnih organizacij o možnostih, ki jih sedaj že nudita radio in TV za obveščanje delavcev v tujini: na TV so pred kratkim ustanovili uredniško za obveščanje delavcev v tujini (radio ga je imel že prej), televizija bo v kratkem kupila 12 rakorderjev za presnemavanje njihovih oddaj na video kasete, saj je ravno pomanjkanje videorekorderjev trenutno največji problem. Pri presnemavanju filmov na video kasete je ostalo 'odi nerešeno vprašanje avtorskih Pravic. Teleks vesti za DE Qurno in DE Kuvvait ' Članom komisije je bil predstavljen način obveščanja, ki smo ga uporabili v Gradisu pred poldrugim letom. Lansko leto spomladi smo namreč začeli v Qurno pošiljati novice s pomočjo telek-. sa. Tak način so v Qurni sprejeli z velikim veseljem, saj so ob ponedeljkih po teleksu dobili vse najnovejše vesti preteklega dne in tedna. Z vodjem projekta v Qurni, Zvonetom Zemljičem smo potem prišli do spoznanja, da bi bilo bolje teleks vesti pošiljati dvakrat tedensko. Tako smo ponedeljku dodali še četrtek. Vesti so. vsebinsko razdeljena na štiri področja in sicer: vesti iz sveta, domovine, Gradisa in športne vesti. Prvi teleks vesti za DE Ouma je bil posredovan aprila lani, jeseni istega leta pa smo prešli že na dvakrat tedensko obveščanje. Tako v uredništvu Gradisovega vestnika pripravimo tedensko za naše delavce v tujini od 3 do 7 tipkanih strani vesti. Potem, ko smo začeli delati na drugem projektu v Kuvvaitu, smo teleks vesti začeli pošiljati tudi v Kuvvait, vendar je to bilo šele pred dvema mesecema. Povratne informacije iz tujine povedo, da so delavci s takšnim načinom in vsebino teleks vesti zelo zado-,voljni.________________C. P. j Se sliši Radio Jugoslavija? V prizadevanjih, da bi vsem vam'delavcem na deloviščih v tujini, v državah, kjer ne razumete jezika domačinov, v predelih, kjer so slabše komunikacijske povezave itd. vendarle omogočili kaj več kot redke, skope ali pa celo cenzurirane splošne informacije, smo se na eni izmed prejšnjih sej Komisije za obveščanje pri Republiškem odboru sindikata gradbenih delavcev odločili, da bomo povprašali uredništvo oddaj za Slovence po svetu in uredništvo Radia Jugoslavije o možnostih sprejema radijskih oddaj, posredovanja sporočil, programu, frekvencah, urniku itd. pravljajo ustrezni študiji po razporedu: ponedeljek Radio Ljubljana v slovenščini, v torek Radio Zagreb, v sredo Radio Sarajevo, v četrtek Radio Priština v albanščini in Radio Novi Sad v madžarščini, v petek Radio Priština v albanščini in Radio Novi Sad v madžarščini, v petek Radio Titograd, v soboto Radio Skopje v makedonščini in v nedeljah Radio Beograd. Valovne dolžine so 31,18 metra, 41,43 in 49,18 — kar ustreza frekvencam 9.620 oz. 7.240 in 6.100 kilohercov. Vsako soboto in nedeljo oddaja Radio Jugoslavija tudi enourne oddaje za Jugoslovane v inozemstvu, za izseljence in pomorščake. V soboto so oddaje Radia Titograd od 9. do 10. ure. Radia Ljubljane od 10. do 11. ter Radia Beograd in Novi Sad od 11. do 12. ure. V nedeljo oddajo med 8. in 9. uro pripravi Radio Sarajevo, med 11. in 12. uro pa Radio Zagreb. Valovne dolžine znašajo 25,56 metra, 31,18 in 41,43 metra, to pa ustreza frekvencam 11.735 oz. 9.620 in 7.240 kilohercov. G. B. Gradimo skupaj z Ingradom Stanovanjsko poslovni objekt — Ljubljanska banka Sklep ni obležal niti v našem predalu niti v radijskih uredništvih. Najprej so nam odgovorili, da se lahko poslužujemo — vi pa poslušate — rednih oddaj, ki jih razširjajo v svet vsak dan. Za delovišča na Bližnjem Vzhodu sicer nimajo podatkov o slišnosti —to bi morali ste-stirati sami, v severni Afriki pa je menda signal čist. Če imate na gradbišču kak občutljivejši radijski sprejemnik, bo verjetno kdo izmed vas znal iz daljšega kosa žice narediti dodatno anteno. Sprejemnik nastavite na frekvenčno področje kratkih valov in ustrezno frekvenco ob pravi uri. Želimo, da bi vam uspelo ujeti domač signal in program, prosili pa bi vas tudi, da nas o tem obvestite. Če ima sprejemnik vgrajen tudi kasetofon, naj kdo oddajo snema, da jo boste lahko ponovili po ozvočenju v času, ko vam najbolj ustreza. Zdaj pa k naštevanju: Radio Jugoslavija oddaja vsak dan med 22. uro in 22.30 polurne informativne oddaje, ki jih v jezikih naših narodov in narodnosti pri- 11111 . rf — ■ ' •" ~ mmr‘i 181 m ii Na Trgu V. kongresa v Celju, kjer je pred šestimi leti plinska eksplozija tako razdejala zgradbo, da so jo morali porušiti, gradita gradisov tozd-GE Celje in Ingrad nov objekt. Gre za stanovanjsko-poslovni objekt v katerem bodo prostori Ljubljanske banke — splošne banke, namenjeni poslovanju z občani in računalniški obdelavi podatkov ter tudi 14 stanovanj. Investitor je Samoupravna stanovanjska skupnost Celje, vrednost objekta pa bo presegla 520 milijonov dinarjev. Banko v Celju naj bi zgradili do maja prihodnjega leta. c. P. r ■ --------N Sindikat ne da Biograda Burno je bilo na 6. seji Konference OO ZS Gradisa, ko so delegati pod točko dnevnega reda, ki se je nanašala na problematiko družbenega standarda, načeli vprašanje in problematiko počitniškega doma Biograd na moru. Že v spomladanskem in poletnem času je ravno vprašanje bodoče usode počitniškega doma v Biogradu, burilo duhove delavcev v naši delovni organizaciji. Začelo se je s tem, ko so direktorji tozdov na svoji konferenci sklenili, 1 da se, zaradi velikih stroškov poslovanja in zato velike izgube, ki se vsako leto le s težavo pokriva, počitniški dom v Biogradu proda ali odda v najem. Takšna odločitev sprejeta tik pred poletno sezono je sprožila med našimi delavci veliko vprašanj in dilem. Sindikat je hitro reagiral in na osnovi mnenja, ki so se oblikovala na sejah OO ZS v tozdih, sprejel sklep, da se počitniški dom Biograd ne sme prodati. O možnosti prodaje oziroma oddaje počitniškega doma v Biogradu je razpravljal tudi delavski svet Gradisa na svoji 8. redni seji 27. junija in sprejel odločitev konference direktorjev le kot informacijo. Delegati delavskega sveta so bili takrat mnenja, da je kakršnokoli sklepanje o prodaji ali oddaji v najem PD Biograd, preuranjeno. Da bi v strokovnih službah Delovne skupnosti skupnih služb, ki imajo skrb tudi nad počitniškimi domovi, le prišli do bolj popolne informacije in da bi zvedeli, kaj o problematiki počitniškega doma v Biogradu mislijo delavci v tozdih, je bila na vse tozde in delovne skupnosti naslovljena zahteva naj se odločijo o stališču direktorske konference. Odgovori so bili zelo različni in sicer: devet totdov oz. delovnih skupnosti je bilo proti prodaji ali oddaji v najem počitniškega doma Biograd, pet je za oddajo v najem, dva sta za prodajo, trije pa se do problema niso izrekli oz.-o tem sploh niso razpravljali. Delegati Konference OO ZS so bili soglasni, da je treba v počitniških domovih racionalnejše poslovati in zniževati stroške. Med ukrepi za boljše poslovanje počitniških domov, so bili omenjeni naslednji: zagotovitev kadrov v počitniških domovih iz lastnih vrst, podaljšanje sezone, zmanjševanje stalno zaposlenih v počitniških domovih, upoštevanje normativov pri porabi materiala itd. Povdarjena je bila tudi potreba, da bi se morali v nadaljnjih razpravah nasloniti na nekatere koncepte razvoja počitniških zmogljivosti v Gradisu, ki opredeljujejo razvoj v dveh centrih —letni center naj bi razvili v Ankaranu, zimskega pa na Pohorju, vendar bi bile v obeh primerih potrebne znatne investicije. Na koncu je bil sprejet sklep pod zaporedno številko 3, ki ga kar v celoti prenašamo: »Na osnovi mnenj osnovnih organizacij ZS in razprave na seji Konference OOZS Gradisa ne podpira predlogov za odjujitev počitniškega doma Biograd na moru in bo v izogib širših družbenih posledic takšnega dejanja uporabila vse razpoložljive ustavne in zakonske pristojnosti.« £ p v_______________________________________________ V V gradnji je blok s 102. stanovanjema Maja letos so delavci našega tozda GE Gradnje Ptuj začeli graditi nov biok v stanovanjski soseski Rabelčja vas—zahod. Gradnja je pričela v času, ko je bil Blok B 1 s 84 stanovanji že skoraj zgrajen. S tem se nadaljuje kontinuiteta stanovanjske gradnje na Ptuju. Nov blok je v gradbenih dokumentih zapisan kot blok B 2, rok za njegovo dokončanje pa je 14 mesecev. Ta blok bo nekoliko večji od bloka BI, saj bodo v njem 102 stanovanja. C. P. Strokovna delavca SPIZ-a, ki sta podala uvodbno informacijo in obrazložitev na osnutek sprememb in dopolnitev Statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (levi in v sredini) in tajnik Koordinacijskega odbora Aktiva invalidov GIP Gradis, Štefan Vidovič (desno) Foto: C. Pavlin) Invalidskemu varstvu moramo nameniti več _______________pozornosti__________________________ Koordinacijski odbor Aktivov invalidov GIP Gradis je na svoji redni seji dne 2.10.1985 obravnaval osnutek sprememb in dopolnitev Statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja inforamcijo o revalorizaciji akontacij nadomestil OD zaradi manjšega OD na drugem ustreznem delu in pravno ureditev pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zdravstvenega varstva v samoupravnih splošnih aktih, torej zelo pomembna vprašanja s področja invalidskega varstva. Med drugim je bilo ugotovljeno, da se tozdi premalo vključujejo ali pa se sploh ne vključujejo v razprave okoli sprememb sistemskih vprašanj invalidskega varstva in da je vse to več ali manj prepuščeno Aktivom invalidov v tozdih. Ugotovili so, da delo Koordinacijskega odbora Aktivov invalidov ne bo dalo zaželjenih rezultatov, v kolikor bo področje invalidskega varstva še naprej prepuščeno le Aktivom invalidov samim ter oddelku za socialno in zdravstveno varstvo Kadrovsko socialne službe DSSS. Aktivom invalidov in Koordinacijskemu odboru izteče koncem tega leta prvi mandat, zato so predlagali bodočemu koordinacijskemu odboru naj še v naprej postavlja zahtevo, da se bodo njegovi sklepi in stališča s strani strokovnih služb v vseh tozdih tudi upoštevala in izvajala. Delavski sveti pa morajo vsaj enkrat letno obravnavati problematiko invalidskega varstva v svojem tozdu- Seji odbora sta prisostvovala predstavnika Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS Sloveniji, namestnik predsednika Zveze društev invalidov SR Slovenije in predsednik občinskega Društva invalidov Ljubljana Moste-Polje. O problematiki invalidskega varstva bi morali delavski sveti tozdov razpravljati vsaj enkrat letno Ali bo tako tudi v prihodnje? izostanki z dela zaradi bolezni so se znižali Ljubljanski tozdi kažejo boljše rezultate — Najnižji odstotek bolezenskih izostankov ima Gradbena operativa Ljubljana, najvišjega pa GE Maribor in KO Maribor Ugotavljamo, da so se izostanki z dela zaradi bolezni v celotnem Gradisu v prvih 9 mesecih letos znižali od 6,42 odstotka lani, na 5,68 odstotka v tem letu. Tendenco rahlega upadanja bolezenskih izostankov opažamo že tretje leto. Vsi tozdi pri tem seveda niso enako uspešni. Tokrat naj navedemo, da ima od vseh gradbenih tozdov najnižji odstotek bolezenske odsotnosti, tozd GO Ljubljana in sicer 3,79 odstotka, kar ni samo znatno pod povprečjem Gradisa, ampak tud) pod poprečjem tozdov ljubljanskega področja. Vsi proizvodni tozdi na območju rahel padec oz. ustalitev pri KO Ma-Ljubljane kažejo tendenco upada- ribor. nja izostankov zaradi bolezni z iz- Tozdi ljubljanskega območja jemo tozda OGP. Pri zunanji tozdih imajo 4,25 odstotka bolezenskih pa se kaže ta tendenca pri tozdih: izostankov, tozdi izven Ljubljane ' Celje, Jesenice, NG Maribor in 6,57 odstotka in celotni Gradis 5,68 odstotka. Izostanki zaradi bolezni v obdobju od januarja do septembra 1985 TOZD vse ure štev. ur izost. zaradi bolezni % GO Ljubljana 1,661.576 63.073 3,79 KO Ljubljana 353.532 17.039 4,81 OGP 390.443 24.484 6,27 SPO 947.346 37.338 3,93 PB Ljubljana . 105.587 5.716 5,41 Inženiring 161.301 4.721 2,91 DSSS 338.662 12.813 3,78 DS UDD 74.190 6.197 8,35 DS IB 49.813 2.159 4,32 SKUPAJ Ljubi j. tozdi 4,082.450 173.540 4,25 tozd vse ure štev. ur izost. zaradi bolezni % Ge Celje 947.457 57.947 5,93 GE Gradnje Ptuj 416.182 31.395 7,53 GE Jesenice - 925.582 38.923 4,19 GE Koper 387.546 26.080 6,72 GE Maribor 1,595.332 137.342 8,60 GE NG Maribor 665.606 32.164 4,83 GE Ravne 695.967 44.424 6,37 KO Maribor 400.727 34.502 8,60 LlO Škofja Loka 460.013 28.115 6,10 P6 Maribor 6,606.944 3.020 3,52 SKUPAJ ostali tozdi 6,606.944 433.912 6,57 gradiš skupaj 10,689.394 607.452 5,68 Začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni, poškodbe in nege prav gotovo ni mogoče zasledovati le z zdravstvenega vidika, temveč moramo upoštevati tudi vrsto nemedicinskih vzrokov, nekateri od njih pa so tudi v delovnem procesu, v slabih mcdljudskih odnosih, neurejenih družinskih razmerah in v osebnih Problemih. Spričo organiziranosti zravstvene službe v posameznih tozdih bi se ka-^alo ustaviti ob vprašanju: »Koliko je zdravstvo obvladalo probleme bolezenske vzročnosti v združenem delu?« Ali drugače rečeno: »Kolika smo delavci v tozdih in delovnih skupnostih dejansko tisti, ki vplivamo na oblikovanje konkretne zdravstvene politike?« Brez dvoma mora postati v prihodnje neposredna vloga tozda pri zagotavljanju, uresničevanju in izvajanju zdravstvenega varstva delavcev večkrat predmet razprav tako na zborih delavcev, krit na delavskih svetih in družbenopolitičnih organizacijah. V razpravah o problematiki humanizacije dela je večkrat izrečena pripomba: za vsak stroj imamo kartico o njegovem vzdrževanju, amortizaciji, za delavca pa največkrat ne vemo, kaj se z njim dogaja. V preteklem letu je bilo v Gradisu zaradi bolezni vsak dan odsotnih povprečno 404 delavcev kar nas opozarja, da moramo nadaljnjemu zmanjševanju bolezenskih izostankov, vendar ne na škodo zdravja delavca, nameniti veliko več strokovne in človeške skrbi kot doslej. Odd. za soc. in zdrav, varstvo Prejeli smo Lačni delamo — siti počivamo Iz leta v leto se nam dogaja, da se na različnih sestankih na dolgo in široko prepričujemo in izgubljamo dragoceni čas z razpravami o naš e m delovnem času. V mislih imam zahtevo in potrebo, da bi ga čim bolj prilagodili delu, pri tempa tudi, da bi kar najbolj izrabili razpoložljive psihične in fizične zmožnosti vseh zaposlenih. In kaj konec koncev naredimo? Namesto da bi delavnik skrajšali, začeli z delom kasneje ali ga morda z opoldansko prekinitvijo za kosilo razdelili na dva dela ipd., obvelja: Med tednom bomo delali po devet ur, da bomo ob sobotah prosti, vsak delovni dan pa začeli kar se da zgodaj, da bo tudi od popoldnevov še kaj ostalo... Na prvi pogled se zdi taka miselnost v redu — pa ni! Poglejmo si. nekaj razlogov zakaj. , Zgodnji začetek za gradbenike, v naših krajih in naših klimatskih razmerah, že sam po sebi ni primeren. Ko potem premaknemo urne kazalce na še eno uro bolj zgodaj, je primeren še manj. Tak delovni čas ustreza kvečjemu polkmetom in šušmarjem. Zaposlitev v združenem delu le-tem pomeni zgolj socialno varnost na stara leta, njihove vsakodnevne misli in volja do dela pa so usmerjene drugam — v večji in dopolnilni zaslužek. Vsem drugim, ki si vsakdanji kmh služijo zgolj z delom v kolektivu ni vseeno, da njihov standard drsi navzdol —in to iz dneva v dan-vse bolj. Mirno lahko trdim, da so še kako zainteresirani za boljše delo, večjo produktivnost, večji dohodek delovne organizacije in v posledici tudi višje svoje osebne dohodke. Pogosto tudi lahko vidimo naše delavce, da prihajajo na delo utrujeni, neprespani jn tudi lačni, saj niso utegnili zajtrkovati. Upal bi si trditi, da je takih kar okrog 80 db 90 odstotkov. Okrog 8. ure se jim začne zbujati tek, potreba po hrani, potem pa iščejo vse mogoče načine, da legalno ali ilegalno pridejo do kakšnega sendviča. Vidi se, da jim je takrat motivacija hrana, ne pa delo. Naše malice pridejo na gradbišče kasneje. O kaloričnosti bi lahko rekli, da ustrezajo nazivu topli obrok, nikakor pa niso predvidene za zadostne v primerih, ko je to edina hrana za devet ali celo deseturno težko delo. (je še vemo, da človeško telo dobljeno hrano spremeni v energijo (presnovi) v nekaj urah po zaužitju, je to nekako čas, ko se naš »šilu« konča. V delavskih menzah se po običaju kosilo servira do / 7. ure, večerja pa do 19. ure. Vidimo, da si v prostem času v razdobju dveh —treh ur sledita kar dva obilnejša obroka. Ali nam to ne potrjuje, da je naslov tega članka Lačni delamo — sitipočivamo čisto na mestu? Vsi poznamo pregovor »Prazna vreča ne stoji pokonci«. Kot stroj ne dela brez goriva in maziva, tako tudi človek ne more brez hrane in počitka. Strokovnjaki že dolgo opozarjajo, da je storilnost najvišja, če traja delavnik nekje med pet do sedem ur. Tudi iz prakse na naših gradbiščih vemo, kako je s storilnostjo v osmi ali deveti, zadnji uri delovnega dne. Krepko nam upade... Prav bi bilo, ko bi zdaj, v času ponovnih razprav o delovnem času v prihodnjem letu, v času vsedružbenih prizadevanj za dvig storilnosti in ugibanj, zakaj nam upada motivacija, odgovore iskali tudi v tej smeri. Rudolf Ludvik Nagrajenci iz tozda Strojno prometni obrat Dne 18.10.1985 je tozd SPO ob proslavljanju 40 letnice obstoja delovne organizacije GIP GRADIS LJUBLJANA združil več aktivnosti; tako prijateljsko srečanje delavcev tozda SPO po programu OOZS, podelitev SPO-jevih nagrad in priznanj, ter podelitev jubilejnih nagrad za doseženo skupno delovno dobo. Na svečani proslavi, kjer so nastopili tudi pionirji OŠ Jože Moškrič iz Novih Jarš, je bilo podeljenih: 11 priznanj za doseženo skupno delovno dobo 30 let, 10 priznanj za doseženo skupno delovno dobo 20 let in 28 priznanj za doseženo skupno delovno dobo 10 let. Janez VNUK dela v Gradisu že po1:.,h 34 let, od tega v tozdu SPO 15 let. Vseskozi dela na stroju dem-per. Je strokovnjak na področju lastnega dela- in nesebično prenaša pridobljeno znanje in izkušnje na mlajše dclovhe tovariše. Njegovi delovni uspehi na področju upravljanja in vzdrževanja delovnega sredstva so nadpovprečni. Odnos do predpostavljenih in sodelavcev je korekten in tovariški. Priznanje je zahvala za dolgoletno in uspešno delo, tovariške in prijateljske odnose do vseh, saj zaključuje delo v tozdu SPO in odhaja s 1. 1. 1986 v zaslužen pokoj. Milan NOVAK se je v tozdu SPO zaposlil leta 1979. V preteklem obdobju je bil prerazporejen na delo v Delovno enoto Ourna-Irak, kjer je opravljal dela in naloge-vzdrževanje mehanizacije, nabava rezervnih Zdravko Poznič delov in vodenje oziroma razporejanje mehanizacije. Kot poznavalcu vozil in strojev mu je bila zaupana naloga, da izvede popis za amortizacijo vse mehanizacije. ki je bila v Iraku. Iz izdelanega elaborata je razvidna doslednost njegovega dela, saj je opravil nalogo tudi za mehanizacijo, ki je last drugih tozdov. S svojim delom je omogočil tozdu SPO, da je iz naslova DE Ourna izterjal 164.000 ameriških dolarjev, kar je okrog 50 milijonov dinarjev. Franc ROGAČ se je v.Gradisu zaposlil že leta 1961 in sicer na Ravnah na Koroškem. Čez tri leta je prišel v SPO, kamor se je vrnil tudi po odslužitvi vojaškega roka 1968. leta. V tozdu SPO je vseskozi zaposlen kot strojnik težke gradbene mehanizacije. Od leta 1977 dalje pa neprekinjeno dela na valjarju BW 212 D. S tem strojem je že opravil nad ' 11.000 obratovalnih ur. Stroj je bil ves čas v brezhibnem stanju, kar dokazuje, da je Franc Rogač strokovnjak na področju lastnega dela in nadvse dober vzdrževalec stroja. V tozdu ga vsi poznamo kot dobrega delavca in prijetnega tovariša. Gabor Vukovič Anton PERGAR se je v Gradisu zaposlil leta 1956. Delal je na gradbeni enoti Ljubljana, Obratu gradbenih polizdelkov," Centralnih obratih in DSSS. Od leta 1979 dalje pa je zaposlen v tozdu SPO. Njegova delovna pot ga je vodila po vseh zahtevnejših gradbiščih naše ožje in širše domovine. Predvsem za delo poprime tam, kjer se zahteva visoka strokovnost, popolna odgovornost in zanesljivost pri delu z žerjavom. Anton PERGAR je strokovno zelo sposoben, vesten in discipliniran delavec. Njegovi delovni uspehi na področju upravljanja in vzdrževanja delovnega sredstva so nadpovprečni. Je strokovnjak na področju lastnega dela in nesebično prenaša zrumje na mlade delovne tovariše. Zdravko POZNIČ je v Gradisu zaposlen od leta 1962 dalje. Tri leta je delal v OGP, nato pa skozi v SPO, na delovnem mestu strojnika težke gradbene mehanizacije. Delal je na vseh večjih in zahtevnejših objektih, predvsem pa tam, kjer se je zahtevala izredna strokovnost, odgovornost in zanesljivost pri delu s stroji. Predvsem je delal z buldožerji, od najmanjših pa do Catterpilerja D-8, katerega upravlja še danes. Tov. Poznič je zelo sposoben, vesten in discipliniran delavec, svoje Franc Slepic znanje pa nesebično prenaša na mlajše kolege. Gabor VUKOVIČ dela v Gradisu od leta 1967, v tozdu SPO pa od leta 1969. Delal je na vseh večjih gradbiščih pri nas, kot tudi v tujini. V tozdu ga vsi poznajo kot dobrega, vestnega in discipliniranega delavca. Njegovi delovni uspehi na področju upravljanja in vzdrževanja delovnega sredstva so nadpovprečni. Je strokovnjak na področju lastnega dela ter dober sodelavec mlajših, na katere prenaša svoje znanje in izkušnje. Franc ŠTEPIC je v tozdu SPO zaposlen od 1972. leta. Delal je na gradbiščih v Kranju, Jesenicah in Portorožu, od leta 1975 dalje Pa stalno dela na gradbiščih tozda GE Celje. Njegovi delovni uspehi so nadpovprečni, svoje znanje in izkušnje pa nesebično prenaša na mlade delavce. Bojan ERCEG dela v tozdu SPO od leta 1977. Na svojem področju dosega nadpovprečne rezultate-Skrbi za racionalno trošenje in varčevanje z materiali. Je discipliniran, spoštuje predpise s področja varstva pri delu in stalno skrbi za preprečevanje delovnih nezgod. Svoje znanje prenaša na mlajše tovariše, v kolektivu pa vseskozi, uveljavlja tovariške odnose med sodelavci. Ivanka 2vab Bojan Erceg Lepih vtisov in spominov s te poti je ničkoliko. ■ Slika za spomin s proslave 40-detnice v tozdu GE Maribor, kjer so se srečale tri generacije gradisovih upravnikov Spomini rta poletne dni Nepozaben izlet v ČSSR Zdaj, ko odpada listje in ko so večeri daljši ter ko so gotovo že vse slike z naših letošnjih počitnic, se ob njih radi spominjamo najlepših trenutkov in Podrobnosti, ki smo jih doživeli. Tista skupina Gradisovih delavcev in njihovih družinskih članov, kije letos letovala — bolje rečeno, potovala — po Češkoslovaški v okviru vsakoletne Počitniške izmenjave z delavci Bytostava iz Ostrave, se bo tega izleta še dolgo spominjala. Čeprav smo stroške za štirinajstdnevno letovanje nosili sami, je šlo vendarle za nekak sindikalni izlet oziroma potovanje, h kateremu sta svoje Prispevala tako Gradis kot gostitelji., to Je delavci Bytostava iz Ostrave. Zato naj Pidi bralci Gradisovega vestnika zvedo, *ako smo se imeli. Prvi teden smo bivali v Bytostavovem Počitniškem domu v Malenovicah, za aaše udobje, vodenje skupine in uresni-ejtev programa pa je bil zadolžen tovariš Yybiral. Iz Malenovic smo imeli organiziran izlet v Olomouc, kjer smo si ogledali čudovito razstavo Flora ’85 in tudi ajesto, v katerem se je šolalo kar nekaj naših velmož. V sodobnem Hvirovu smo imeli nakupovalni dan. Ogledali smo si tudi šolski Center Bytostava v Ostravi, se seznanili z "ačini in oblikami izobraževanja pri njih ln si predvsem pri organiziranju programov praktičnega pouka želeli, da bi kaj Podobnega našlo mesto tudi v naših programih ... V Malenovicah smo imeli slavnostno Večerjo, piknik, pokušino sirov, družabni vcčer s plesom in zabavo pozno v noč, poiskali pa smo tudi bližnji Fridland, kjer Je v trgovinah vsakdo lahko našel kaj Primernega zase ali pa kupil kako darilce Za najdražje. Iz Malenovic smo se odpravili na pot Proti Pragi in to ob meji s Poljsko. Med Potjo smo se ustavili pri veličastnem spomeniku na Ostravsko bitko, kjer je v boju za osvoboditev v 2. svetovni vojni Padlo na desettisoče čeških, slovaških in Sovjetskih vojakov. ' x Dopisujte v vaše glasilo ____________________________, V Jesenikih smo imeli postanek in priložnost ogledati si sodoben Bytostavov počitniški dom z visokim standardom bivanja — v domu je tudi plavalni bazen. Kot zanimivost povejmo, da so ga namenili za zdravljenje in opremili s fizioterapevtsko opremo. Tu si njihovi delavci zdravijo kronična obolenja, ki so največkrat posledica dolgoletnih poklicnih obremenitev. V Prago smo po dolgi vožnji prišli zvečer. Nastanili smo se v Bytostavovem hotelu v predelu Letnani in tam prenočevali in zajtrkovali vse naslednje dni. V Pragi smo si ogledali neizmerno bogastvo Hradčanov, obiskali smo mestno pokopališče, kjer so pokopani skoraj vsi velikani ČSSR, obiskali smo Karlov most in mnoge druge,stavbe čudovite arhitekture in slavne preteklosti. Popeljali smo se tudi z metrojem (podzemeljska železnica je za nas posebnost), uživali smo v programu nočnega mestnega varieteja, videli smo sodobne objekte kot je Dom kulture, stadion, kjer so komaj utihnile fanfare letošnje Spartakiade itd. Iz Prage smo šli tudi v svetovno znano tovarno kristala Lustry, v kraju Ka-ntnikcy Šenov oz. v bližini, smo položili venec na kraj tragičnega dogodka, kjer je 1972. leta ob padcu našega aviona preživela samo Vesna Vulovič. Naslednji dan smo potovali v Terezin, kjer so bili v času avstroogrske zapori in je bil v njih zaprt tudi Gavrilo Princip s pajdaši — tam so bili tudi usmrčeni. V II. svetovni vojni je bilo v Terezmu koncentracijsko taborišče. Odpeljali smo se tudi v Karlove vare, Marijanske Lažne, Plzen, zadmi dan našega popotovanja pa še v dvorec Konopište. Predolgo bi trajalo, če bi naštevali in opisovali vse lepote teh krajev, ki so jih cenili že davni predniki, se v njih zdravili kralji in cesarji, kot tudi, če bi opisovali vse naše dobro razpoloženje v prijetni družbi, skupaj s tovarišem Pokornym, ki je bil z nami drugi teden našega potovanja. Generacija treh upravnikov Nikakršna novost hi, da je v mari- . Tako je na zadnjem tozdovem borski gradbeni enoti za prehrano P'kniku v počastitev 40-letnice Gra-delavcev dobro poskrbljeno. disa v Moškanjcih čisto slučajno na-Dnevno pripravijo v kuhinji sam- ' etid, gornji posnetek treh generacij skega doma nekaj manj kot 1000 upravnikov z kuharskim osebjem, malic, ter skoraj 500 kosil. Če k v sredini skrajno levo je eden temu prištejemo še občasne »likofe« izmed Prvih upravnikov RUPERT na gradbiščih, potem nam je jasno, BABIC, v sredini sedanji upravnik' da je zato potreben tudi temu prime- FRANC ČONTALA zraven njega ren strokovni kader od kuharic do Ea aie8ov »učitelj« IVAN KOVA-servirk. • clČ. Franjo Štromajer Pionirji naše šole so leta 1959 pod vodsfvom mentorja Jožeta Pojbiča, sklenili, da si poiščejo pokrovitelja pionirskega odreda. Za pomoč so poprosili našega rojaka, pisatelja Ferda Godino. Tovariš Godina se je obrnil na gradbeno industrijsko podjetje Gradis iz Ljubljane. Gradis prošnje ni zavrnil in je 23. 4. 1959 prevzel pokroviteljstvo nad našim pionirskim odredom. Že naslednje leto so predstavniki Gradisa prvič obiskali našo šolo. Med njimi direktor ing. Hugo Ker-žan, sekretarka Mila Capuder in pisatelj Ferdo Godina. Takrat je bila na Gornji Bistrici pri stari šoli zasajena spominska lipa. Pod njo je zakopana listina, ki so jo podpisali predstavniki • Gradisa in pisatelj Ferdo Godina ter predstavniki šole. 23. 4. 1961 je bila športna prireditev v Presiki v Gornji Bistrici in pohod po poteh /. prekmurske čete. V šolskem letu 1960-61 je 40 učencev na povabilo Gradisa letovalo v Ankaranu. Po nekaj letih se je letovanje v Ankaranu prekinilo in od tistega časa dobiva pionirski odred finančno pomoč. Leta 1962 so učenci dobili prva darila od Gradisa, ki jih prejemamo še danes in za katera smo jim se kako hvaležni. Leta 1966-67 smo se preselili v novo šolsko poslopje in proslave ob odrednem prazniku se sedaj lahko vsekakor bolje pripravijo. Po letu 1970 naši odredni prazniki niso bili več 23. aprila, ampak so ob raznih priložnostih. Vedno smo bili ponosni in vedno bomo, da sodelujemo z gradbeno industrijskim podjetjem GRADIS, ki letos slavi 40-letnico in ob tem jubileju želimo še veliko delovnih uspehov. Pionirji in delavci OŠ Prežihov Voranc Bistrica Pioniiji OŠ Prežihov Voranc, Bistrica iz Prekmurja, so nastopili tudi ta osrednji proslavi 40-letnice Gradisa v Kulturnem domji Ivan Cankar (Foto: C. Pavlin) Še mnogo uspešnih let! :----------------1 Vincenc Gartner — 50 letnik Šestega novembra je srečal Abrahama naš dolgoletni sodelavec Vincenc Gartner-Gojko. # Vincenc Gartner V Gradisu se je zaposlil 1. 6. 1958 najprej kot "konstruktor v konstrukcijskem biroju Centralnih obratov, nato v DSSS. Od 1. 5. 1969 dalje pa dela v SPO-ju kot tehnični pomočnik direktorja tozda. Gojko je eden takih delavcev, ki brez velikega hrupa postori kar ve, da mora in tako kot, da bi bil za vse profesionalec pa naj gre za konkretno delo na tehničnem področju ali za razpravo na raznih sejah samoupravnih organov ali strokovnih sestankih. Gojko je zvest samemu sebi in delu, ki ga prevzame. Vedno je poln idej pripomb, mnenj, predlogov. Nikoli ne pravi, da je utrujen, samo pogledaš ga v oči pa veš, da ima pred seboj še mnogo ustvarjalnih let. K iivljenjskemu jubileju čestitamo! Sodelavci iz tozda SPO Iz Kegljaškega kluba Gradis Juvančič in Bizjak druga v državi Na 21. prvenstvu Jugoslavije v kegljanju moških dvojic je nastopilo 18 najboljših parov, med katerimi je bilo tudi 5 parov iz Slovenije. Na kegljišču v Novem Sadu so bili doseženi naslednji rezultati: 1. Medveščak 1807 (Dra-gaš 913, Boljat 894), 2. Gradis 11777 (Juvančič 867, Bizjak 910), 3. Grmoš-čica 1739 (Golubič 877, Ferderbar 862), 4. Celje 1726 (Kačič 876, Lorenz 850), 5. Gradis II 1718 (Hočevar 843, Urbanc 875) itd. Mladinci prijavite se! Kviz znanja bo 7. decembra . v Škofji Loki Tako kot %e vrsto let nazaj brganizira Koordinacijski svet OO ZSMS Gradisa kviz znanja, katerega se udeležujejo ekipe sestavljene iz mladincev, članov tozdovih mladinskih organizacij. Letošnji kviz je bil zaradi številnih akcij v maju mesecu prestavljen na poznejši termin, tako da bo speljan 7. decembra v tozdu Lesno industrijski obrat Škofja Loka s pričetkom ob 12. uri. Mladinci, v ekipi so po trije, bodo odgovarjali na vprašanja iz naslednjih področij: 1. 40 let zgodovine Gradisa, 2. Samoupravni sporazum o združitvi v GIF Gradis, 3. Tito — revolucija — mir , Kviz bo organiziran v obratu družbene prehrane tozda Lesno industrijski obrat Škofja Loka. Tako kot že nekaj let nazaj bo program kviza obogaten s kulturnim programom za katerega so zadolženi mladinci iz Škofje Loke ob pomoči Milenka Nikiča, predsednika Komisije za kulturo pri Konferenci OOSZ Gradisa. Kviz bo vodil in program povezoval Jože Grobler iz tozda GE Maribor. Prve tri ekipe, ki bodo na kvizu dosegle največje število točk, bodo prejele knjižne nagrade in diplomo. Za sodelovanje na kvizu znanja se mladinske ekipe (en tozd lahko prijavi tudi več ekip) lahko prijavijo na naslov: GIF Gradis Šmartin-s„;a 134 a, 61000 Ljubljana, Za Koordinacijski svet OO ZSMS Gradišč, tovarišica Marinka Arko-Nahtigal. C. P. Martlnškov memorial Zmagal Darko Bizjak Kegljaški klub Gradis je 2. in 3. novembra ob obletnici smrti Antona Martinška organiziral Martinškov memorial za posameznike, katerega se je udeležilo 100 tekmovalcev iz 17 slovenskih kegljaških klubov. Po izenačenih in enakovrednih bojih je 1 .mesto in prehodni pokal osvojil Darko Bizjak iz Kegljaškega kluba Gradis. Rezultati memoriala: «. Keglji 1. Darko Bizjak, KK Gradis 889 2. Stanko Nareks, KK Celje 884 3. Franc Marinšek, Tekstina 872 4. Marjan Križaj, SCT 863 5. Dare Zdešar, KK Gradis 854 Tone Curk Juvančič Republiški prvak Na kegljiščih Hidra v Medvodah in Slovana v Ljubljani je bilo finale letošnjega slovenskega prvenstva v kegljanju za posameznike. Doseženi so bili naslednji rezultati: 1. Juvančič (Gradis) 3710,2. Nareks (Celje) 3590,3. Pihlar (Konstruktor) 3586, 4. Bizjak (Gradis) 3581, 5. Marinček (Gradis) 3576, 6. Smodiš (Čarda) 3550, 7. Marinšek (Triglav) 3525, 8. Frajzman (Konstruktor) 3517,9. Janša (Gradis) 3499,10. Kirbiš (Konstruktor) 3492 itd. Teh lO igralcev bo nastopilo na državnem prvenstvu posameznikov. Gradis z Medveščakom v superfinalu? Kegljači Gradisa so po osvojitvi prvega mesta na tekmovanju evropskih podšampionov v Regensburgu na Bavarskem — Donavski pokal 85 — izzvali na dvoboj evropske prvake, ekipo Medveščaka iz Zagreba. Gradisovi kegljači so za prizorišče tega superfinala predlagali Čateške toplice ali Krška Če bo prišlo do dogovora med kluboma, bo to lep zaključek zelo uspešnega in po osvojenih pokalih zelo uspešnega kegljaškega leta pri has. C. P Bizjak 4. v Jugoslaviji 34. državno prvenstvo kegljačev posameznikov je bilo letos 9. in 10. po-vembra v Osijeku in Belišču. Končalo se jez velikim presenečenjem: zmagal je član splitskega Poštarja Zvonko Todorovič, lanski prvak Laslo Jeger pa je bil šele 10. Rezultati: 1. Todorovič (Poštar) 1,914 kegljev, 2. Zdravko Boljat 1.896, 3. Nikola Dragaš (oba Medveščak) 1.865, 4. Darko Bizjak (Gradis) 1.864, 5. Puharič (Crvena zvezda) 1.862 kegljev itd. C. P- 7. teniški turnir Gradisa Pogapnik in Božič — delitev prvega mesta Jesenski in 7. po vrsti teniški turnir Gradisa- je bil 11. oktobra na igriščih Teniškega kluba Gradis Branik v Mariboru. Na turnirju je sodelovalo 17 igralcev in 4 igralke, kar pomeni, da je to bil 1. turnir tekmovalk. V finalu sta se za prvo in drugo mesto pomerila Janez Pogačnik — OOP in Črt Božič — GE Maribor, vendar je bilo srečanje zaradi mraka prekinjeno pri izidu 5:4 za Pogačnika. Komisija za špoft in rekreacijo, ki je bila organizator turnirja je odločila da si oba igralca delita prvo mesto, za izračun točk in razvrstitev ostalih pa se šteje tako, kot da je zmagal Pogačnik, ker je ob prekinitvi vodil s 5:4. Za tretje in četrto mesto sta se pomerila Alojz Polajnar in Jernej Jeršan — oba DSSS. Zmagal je slednji z 9:6. Ostali nastopajoči so se razvrstili takole: 5. Peter Rubin —* GE Maribor, 6. Tone Curk — DSSS, 7. Peter Kristančič — Biro za projektiranje Maribor, 8. Stane Potočnik, 9. Franjo Štromajer, 10. Tone Golob, 11. Bojan Oberleit — vsiGE Maribor, 12. Ivo Kohne — Gradbena operativa Ljubljana, 13. Cveto Pavlin — DSSS, 14. Janez Roj —' : GE Maribor, 15. Stane Kovačec, 16-Igor Aljaž — oba DSSS in 17. Tone Dobrajc — GE Maribor. Dekleta so bila razvrščena takole: 1. Jolanda Kacafura — GE Maribor. 2. Lojzka Lešnik, 3. Zdenka Perkovič in 4. Marija Tekavec — vse DSSS. Ekipi KK Gradis in KK Celje z osvojenimi pokali Trener Peter Curk prevzema priznanje za osvojeno 1. mesto Donaupokal ’85 je naš! Kegljači Gradisa osvojili 1. mesto na tekmovanju vicešampionov Po uvrstitvi na 2. mesto na državnem prvenstvu v Sarajevu je ekipi KK GRADIS pripadla čast in dolžnost, da zastopa Jugoslavijo na tekmovanju vi-cešampionov — DONAUPOKAL 85 v Regensburgu — ZR Nemčija Po večmesečnih pripravah, po litrih prelitega znoja in številnih trening ®kmah je ekipa polna upanja na uspeh odpotovala 25. oktobra v Regens-burg. Že po nastopu prvih tekmovalcev Posameznih ekip je bilo jasno, da se °° bil ogorčen boj za vstop v finale Hied večkratnim državnim in evropskim prvakom VOLLKUGEL EP-S.ELHEIM, ZRN; ekipo FEREN-■-VAROS, Budimpešta lastnikom inskega Donaupokala, na čelu s plovnim prvakom CZANYI-em, k! je kot prvi igralec podrl fantastični1 1023 kegljev, in našimi kegljači. .. Po prvem dnevu so bili naši keg-lači šele na četrtem mestu z zao-?tankom 12 kegljev za vodilnimi kegljači ZRN. Razlike so bile res 'Pinimalne. Do odločitve o finalistih je prišlo drugi dan tekmovanja, ki pa se je za naše kegljače začel nesrečno. Albin Juvančič trenutno naš najboljši kegljač, republiški prvak za leto 1985, si je po 489 podrtih kegljih in 95 lučajih poškodoval hrbtenico, tako da je prišlo v ekipi do prve menjave. Vendar pa nesrečni slučaj fantov ni zmedel in so samo še stopnjevali borbenost in končali predtekmovanje na 1. mestu s prednostjo 4 kegljev pred kegljači ZRN. Finalni nastop se je začel ob bučnem navijanju množice gledalcev, saj je kegljanje v ZRN neprimerno bolj razvit m priljubljen šport kot pri nas. Naši igralci 'so začutili enkratno priložnost in začeli »razbijati« nemško ekipo. Naša prva igralca sta uspela podreti 58 kegljev več kot njuna nasprotnika, tako, da sta naša najstarejša igralca Janša i,. Zdešar začela nastop skoraj brez treme, kar se je pokazalo tudi po podrtih kegljih. Razlika je bila iz meta v met večja, navdušenje igralcev in vodstva ekipe prav tako. Pred nastopom zadnjih igralcev je bilo že jasno, da nam lahko samo izredna smola »odnese« Donaupo-kal. Državni reprezentant Bizjak in mladi Urbanc nista dopustila nikakršnega »vmešavanja«, igrala sta v slogu vrhunskih igralcev in razliko še povečala, tako da je na koncu znašala kar 303 keglje. Tone Curk Končni vrstni red: 1. KK GRADIS YU 5.640 keg. 1. Matjaž Hočevar (965 + 953) 2. Vinko Janša (888 + 959) 3. Boris Urbanc (940 + 927). 4. Bojan Marinšek (911 + 904) 5. Darko Bizjak (943 + 976) 6. Dare Zdešar (440+921) 7. Albin Juvančič (489 2. VOLLKUGEL ZRN 5.337 kegljev 3. MORAVSKA SL AVIAČSSR 4. FERENCVAROS Madžarska 5. SKV INNSBRUCK Avstrija ^nw Peter Curk z osvojenimi pokali Zmagovita ekipa KK Gradis: stojijo — Bizjak, Juvančič, Urbanc, Hočevar in Marinček; čepijo — trener Belcijan, Zdešar, Janša in trener Curk V spomin Ivan Lah Čas neizmerno hiti. Spomini počasi bledijo. In prav v času, ko obujamo spomine na prehojeno pot v Gradisu se srečujemo s kruto resnico, da odhajajo od nas ljudje, ki so ta Gradis izgrajevali. Pred kratkim je še poln delovnega elana preminul Ivan Lah gradbeni inženir iz Maribora. Bil je najožji sodelavec Boruta Maistra, Franca Kranjčiča in drugih, ki so prve dni po vojni botrovali rojstvu Gradisa. Težko je ob tem karkoli zapisati, kar bi dajalo celovito podobo o človeku, ki je vse svoje življenje posvetil družini, gradbeništvu ter športni dejavnosti v mestu ob Pravi. Ponosen je bil na svoje poreklo, saj je vedno rad poudaril, da je rojen v Pilštajnu ali v slovenskem Uroval-du. In prav zato je bil ponosen, da je lahko'kot kmečki fant zrasel in se razvil v enega najpomembnejših slovenskih gradbenikov. Posebno povojna leta so odločilno vplivala na njegovo dokončno oblikovanje. Uspevalo mu je priti, na gradbišče ravno v trenutku ko so ga najbolj potrebovali. Potrebovali so njegovo precizno in dokončno tehnično rešitev, nasvet in velikokrat tudi nekaj korajže. časov, ko je v Mariboru obiskoval klasično gimnazijo. Kot 52-ti diplomant je leta 1934 zaključil študij na gradbenem oddelku Tehnične fakultete Univerze v Ljubljani. V Mariboru je služboval že pred vojno odleta 1936 do 1941 na Gradbenem uradu mestne občine. Že 29. maja leta 1945 pa je bil imenovan za organizatorja državnega podjetja Obnova, ki se je pozneje 4. oktobra leta 1945 združilo v Gradis. Njegovo geslo je bilo, da je lahko dober gradbenik le tisti, ki zna izračunati in narisati svoje ideje, ki je sposoben to izvesti in ki zna tudi v naprej predvideti izvedbenestroške. Prav zaradi tega se je odločil, da pomagaš svojimi izkušnjami tudi pri vzgoji mladih kadrov na Gradbenem oddelku VTŠ v Mariboru, kjer je predaval več kot 10 let. Velikokrat smo se spraševali od kod jemlje toliko človeške energije. Njegov odgovor je bil vedno enak: »Rad imam svoj poklic zato ga z veseljem opravljam,« je vedno dejal. Dobro pa je znano, da je črpal energijo tudi iz velike ljubezni do svoje domovine, ki jo je dodobra poznal in ljubil. Njegova poštenost ih odločnost zagovarjati pravico je omajala tudi tiste, ki mu po vojni niso zaupali in so menili, da ne dela prav. Odločnost, poštenost in ljubezen do domovine je ohranil vse do njegove prerane smrti. Tudi po upokojitvi leta 1975 je še vedno spremljal vsa dogajanja na področju gradbeništva, se veselil uspehov v Gradisu a hkrati tudi opozarjal na nepravilnosti. Še posebno se je veselil Gradisove 40 obletnice, katere pa žal ni dočakal. Pustil pa je v teh štiridesetih letih za sabo toliko svojih del, ki bodo še nadaljnjih štirideset let pričala o človeku, ki je za slovensko gradben ištvo veliko storil. Njegov lik gradbenika in velikega humanista nam bo ostal kot ideal, za katerega je treba in za katerega je vredno živeti. Sodelavci tozda GE Maribor Jože Zalokar Zle slutnje so nas obdajale v ponedeljek, 9. septembra 1985, ko smo zaman pričakovali njegov prihod na delo. Namesto njegovega glasu nas je presunilo sodelavčevo sporočilo — naš Joža je umrl. Nismo mogli in hoteli verjeti tej kruti resnici, kakor mati ne more dojeti izgubo lastnega otroka, saj je bil Joža tudi kot otrok, otrok Gradisa, kateremu je pripadal, za katerega je delal. Beseda, da je delal za Gradis je mnogo preskromna; to je bil njegov konjiček, njegovo življenje, kateremu se je predajal, za katerega je živel, za kar mu ni bilo žal ne popoldneva, ne praznika, ne nedelje, da je reševal najzahtevnejše operativne naloge, ki smo jih srečevali pri našem delu. Vedno je iskal novo in novo, boljšo in najboljšo možnost, da si je pomiril svoj ustvarjalni duh. Za vse nas je bil človek, strokovnjak, kateremu smo zaupali, ga upoštevali in njegove rešitve so bile za nas nekaj, na kar smo bili lahko upravičeno ponosni. Kot i8-letni fant se je leta 1951 zaposlil pri Gradisu. Iz tesarja se je razvil v enega najbolj priznanih strokovnjakov za gradbene konstrukcije. Dokončal je delovodsko šolo ter nato opravljal dela na raznih gradbiščih in v tesarskem obratu. Pod njegovim vodstvom je zaživela organizirana priprava dela in izdelava prefabriciranih tesarskih in betonskih elementov. Brez njegove pomoči ni bil izveden niti en gradbeni objekt, ki jih je izvajala naša temeljna organizacija po vsej Sloveniji. Svoje znanje je nesebično prenašal na mlajše sodelavce in jih vzgajal v dobre, poštene delavce in strokovnjake. Njegovo strokovnost potrjujejo tudi odlikovanja in priznanja, ki jih je resnično zaslužil, to je Medalja dela, Red dela s srebrnim vencem ter nagrada DO Gradis. Tudi za svoje inovatorske dosežke je pridobil številne nagrade in priznanja. Z njegovim odhodom je nastala težko nadomestljiva praznina. Ne moremo se še prav zavedati, da ga ni večmed nami, da ne bomo mogli več poslušati njegovih nasvetov in strokovnih navodil, da ne bomo imeli več našega Zalokarja, ki nam je svetoval pri vsaki še tako zahtevni nalogi- Na zadnji poti smo ga pospremili 1 L septembra 1985 prav na njegov 52. rojstni dan. Za ves trud in znanje, ki ga je vložil za dobrobit kolektiva — mu iskrena hvala! Sodelavci tozd GE Jesenice Andrija Skok Radostni smo delavci tozda GE Maribor v petek, 27. septembra, proslavljali 40-letnico delovne organizacije. Nihče izmed nas niti slutiti ni mogel, da se bo ta dan ravno za našega sodelavca Andrijo Skoka tako tragično končal. Zvečer se je srečen poslovil s prijatelji in krenil proti domu, kjer so ga le nekaj sto metrov pred domačo hišo usodno zadela avtobusna kolesa. Sodelavci smo ga poznali od 1970. leta, ko je z gradbišč prišel delat v obrate. Bil je vedno discipliniran in vzoren delavec, ki je svoje delo opravljal z voljo in veseljem. Zanj ni bilo nobeno delo pretežko. Vedno tih in skromen je bil med sodelavci zelo priljubljen m spoštovan. Za njegove vrline je v letu 1982 prejel tozdovo priznanje. Prijatelji in sodelavci nikakor ne moremo doumeti, da našega An-drije res ni več! Ohranili ga bomo v trajnem spominu! Prijatelji in sodelavci iz obratov na Pobrežju Filip Havle Še vedno ne moremo razumeti, da je smrt tako kruta, da vzame človeka v največji ustvarjalnosti in sredi najlepšega življenja. Težka je bolečina in slovo od človeka, ki je rasel v kolektivu Gradisa, se izobraževal in uspešno delal. Filip Havle je bil človek, ki je znal prisluhniti vsakemu delavcu, zato je imel v kolektivu veliko zaupanja in veliko prijateljev. Sodeloval je in delal na vseh področjih družbenopolitičnega dela, v zadnjem mandatu pa je bil predsednik delavskega' sveta tozda GE Ravne na Koroškem. Za svoje delo je že kot mladenič prejel visoka državna odlikovanja, vendar ni mogel uresničiti vsega, kar je hotel. Kruta usoda je prekinila njegovo bogato delovno življenje in zapustila neiz-popolnjeno vrzel v naših srcih in v srcih njegovih najbližjih. Filip je pustil svoje korenine v gradisovem kolektivu na Ravnah. Njegov vzor bomo posnemali ter nadaljevali njegove cilje. Ostal boš v našem spominu. Prijatelji in sodelavci tozda GE Ravne na Koroškem Radomir Glavonjič Z vsakim dnevom se vse bolj redčijo vrste starih Gradisovcev. V življenju je tako, da se rodiš in umreš. Tudi tovarišu Radomiru Glavonjičn ni prizaneslo to pravilo. Mnog0 prezgodaj se je moral nemo posloviti od nas in svojih najdražjih. Rodil se je v Viči pri Čačku v kmečki družini, ki je štela 6 otrok' Po končani osnovni šoli se je izuči* za kovača in stopil v partizanske vrste in tako s XIV. divizijo prišel v Slovenijo v kraj Kozje, kjer je spoznal svojo življenjsko sopotnico, s katero je srečno živel 38 let. V zakon0 sta se mu rodila sin in hčerka. V času, ko je služil vojaški rok, )e opravil tečaj za avtomehanika in $l pridobil vozniško dovoljenje za voznika tovornih vozil. Po končan en1 vojaškem roku se je kot voznik zaposlil v nekaj transportnih delovna1 organizacij, nakar je prišel v Grad'5 tozd Strojno prometni obrat, kjer je ostal do invalidske upokojitve. Kljub bolezni sta si z ženo zgradila skromno hišico, v kateri ne b° mogel uživati zasluženega počitka. Bil je dober sodelavec, oče, m°Z' sosed in krajan. Nekdanji sodelavc1 tozda SP0 : Izlet upokojencev DSSS M Obvestilo za smučarje Tečaji smučanja ’86 ‘Komisija za šport in rekreacijo pri konferenci OOZS Gradisa je tudi letos vključila v svoj plan in program deia organizacijo in izvedbo smučarskih tečajev. Organizirali bomo začetne in nadaljevalne tečaje ter ponudili tudi možnost izpopolnjevanja v smučarskem teku. 10 OOZS DSSS je za svoje nekdanje sodelavce organiziral izlet v Goriška brda. Zbrali smo se 11. oktobra pred upravno zgradbo Gradisa na Šmartin-ski 134-a in se z avtobusom SPO-ja odpeljali po avtocesti do Razdrtega ter Po vijugasti cesti, ki se vije po pobočju Nanosa do Zemona, kjer smo si ogledali salon pohištva Meblo. Dalje nas je pot, preko Nove Gorice, peljala do HE Solkan na Soči. ki so jo zgradili delavci našfcga tozda GE Nizke gradnje Maribor. V času našega obiska so montirali tretji agregat, ki bo omogočil še večjo proizvodnjo električne energije v tej naši najmlajši hidroelektrarni, ki pa je najsodobnejša v Jugoslaviji. Po ogledu HE Solkan smo pot nadaljevali do Vinske kleti Dobrova v Goriških brdih, kjer so nas prijazno sprejeli, spoznali s svojim vsakdanjim delom in načinom shranjevanja vin. Kosilo in dobra kapljica sta nam vsem teknili ter nas še bolj sprostili. Tudi pesmi ni manjkalo. Ob povratku smo si ogledali grobnico zadnjih francoskih kraljev iz družine Burbonov, ki so na lastno željo bili pokopani v Kostanjevici pri Novi Gorici. Na poti proti Ljubljani smo se še enkrat ustavili in veselo kramljali ter vsi v. en glas zaželeti, da bi nas bilo prihodnje leto, ko se bomo odpravili v Slovence gorice, še več. Besedilo: M. Nikič Slika: L. Šnajdcr V času zimskih šolskih počitnic bomo za zaposlene in njihove otroke od 5. leta starosti dalje prganfeirali: 1. Tečaj od 12. do 18. januarja 1986 v" Gozd Martuljku, za skupino okrog 50 ljudi. 2. Tečaj od 20. do 26. januarja 1986 na Pohorju, tudi za skupino okrog 50 ljudi. 3. Tečaj za odrasle, od 2. do 8. februarja v Gozd Martuljku, predvidoma za 40 oseb. Kot vsa leta, se tudi letos lahko prijavijo člani kolektiva in njihovi svojci, od popolnih začetnikov do izkušenih srpučarjev. Stroške učiteljev in vaditeljev smučanja ter stroške za potrebne rekvizite bo pokrila konferenca sindikata, predvideno pa je tudi. naj bi posamezna osnovne organizacije sindikata prispevale 50-odstotkov k ' stroškom za žičnico za člane kolektiva in njihove otroke. Za tečaja v Gozd Martuljku bo cena za 6-krat polni penzion 18 tisoč dinarjev, za polpenzion (6-krat spa- Streiski turnir Gradis 40 let Dvojna zmaga KO Maribor V praznovanje 40-letnice Gradisa so sc vključili tudi strelci, ki so v počasti-jev jubileja in pod pokroviteljstvom tozdov GE Maribor, GE Nizke gradnje 'n Kovinski obrati iz Maribora povabili na turnir še ostale strelske ekipe, Cmo tekmovanje pa izpeljali 26. oktobra. Organizacijo je prevzela Marjana tako glede opremljenosti kot tudi Lasič, tekmovanje pa je bilo na se- dosežkov ekip in posameznikov, ^ežu Kovinskih obratov v Mariboru, »Začeli smo z eno samo puško, stresal nekoliko okrnjeno, saj se je kar livo pa kupovali sami. 1 ekmovanja nekaj prekaljenih in uveljavljenih so bila sprva samo na prostem«, je Cip iz Gradisovih tozdov iz teh ali °tih razlogov opravičilo, zato je bilo v Primerjavi s pravo vrednostjo tudi nekaj presenetljivih uvrstitev. Organizacija tekmovanja je bila izjavah udeležencev brezhibna, ^°seženi rezultati pa vzpodbudni. Pred podelitvijo priznanj najbolj-tekmovalcem in bilo med drugim omenjeno. »Danes smo z veliko voljo in ljubiteljskim delom dosegli dobro opremljenosti tako kar se tiče orožja kot dejstva, da imamo več dobrih strelišč. Tudi z dosežki strelcev smo zadovoljni — dosegli smo sam vrh med mnogimi republiškimi ekipami. Osvojili smo že vrsto naslovov na tekmovanjih in "1 icKmovaieem m ekipam, je o — 'y -----------------..— —...........j... ... •relskem športu in razvoju skozi 40 turnirjih različnih ravni. Svoj obstoj jet spregovoril nekaj besed tajnik upravičujemo, hkrati pa se zaveda- lfrv_r A _ j!__ mn Ha in nnt nnnrpHIča ca m rt aktiv- apieguvum iiCNtij ucstu konference OOZS Gradisa Valter kasten, prebrano pa je bilo tudi Pozdravno pismo sicer že upokojenega, v vrstah strelcev pa še zelo ak- vnega mentorja in tekmovalca ovga muiiviju k-udvika Šnajdra. Tekom 40 let je ta športna panoga mo, da je pot napredka samo aktivnost, treningi, tekmovanja in skrb za podmladek...« Hkrati s podelitvijo priznanj najboljšim ekipam in posameznikom so se strelci spomnili tudi najzaslužnejših »aktivistov« tega športa in jim za GRADISOV VESTNIK je glasilo delavcev delovne organizacije GIF GRADIS Ljubljana. Izdaja ga Odbor za informacije v sestavi: predsednica Karolina Vodopivec, člani Štefan Rac, Sonja Gračanič, Ludvik Rudolf, Mi-randa Cattonaro in tajnik Gojmir Bemot. Glavni in odgovorni urednik je Cveto Pavlin. Člani uredniškega odbora so: Milenko' Nikič, Vesna Gregorič, Alojz Remec, Ludvik Rudolf, Vlado Forbid, Vinko Damjan, Jani Klančar, Aleksander Bojanič in Tatjana Sa-vinšek. Tehnični urednik je Matija Krnc. Glasilo tiska tiskarna Ljudska pravica Ljubljana v nakladi 9.000 izvodbv. Naslov uredništva: GIF GRADIS Ljubljana, Gradisov vestnik, Šmartinska 134a Ljubljana, telefon 441-422 int. 232 ali 220. nje, večerja in zajtrk) pa 15 tisoč dinarjev. . Tedenska vozovnica za žičnico znaša 10.200 dinarjev, v primeru, da ’ bi se odločili samo za popoldansko . smučanje, med 12, in 17. uro, pa - 8.400 dinarjev. Skupna cena za penzion in celodnevno smučanje bi za tečaj v. Gozd Martuljku znašala 28.200 din po osebi, za tečaj s polpenzionom in popoldanskim smučanjem pa 23.400 din po osebi. Prosimo vas, da nam ob prijavi sporočite, za katero varianto ste se odločili. Za tečaj na Pohorju je predvideno, da se bodo tečajniki — delavci oziroma otroci z mariborskega območja — vsak dan vozili in vračali domov. Cena nam do zaključka redakcije še ni znana. Prijave zbira AlojzPolajnar, GIP Gradis Ljubljana, Šmartinska I34a — KSS, telefon (061) 441-422 int. 200 Ob prijavi bo treba vplačati tudi akontacijo 10 tisoč dinarjev po osebi. Upoštevane bodo prijave, prejete do popolnitve mest za posamezne, izmene. G. B„ L. P. njihovo dolgoletno organizatorsko in športno dejavnost podelili posebna priznanja. Kot zanimivost omenimo, da so organizatorji hkrati ‘ s tekmovanjem tozdovih ekip izpeljali tudi tekmovanje v “kategoriji veteranov, med njimi pa je bil najstarejši udeleženec Franc Stramšak, ki je ob koncu zasedel šesto mesto. REZULTATI Ženske ekipn: I. KO Maribor, 458 krogov; 2. GE Maribor 434; 3. Interna banka 388 itd. Posamezno: I. Elica Gaberc li>0; 2. Romana Goljat 156; 3. Metka Pirman 155 itd. Moški ekipno: I. KO Maribor 813; 2. DSSS 715; 3. NG Maribor 660 itd. Posamezno: 1. Josip Humek 175; 2. Bogo Šenveter 174: 3. Miha Lukane 172 itd. Veterani: I. Josip Humek 179; 2. Bogo Šenveter 178: 3. Štefan Leskovar 16l*itd. , G. B.,J„ H. Nagradna križanka Pri žrebanju nagradne križanke smo upoštevali vse rešitve, ki smo jih prejeli do 12. novem-. bra. Sreča je bila naklonjena naslednjim reševalcem: 1. nagrada — Nevenka Zobec, tozd SP O Ljubljana (500 din) 2. nagrada — Marija Vošnik, tozd Kovinski obrati Maribor (400 din) 3. nagrada — Jelka Škcrlak, tozd Kovinski obrati Ljubljana (300 din) 4. nagrada — Franc Roškar, tozd GE Nizke gradnje Maribor (200 din) 5. nagrada — Renata Vaš, Mantova 29, Maribor Dobitnikom čestitamo! Tokrat brez križanke Zaradi preobilice gradiva, ki se je nabralo za pričujočo številko, smo se morali v uredništvu Gradisovega vestnika odločiti, da tokrat-ne objavimo nagradne križanke. Bralce prosimo, da našo odločitev sprejmejo z razumevanjem. Naslednja križanka bo v novoletni številki Gradisovega vestnika, ki bo na tozdih 13. decembra. Uredništvo mm Zbor vseh sodelujočih in predaja raporta o vaji na tozdu SPO Nič nas ne sme presenetiti Skupna vaja enot CZ 7. srečanje pesnikov amaterjev drugih narodov in narodnosti Sedmo srečanje pesnikov amaterjev drugih narodov in narodnosti, ki živijo in delajo v Sloveniji je bilo letos 12. in 13. oktobra v Mariboru. Gostitelja sta bila mestni svet ZS in Zveza kulturnih organizacij Maribor. Po prisrčnem sprejemu v Klubu prosvetnih delavcev, kjer smo se srečali z mnogimi znanimi obrazi s takšnih in podobnih srečanj, smo se odpeljali na ogled kulturno-zgodo-vinskih znamenitosti mesta, gostitelja našega srečanja. Ogled mesta je bil kot nalašč za sprostitev pred ve-černjim nastopom na literarnem večeru. predstavila tudi recitatorska skupina iz Maribora ter baletna skupina. V nedeljo smo spregovorili o prispelih delih in o sobotnjem literarnem večeru. Oboje smo ocenili z visoko oceno. Pogovarjali smo se tudi o našem bodočem delu ter o možnem organizatorju 8. srečanja prihodnje leto. Srečanja v Mariboru smo se udeležili tudi štirje delavci — pesniki amaterji iz Gradisa in sicer Milenko Nikič iz DSSS, Vitomir Duričič in Iliaz Nesimovič iz Kovinskih obratov Ljubljana ter Fahrudin Čeliko-vič iz Gradbene operative Ljubljana. Aktivirane so bile enote SPO, SAP in Kolinske Z dvorišča tozda Strojno prometni obrat ob Šmartinski v Ljubljani se je 17. oktobra letos nenadoma začel valiti gost dim,,v ušesa pa so se zarezali opozo- rilni znaki za požar... Če bi ne bili vnaprej obveščeni, da bo ta dan točno ob 12. uri skupna vaja enot civilne zaščite in to iz treh delovnih organizacij, iz gradisovega tozda SPO, iz Integralove delovne organizacije SAP in iz Kolinske, bi celo kot mnogi mimoidoči mislili, da gre zares... Akcija je bila k sreči zasnovana, pripravljena z vednostjo štaba civilne zaščite v krajevni skupnosti Zelena jama, javljena na postajo milice in ljubljansko Gasilsko brigado ter seveda načrtovana skupno s komiteji za SLO in DS v vseh treh že omenjenih organizacijah združenega dela. V našem tozdu SPO je bila aktivirana gasilska enota in narodna zaščita v SAP prav tako gasilska četa z njihovim gasilskim avtomobilom, v Kolinski pa enota za nudenje prve pomoči. Namen akcije je bil preveriti zapisane postavke v samoupravnem sporazumu o izvajanju skupnih ukrepov s področja SLO in družbene samozaščite, prav tako pa tudi preveriti usposobljenost in izurjenost članov enot CZ in NZ, da v primerih potrebe učinkovito ukrepajo. Vaja je glede na namen povsem uspela, ugotovitve iz opravljene analize po vaji pa bodo še kako dobrodošle ob pripravah realnih ocen in programov za bodoče aktivnosti tem na tem področju. G. B. Po nudenju prve pomoči je potrebno poskrbeti za transport ponesrečenih. V tem primeru je šlo za statista... V Viteški dvorani, kjer je potekal literarni večer, je bilo zbrano kar lepo število poslušalcev, ki so z velikim interesom spremljali nastopajoče, ter najboljše nastope nagrajevali z aplavzi. Na literarnem večeru se je Želimo, da bi se nam na 8. srečanju pridružili tudi drugi pesniki amaterji in ostali ljubitelji kulture, saj vemo, da jih je v Gradisu še nekaj. M. Nikič Nevsakdanja nogometna tekma Poročeni: Neporočeni Pri enajstmetrovki samski preciznejši Če izbruhne požhr, je dragocena vsaka sekunda Športniki iz mariborskih Kovinskih obratov so za vzdušje ob praznovanju 40-letnice Gradisa malo za šalo in malo zares organizirali tudi nogometno tekmo med svojimi poročenimi in neporočenimi izbranci. Takoj na začetku je treba povedati, da so sredstva za zakusko in kozarček piva po tekmi prispevali sami, prav tako so izdelali sami pokal za zmagovalca, sredstva za najem oziroma uporabo igrišča pa je poravnala osnovna organizacija sindikata. Bilo je tudi veliko glasnega navijanja, smeha, zabave... Splačalo se je videti udarce s polno močjo mimo žoge, »dribljanje« samega sebe in tudi nekaj lepih kombinacij s še lepšimi zaključenimi udarci.y Kratek je bil tudi tehnični pomočnik direktorja Ludvik Černivec, ko je kapitanu zmagovite ekipe predajal pokal — mimogrede, pokal je tehtal kar 20 kilogramov. Kot vsi naši izdelki je bil lep, trpežen in poceni. To je bila zanimiva tekma, ki se jo je splačalo videti. J. H. Za tekmo je bilo veliko zanimanja in tudi prave zanesenjaške vneme, gledalci in navijači pa so prišli na svoj račun tudi zato, ker se je tekma v regularnem delu končala neodločeno, tako da je o zmagovalcu odločilo šele streljanje enajstmetrovk. Neporočeni so tekmo odločili sebi v prid z golom prednosti. Bili smo v Čatežu Preventivno- rekreativni oddih Že šesto leto organiziramo v Gradisu za naše delavce preven- tivno-rekreativne oddihe, ki po-------------------- ji — tekajo v poreški Zeleni laguni hotel Delfin in v Čatežkih toplicah. V povprečju se teh oddihov udeležuje okrog 150 naših delavcev. Letošnjega jesenskega termina, ki je bil od 19. do 29. oktobra se je udeležilo okrog 40 delavcev gradiš«vih tozdov, vendar niso bili zastopani vsi tozdi. Kot da v nekaterih tozdih nočejo slišati za rezultate medicinsko preventivnih aktivnih oddihov, ki imajo pozitivne učinke pri vsakodnevnem delu in preprečujejo nastajanje poklicnih bolezni, ki so ravno v gradbeništvu pogoste. Omogočiti delavcem, da se udeležujejo teh oddihov je ena izmed nalog sindikalnih organizacij v tozdih, saj le zdrav ter psihično in fizično spočit delavec lahko opravlja najzahtevnejše delovne naloge. M. Nikič