Obseg1: Čebelno satovje. — 0 prižinjanju koruze. — 0 legi in napravi svinjakov. — Sršen, sovražnik čebel. — Kako se robida v gozda zatare. — O njivah, po kterih je toča pobila. — Škropljenje trt, ktere zaradi te ali one ujime letos ne bodo rodile. — 12 zapovedij za dobro napravo surovega masla. — Kako je mogoče nakrat pokončati večjo množino hroščev? — Razne reči. — Vprašanja m odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Listnica uredništva. — Tržne cene. — Inserati.
Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik.
..Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na >/a strani 8 gld., na l/4 strani 5 gld. in na % strani 3 gld. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3.
TOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c. kr. kmetijske družbe	vojvodine kranjske.
Čebelno satovje.
Satovje imenujemo vse voščene izdelke čebelne. Če ulj odpremo, prepričamo se, da satovje obstoji iz vzporednih, po 26 mm debelih tablic, ktere so po 13 mm druga od druge oddaljene. Te tablice imenujemo sate. Vsak izdelani sat ima po več tisoč šestoglatih piskercev, in sicer po obeh straneh. Nasprotne lončke loči le tenka voščena medstena. Piskerci služijo čebelam posebno v shranjevanje živeža in v vzgojevanje zalege. Piskerci, v kterih se izležejo delavke in trotje, so šestoglati. Ločijo se med seboj le po velikosti; trotji so veliko večji. Matice se vzgajajo v posebnih, sodčkastih, velikih piskercih. Le ako si morajo čebele iz zalege delavk vzgojiti matico, podaljšajo kak delavčni piskerc, v kterem je še nezadelana zalega.
Sate (pod. 26.) prično izdelovati čebele
HRTI
mm-
mmmi
sanmi
vzgoraj m jih
po potrebi razširjajo navzdol. Ob začetku dela vsak roj le delavčne piskrce, šele ko postane močan, začne, priprav-
Podoba 26.
Sat z različnimi čebelami in piskerci: 1.) matica; 2.j trot; vse druge čebele so delavke; 3.) začetek matičnega piskerca (zibelke); 4.) pokrit matični piskerc; 5.) matični piskerc z ravnokar vhajajočo matico; 6.) s silo odprt matični piskerc. Z jajci in ličinkami (gnidami) napolnjeni piskerci so od delavk, manjši, nepravilni in vmes potisneni piskerci so prehodni; večji šestoglati piskerci so od trotov. Razvoj matičnega piskerca (zibelke) je razviden iz 3., 4., 5. in 6.
Ijajoč se za rojitev, delati trotne in matične. Trotni se nahajajo navadno na spodnji strani satov, ali pa, ako so
čebele spredaj začele delati, na zadnjih satih, matični pa ob krajeh satov.
Razen teh razločujemo še pripenjalne in prehodne piskerce. Prvi so navadno pet-oglati in služijo satom v pritrditev, drugi se nahajajo med delavčnim in trotnimi piskerci in so večji kakor delavčni, pa manjši kakor trotni.
V vse te piskerce razen v matičnega spravljajo čebele med. Ako je kak piskerc že polen medu, ga čebelice takoj zadelajo. Začetniki večkrat za-delanega medu od zadelane zalege ne ločijo. Zapomnijo naj si torej, da so pokrovci z medom napolnjenih piskercev za spoznanje vdrti, pokrovci zalege delavk pa za spoznanje obokani. Ločijo se tudi med saboj po tem, da so prvi bolj beli, drugi pa sčasoma poru-mene. V delavčne pripenjalne in prehodne lončke spravljajo čebele tudi cvetični prah (na-nožnino). Cvetičnega prahu čebele ne zadelujejo.
Satovje obstoji iz voska, ki leze čebelam v podobi
majhnih lusk izmed zadkovih obročkov. Pripravljajo ga pa iz krvi valjaste žleze, ktere so podobne kožnati prevlaki na notranji trebušni strani vnanje roženaste kože.
Po barvi je satovje s početka belo in šele pozneje porumeni vsled sopare v ulju. Staro satovje pa sčasoma počrni in se mora vsako drugo ali tretje leto obnoviti, ker postanejo piskerci vsled večkratnega zabubanja zalege premajhni. Vender je pa še lahko porabimo v prostoru za med. Ker čebele za izdelovanje 1 kg satovja potrebujejo 14 do 15 kg medu, je nespametno jim po nepotrebnem jemati satovje in je potem za slepo ceno prodajati svečarjem.
0 prižinjanju koruze.
Jako razširjena je navada kmetovalcev, da priži-njajo koruzo, kadar je odcvetela, potem pa vrhove živini pokladajo za krmo. Ja, prav vcepljeno nahajamo to navado časih po pokrajinah, koder se koruza v veliki meri prideluje. O takem izkoristenju še rastoče koruze se pa nikakor še ne strinjajo nazori izkušenih in naprednih kmetovalcev; nekteri so pač za to, drugi pa tako postopanje zametavajo. Kaj napačne nazore nahajamo o tem posebno pri mnogih kmetovalcih severnih pokrajin, ki porezavajo vrhove koruzi, da bi hitreje dozorela, ker se pri tem sploh drže vodila, da se koruzno vršičevje lahko takoj brez škode poreže, kakor hitro je oploditev dovršena, kakor hitro je koruza odcvetela. Mnogega, a tehtnega oporekanja se tu le takrat zdržimo, kadar bi se to porezavanje raztezalo edino le na prašnično razcvetje (banderce, vršiček); kajti s takim početjem bi se ravno ne pouzročila znatna škoda. To se pa ne godi, da bi po-rezavali edino le prašnično razcvetje, kar bi se jim tudi niti ne izplačalo.
Malobrižno se torej nikakor ne smemo poprijeti tega dela! Presojanja, preudarka je treba, oziraje se pri tem vedno na namen prižinjanja koruznih vrhov in čas, v kterem naj se to vrši, kajti le namen in čas sta tu odločilna. Namen more biti dvojen; mi s prižinjanjem nameravamo pospeševati zorenje zrnja, ali pa dobivati postransko v vršičevju kaj dobro porabljivo krmo. Pore-zavanja vršičevja v prvi namen je uspešno delo, ker koruza vsled tega res hitreje zori. Pa kako tudi ne! S tem, da smo koruzi odvzeli ne le prašnično razcvetje, ampak tudi lep del stebla z listjem vred vrh zgornjega storža, da smo ji torej šiloma odvzeli posamezne dele ali organe, je cela koruzna rastlina v normalni, naravno zakoniti rasti motena, ovirana in tako rekoč prisiljena zoreti. Pri uspehu, ki smo ga tem potom dosegli, ozirati se nam je na drugi strani pa tudi na troške takega dela in na škodo, izvirajočo iz takega, popolnemu razvitku rastline protinaravnega postopanja.
Iz stališča fizijologije ali življenjeslovja rastlinskega bi to nikakor ne bilo svetovati. Znana je istina, da je zadnje opravilo razvijajoče se rastline izdelovanje semena; v to svrho potujejo vse v rastlini nabrane tvorilne snovi iz vseh posameznih rastlinskih delov ali organov v seme. To opravilo je pa pri koruzi še le takrat končano, kadar je krovno listje na storžu popolnoma suho in zrnje trdo. 03obito ni tako prižinjanje svetovati, ako nadalje pomislimo, da ima koruza, kakor znanstvene preiskave pričajo, vse semetvorilne snovi uže ob času cvetja v sebi nabrane in jih ob času zorenja nič več iz zemlje ne sprejema. Ni li torej velika škoda, ako mi z vršičevjem vred tudi velik del semetvorilnih snovij odvzamemo, ktere se v rastlini ne nadomestijo? Za kar smo rastlino
šiloma oropali, tega ne smemo pričakovati v zrnju. Zrno je torej za vse odvzete snovi revnejše, slabše.
Kljub temu nam je pa tudi znano, da kmetovalec ni vselej pravi gospodar, ako na rastline in živali tem potom vpliva, da se ozira vedno le na stališče fizijologije ali življenjeslovja na potrebne pogoje za njih normalno uspevanje, njih zdravje itd. Večkrat je kmetovaloc ravno pri nasprotnem postopanju gospodaren! Zategadelj se hočemo pred vsem vprašati tudi tu: je li prižinjanje koruze gospodarstveno opravičeno ali ne?
Dokler je listje še zeleno in dokler so lasje pe-stičnega razcvetja (storža) še sočni, se ne sme nikdar po-rezavati vršičevje, kajti s tem bi si jako čutno škodovali. Dobili bi le malo in kaj revnega zrnja, kakor izkušnje v ozbilju pričajo.
Kadar je pa vršičevje (prašnično razcvetje in del stebla z listjem vred) nad gornjim storžem skoraj suho, listje deloma rjavo, velo in zrnje uže mlečno, se more vršičevje porezati, a le kedar nas sili k temu pomanjkanje krme ali neugodno vreme za normalno zorenje, osobito za zorenje poznih vrst koruze. Mi dobimo na ta način precej krme, dasiravno ne čisto . frišne in sočne, pa vender dokaj priljubljene in dobre za molzne krave, in to mnogokrat v kaj priložnem času. Ne da se oporekati, da pridelamo vsled porezavanja vršičevja tudi v tem času vender le manj zrnja. Istina je! Množina manj pridelanega zrnja je pa vender le tako majhna, da ni sorazmerna z vrednostjo v vršičju dobljene krme.
Prezira se pa najlože še škoda na množini in dobroti pridelka, provzročena po prižinjanju tedaj, ko je uže krovno listje na storžu skoraj suho.
če se torej vrhovi ne porežejo prezgodaj, se tak način izkoristenja še rastoče koruze ne sme zametavati tako odločno, kakor trdijo nekteri, marveč je v marsi-kterih slučajih jako porabljiv pripomoček pri krmljenju, osobito za časa pomanjkanja krme, kakor tudi za pospeševanje dozorenja koruze.
Opomniti mi je pri tem še to, da vsled prižinjanja seme za setev ni nikdar tako dobro in je tem slabše, čim prej smo se lotili prižinjanja. Da se pa tudi koruza vsled prižinjanja raje in hitreje presorta, to je, da hitreje izgubi prvotne bistvene lastnostnosti, je umljivo, da, oči vidno!
0 legi in napravi svinjakov.
Svinjak mora biti prašiču obramba proti vročini in ravno tako proti mrazu in mokroti, če hočemo, da prašiči v njem ostanejo zdravi ter se dobro redijo. Svinjaki morajo torej imeti tako lego, da so po zimi topli, po leti pa hladni.
Sploh pa mora biti svinjak suh, zračen, s vitel in tako zidan, da se prašiči lahko opazujejo. Vsi ti pogoji dobrega svinjaka se pri nas največ še pogrešajo, zato hočem v naslednjih vrstah popisati pravilno napravo, kakeršna je na vsak način potrebna za umno rejo prašičev, posebno žlahtnih plemen. Ako kmetovalci dostikrat rejo žlahtnih prašičev iz svoje izkušnje zametavajo, vzrok je temu največkrat slab, nezdrav svinjak. Prašiči žlahtnih plemen v slabih svinjakih še niso niidar dobro uspevali.
Ker se pa naprava svinjaka vedno ravna po razmerah, je naravno, da manj premožen kmet ne more imeti takega svinjaka, kakor kak bogat posestnik; zato hočem najprvo popisati hlev, primeren, navadnim kmet-skim razmeram.
Naslednji pogoji so merodajni:
1.)	Ako ne moremo drugače storiti, da moramo svinjak prisloniti na kako steno uže stoječega poslopja, potem naj se svinjak napravi, če le mogoče, na vzhodni ali zahodni strani; ako to ni mogoče, treba je skrbeti za obrambo proti vročini in mrzlim vetrovom z drevjem, grmovjem ali s čim drugim.
2.)	Važno je dati prašičem potrebnega prostora. Računi se za mrjasca 4 m2, za svinjo z mladimi 4 do 5 m"- in za pitanega prašiča 2 do 2-8m2. Visokost svinjaka naj ne bode čez 2 m, ker so visoki svinjaki po zimi premrzli, dosti nižja pa tudi ne, ker je hoja v nizkem svinjaku težavna.
3.)	Skrbi naj se za zračenje, sploh za dosti dobrega zraka in luči.
4) Stene svinjaka morajo biti toliko debele, da branijo svinjak mraza in vročine. Najboljša snov za zidanje svinjaka je kamenje.
5.) Skrbi naj se za snago, pred vsem za odtakanje gnojnice, ktera ne sme ostajati v svinjaku, pod njim ali kje v bližini, ampak naj se zbira v primerni jami, ki je oddaljena nekoliko od svinjaka.
Tla v svinjaku so najboljša lesena, obstoječa iz debelih desek, ktere pa niso druga k drugi pritisnjene, tako, da skoz špranje gnojnica odteka. Ta tla pridejo na druga, proti odtoku nagnjena tla, ki so tlakana z ilovico ali pa s cementom. Gorenja lesena tla morajo biti tako narejena, da jih je moč odvzdigniti ter spodnja tla osnažiti.
K ohranjenju snage pripomorejo velika dobra korita. Najboljša korita so kamenita ali železna.
Ako ima svinjak vse te naprave, če je še kak ograjen prostor, v kterem se prašiči morejo na prostem gibati, in je na razpolaganje voda za pijačo, še bolje, če je tudi za kopanje, potem je svinjak prav izvrsten za razmere kmetskega gospodarja
Za večjo rejo prašičev je naprava svinjaka uže bolj sestavljena:
Korita so tako prirejena, da se krmi v svinjaku, in sicer v hodniku, ki gre mimo posameznih oddelkov in iz kterega se prašiči lahko opazujejo. Tla in hodnik so tlakani s cementom ali z opeko. Na kraju hodnika je jarek, po kterem se odteka gnojnica. Tla v svinjaku so zunaj tega. kakor je gori popisano, z lesom pokrita. Stene med posameznimi oddelki so zidane, proti hodniku so pa oddelki zaprti z lesenimi ali železnimi mrežami. Pri takem svinjaku se hodnik naredi 1 do 2 m širok, posamezni oddelki so Vb m široki in 3 do 4 m dolgi. Ločilne stene med oddelki se narede 1-2 m visoke, visokost svi-njakova pa 2 m.
K navedenemu še pridenem, da morajo biti svinjaki vedno snažni, ako hočemo, da se namen doseže; v to svrho je treba pridno gnoj izkidavati, dobro zračiti in po leti tla z mrzlo vodo izplakovati.
Sršen, sovražnik čebel.
Sršen (vespa crabro) je največja in najmočnejša naša osa. Tipalnice, glava, oprsje in zadnji del prednjega konca so rjavordeči, na zadnjem so rumeni ter na straneh črni, z dvema, tremi, proti zadku smerečimi točkami. Kakor čebele, žive tudi sršeni v družbi, vkupno v eni naselbini, in tudi med njimi se nahajajo samci, samice in delavke. Poslednje glodajo les ter pripravljajo iz njega neko, pivnemu popirju podobno tvarino, iz ktere si narede gnezdo, in sicer najraje v votlih drevesih ali kje pod podstrešjem. Vhod v gnezdo je vsikdar od spodaj, da dež ne more priti vanje. Spomladi znese samica v
zapričeto stavbo v vsako celico po eno jajce. Kadar se delavke izvale, nadaljujejo zapričeto stavbo, in samica skrbi za pomnoženje zaroda. Proti jeseni se izvale tudi samci. Ti oplodijo samice ter poginejo, oplojene samice pa se razkrope ter prezimijo posamezno na raznih krajih, v stenskih in drugih razpokah in špranjah. Spomladi zopet zlezejo na dan, in tačas si osnuje vsaka samica svojo naselbino.
Sršen je zagrizen ropar čebel. On lovi čebele na polju kar na cveticah, ali pa jih napada obložene z medom, kadar se vračajo domu; da, sršen se spravi celo nad čebelni panj ter tu ropa čebele in med. Le redkokdaj se čebeli posreči oprostiti se iz sršenovih krempljev. Celo v panju čebele sršenu ne morejo priti do živega, kajti njih žela zdrsnejo na trdem oklepu sršenovem. Nasprotno pa sršen prebode svojo slabotno žrtev, odgrizne ji nemesnate dele, ostalo pa odnese v svoje gnezdo. Pastor Kleine omenja, da so pri njem sršeni vdrli v čebelnjak ter so pomorili celo matice.
Torej mora biti vsakemu čebelarju posebna skrb, da ta nevarni mrčes kolikor le mogoče zatira. Kdor spomladi ugonobi le eno sršenovo samico, zatre s tem celo gnezdo, ki bi utegnilo v teku leta šteti na stotine prebivalcev. Kdor pa hoče poiskati sršenovo gnezdo, paziti mora, kam leti sršen s svojim plenom. Opazovanja so namreč pokazala, da sršen svoj plen nese naravnost proti gnezdu. Pri razdiranju gnezda je treba posebne previdnosti, kajti sršeni kaj občutno pikajo. Njih želo prebode celo debele volnene rokavice. Poleg tega pa sršen lahko neprestano pika, ker se mu želo ne odtrga kakor čebeli. Najpripravnejši čas za razdiranje sršenovih gnezd je zarano zjutraj ali pozno zvečer. Tudi s steklenicami z dolgimi vratovi, ktere napolnimo do polovice z vodo, namešano z medom, ter jih obesimo v obližju čebelnjaka na drevo, je mogoče poloviti z majhnim trudom dokaj sršenov.
Kako se robida v gozdu zatare.
Marsikteri posestnik je težko kupil 1000 ali še več smrečic in nasadil goljavo v gozdu. Meseca avgusta je šel v gozd, da bi se prepričal, s kakim uspehom je sadil. Na svoje veliko začudenje najde celi gozdni delež za-rasten z robido; smrečice je moral iskati med gosto robido, pa jih je le malo našel, ker so se v gostem robi-dovju zadušile.
Kmetič jame premišljevati, na kak način bi zatrl robido, in sklene ko j spomladi izkopati ta škodljivi gozdni plevel.
In res spomladi koplje več dnij in izkoplje vso robido. Ko pozneje delo bolj natanko pregleduje, zapazi, da je zraven robide tudi veliko mladih drevesec izkopal. Sčiščeni prostor zasadi drugič s smrekovimi sadikami. Jeseni zopet pogleda in vidi, da je nekoliko manj robide, vender še veliko preveč, da bi mogle vsajene smrečice uspešno rasti.
Premišljuje in spozna, da robide na ta način ne bode mogoče zatreti, kajti spomni se, da ima peščeno ilovnato njivo, ktera je bila uže tolikokrat preorana, a robida se ni zatrla.
Po naključju pride gozdar k njemu. Kmet mu potoži zlo o robidi. Vešči gozdar mu nasvetuje: „Porežite konec julija ali v začetku avgusta robidi stebelca prav pri tleh in videli boste, da je bode drugo leto komaj še četrtinko ostalo, kar je je zdaj. Ako potem še to pore-žete, ne bode več rastla."
Kmetovalec je poslušal gozdarja in storil, kakor mu je svetoval. Takoj drugo leto meseca avgusta gre v gozd in poreže robido.
Zlesenela stebelca dene na kupe, pride po nje z vozom in reče ženi, naj, ko bode pekla kruh, z robido-vimi šibicami zakuri. Žena ga uboga in še prav dobro se ji zdi, ker robidin les tako svitlo gori.
Vsadi kruh Ko je pečen, zapazi nenavadno prijeten duh na kruhu. Ugiblje, od kod bi mogel ta duh priti, in spozna, da je nenavaden kruhov duh od robidovega lesa, s kterim je gromado kurila.
In tudi v gozdu se je nasvet gozdarjev dobro ob-nesel, kajti, ko je kmetič v drugo robido porezal, ni rastla več in danes je celi prostor lepo s smrekami zasajen, ktere čvrsto rastejo. Lejte no, če bi ne bil gozdarja poslušal in še kopal robido, pokončal bi bil veliko rastočoga mladega drevja, lesa bi ne bil mogel za kurjavo porabiti in robide ne zatreti.
Dobro, da sem poslušal gozdarja!	P.
0 njivah, po kterih je toča pobila.
Ako je toča potem šla, ko je žito uže odcvetelo, preišče naj se, ali je klasje k tlam pribito, ali pa le pripognjeno leži ter je še v vedni zvezi s korenino. V zadnjem slučaju naj se njiva pusti kakor je, če tudi nobena bilka kvišku ne stoji, kajti kmalu se prične pretakanje soka vnovič, klasje se vzdigne in slednjič žito vender dozori, čeravno ne obilo, a vender toliko, da je škoda izdatno manjša.
Ako so pa bilke in klasje razbite do tal, naj se pa njiva preorje in hitro kaj drugega vseje.
Če je bila detelja sejana med žito, je pa toliko manj čakati s košnjo poškodovanega žita, ker detelja potem še vedno da dober pridelek. Ako je toča prav zgodaj pobila ter tudi mlade deteljne rastlinice poškodovala, dobro je nekoliko detelje podsejati.
Sočivne rastline ne poženejo več po košnji, nasprotno pa, če so le vrhovi poškodovani, poženejo iz rastline stranski poganjki. Ako so torej po toči le vršički odbiti, pregleda naj se njiva čez kakih 6 do 8 dnij ter raj se prevdari po številu stranskih poganjkov, ali se izplača njivo tako pustiti, ali pa drugič obdelati.
Dokler je pesa majhna, more jo toča tako poškodovati, da ne raste več naprej; v tem slučaju se njiva z novimi sadikami podsadi. Ako je pa pesina korenina uže nekaj centimetrov debela, pa toča ne škodi mnogo, ker pesa novo listje požene.
Po toči poškodovan krompir požene nove poganjke, seveda manj ali več na škodo koreninam in gomolom.
Krmska turščica, detelja, trava rastejo po toči le slabo, zato jih je bolje požeti, vsaj potem druga košnja več da. Tako je tudi s travniki.
S konopljo in z lanom, kterega je toča pobila, ni veliko več začeti, zato naj se njiva najbolje vnovič s kako drugo rastlino obdela.
Če je toča tako njivo poškodovala, da je na vsak način treba misliti na zt petno obdelanje njeno, nastane težavno vprašanje, s čim njivo obsejati. Kolikor prej je toča pobila, toliko več rastlin je na izbero, s kterimi se da njiva vnovič zasaditi. Na vsak način je pa važno, da se setev ali saditev hitro izvrši, dokler ima zemlja še dovolj vlažnosti.
Po majnikovi toči je še vedno mogoče sejati ječmen, z grahoro mešan oves za klajo, turščico, fižol, konoplje, lan, zgodnji krompir in peso.
Do konca julija je še vedno mogoče sejati ječmen, ajdo, grahoro, repo, tudi še peso in prav zgodnji krompir.
V mesecu juliju je še čas sejati repo, grahoro in grah za krmo in ajdo. Do srede julija sme se še saditi pesa in sejati turščica za krmo.
Do srede avgusta se da sejati grahor in grah za krmo, repo, ajdo za krmo. Skozi celi avgust se pa lahko seje šentjanževa rž.
Šentjanževa rž, ktera se je jeseni enkrat pokosila, da prihodnje leto prav dober pridelek.
Škropljenje trt, ktere zaradi te ali one ujime letos ne bodo rodile.
Naša dežela je letos izredno nesrečna, zlasti so prizadeti kmetovalci. Dolga zima in obilni sneg sta pokončala zimske setve, povodenj je po mnogih krajih naredila velikansko škodo, potres je poškodoval, oziroma uničil veliko gospodarskih poslopij in sneg v mesecu maju ter mraz sta naredila neizmerno škodo po sadovnjakih in vinogradih. Pa to še ni dovolj; uže slišimo o škodi po toči v nekterih dolenjskih vaseh, in gotovo je, da bomo čuli o taki škodi še večkrat, predno bo grozdje dozorelo.
Nesreča za nesrečo, ki zadeva naše i tako po trtni uši uže dovolj tepene vinščake, nas pa ne sme narediti obupane. Upanje na boljšo bodočnost človeka sploh ob nesreči kvišku drži, in če je komu tak up potreben, potreben je gotovo vinščaku. Upanje je človeku krepilo, ki ga vzbuja k novemu naporu, k novemu delu. Obupanje nas tira v prepad in nam jemlje veselje do dela; toia le z delom moremo popraviti nesrečo in si zboljšati bodočnost.
V zadnjem času čujemo z mnogih stranij, da dolenjski vinščaki ne mislijo škropiti trt, ki zaradi te ali one ujime letos ne bodo rodile. Temu je vzrok z ene strani nevednost, z druge pa tudi revščina in obup.
Če vinščak pravi, da trt zato ne bo škropil, ker uže tako ne bo grozdja in je torej vse eno, potem je temu vzrok nevednost. Ni vse eno, ali se trta škropi ali ne, kajti glede grozdja je res vse eno, nikakor pa ne glede na trte same in na njih bodočo rodnost. Zaradi ujime same uže dovolj poškodovane trte bodo po pero-nospori še veliko več trpele; rast bo zaostala uže meseca avgusta, mladike bodo slabotne, slabo olesenele in les bo sploh bolan. Taka trta tudi prihodnje leto ne bo obilo ali sploh ne bo nič rodila, zato moramo letos vse trte škropiti, če bodo rodile ali ne, ako hočemo prihodnje leto kaj prida pridelati. Škropljenje poškodovanih trt je torej neobhodno potrebno, saj dolenjski vinščaki vidijo, kako so se povsod trte okrepile (seveda če še ni trtne uši), koder se je zapored več let škropilo, kako čvrsto rasto in kakšen zdrav les imajo. Na delo torej in ne obupati; le če bomo delali, t. j., škropili, nadejati se smemo drugo leto pridelka.
Marsikje je pa tudi revščina vzrok, da se ne bo škropilo, kajti vinščak, ki vidi da mu je glavni pridelek vničen, s strahom misli na dolgo zimo in prazne žepe ter se ogiblje vsakega troška, ki se mu zdi nepotreben. Trošek za škropljenje pa ni nepotreben, in zanj se mora dobiti denar, kjer koli si bodi. So pa tudi tako ubožane občine, v kterih večina vinščakov res nima sredstev, da bi si kupila modro galico za škropljenje; za take kraje je pa hitra pomoč neobhodno potrebna. Naj se vse one osebe in zastopi, ki jim je kaj mar za našega kmeta, kmalu pobrigajo, da pride pomoč pravočasno. Z nekte-rimi stotaki se da veliko doseči, in zato pozivljemo gg.
duhovnike, občine, podružnice, da prosijo naš si. deželni odbor za brezplačno galico za take revne posestnike, kajti prepričani smo, da deželni odbor vinščakov v tej veliki zadregi ne bo zapustil in bo vzlic velikim troškom, ki jih bo dežela imela zandi potresa, gotovo mogel dati te krajcarje iz deželnokulturnega zaklada, ki je i tako namenjen v take svrhe.
Na delo torej — Bog nam je vzel, a Bog nam bo dal, če bomo delali in molili.
12 zapovedij za dobro napravo surovega
masla.
Iz predavanja dr. Wilhelma v zboru podružnice v Aussee-u.
1.)	Prvi pogoj za napravo dobrega in okusnega surovega masla (putra), in da se maslo dolgo dobro obdrži, je snažnost. Zato mora biti vse, kar pride z mlekom v dotiko, popolnoma snažno in čed»o. Čedno mora biti kravje vime, čedna mora biti roka dekle, ktera kravo molze, čeden mora biti hram (mlečnica), kjer se mleko spravlja, čedna posoda, v ktero se spravlja smetana, čedna mora biti pinja in snažno vse, s čemer se surovo maslo gnete in kjer se hranjuje, dokler se ne proda
2.)	Predno se torej krava molze, se ji mora vime dobro omiti in posušiti; isto tako si tudi dekla mora skrbno roke omiti, predno začne mlezti.
3.)	Namolzeno mleko naj se brž ko mogoče izpravi iz hleva, da se ne navzame hlevskega duha. V mlečnici se mora pa brž dvakrat skozi tanko sitce precediti, da kaka dlaka ali kaj drugega takega ne ostane v mleku.
4.)	Mlečnica (mlečni hram) se ne sme za nič drugega rabiti in nobena druga reč ne sme v nji biti, kakor samo mleko. Zrak v mlečnici mora biti čist, torej mleč niča taka, da se lahko prezrači, pa tudi potrebna toplina v njej obdrži; zato je treba, da ima v zimskem času peč.
5.)	Da se smetana nareja na mleku, se navadno vlije v latvice; latvice pa morajo biti plitve, k večjemu kake 3 palce (7 do 8 centimetrov) globoke. Latvice se v mlečnici postavijo druga zraven druge na čedna pa suha tla ali pa na lese, ki so le malo višje nego tla. Zelo napačno je, če latvice stojijo druga vrh druge.
Latvice so lesene, lončene, steklene, iz emajliranega litega železa ali pa dobro počrnjenega železnega pleha. Plehaste, dobro pocinjene, so med vsemi najboljše zato, ker so trpežne, se lahko cedijo, pa so tudi deber kup.
Mlečnica ne sme biti toplejša nego k večjemu 15° C., mrzlejša pa tudi ne nego 12 stopinj; zato je treba po leti pridno zračiti jo in po dnevu ob hudi vročini okna zapirati, po zimi pa kuriti.
Posnema se smetana čez 36 do 48 ur, dokler je mleko sladko. Posebno po leti je treba paziti na to, da se mleko posname, predno se začne kisati, a vender ne prenaglo.
6.)	Posnema se pa smetana tako, da se posname sama vsa, in se nič mleka zraven ne vzame. Najbolje se to opravi s ploščnato plehasto žlico, v kteri so majhne luknjice, skozi ktere mleko lahko odteče.
7.)	Kdor hoče posebno fino surovo maslo napraviti, mora mesti sladko smetano.
8.)	Da se smetana srečno umete, je največ odvisno od tega, koliko topline ima smetana. Sladka smetana se najbolje umete, če ima 11° C. topline, kadar se v pinjo vlije. Če je torej smetana toplejša, se mora pinja v mrzlo vodo postaviti, da se shladi na 11 stopinj; če pa
je mrzlejša, se mora pinja postaviti v vročo vodo, smetana v pinji pa mešati tako dolgo, da dobi gori povedano toplino. Prilivati gorke ali mrzle vode se smetani nikoli ne sme, sicer se maslo teže umete in mu je škodljivo. Po zimi se mora pinja poprej s toplo vodo omiti, da se smetana v njej preveč ne shladi.
9.) Lesene pinje so boljše od plehastih.
10) Pinja naj se le na pol napolni s smetano. Mesti se ne sme prehitro.
11.)	Gnesti se ne sme z roko, ampak z lesenimi lopatami.
12.)	Če se dela surovo maslo iz kiselkaste smetane, se ga več dobi, ali ne drži se dolgo, če ni osoljeno. Tudi mora kiselkasta smetana malo toplejša biti (12 do 15° C.), kadar se v pinjo vlije.
Kako je mogoče nakrat pokončati večjo množino hroščev ?
Pokončevanje hroščev dela vsikdar težavo, zlasti tedaj, ako jih je večja množina skupaj. Da bi se ta vni-čila, poskušala so se že razna sredstva. Kot najboljši se je izkazal žvepleni ogljik. 500 hroščev pogine pod vplivom 3 kub. centimetrov žveplenega ogljika skoraj hipoma, tako da čez 5 minut ni na nobenem več opaziti znakov življenja. Z enim kilogramom žveplenega ogljika je torej mogoče brez ovire ugonobiti kakih 8000 hroščev. To razmerje se pokaže še ugodnejše, ako se čas, v kterem naj se pokončevanje izvrši, podaljša za 15 ali več minut. Da se zmanjša nevarnost vnetja žveplenega ogljika, doda se mu cenega olja (na pr. salo iz kitovih jeter (Leber-thran) v razmerju: 1 del olja na dva dela žveplenega ogljika. Z enim kilogramom te mešanice je mogoče pokončati okoli 200.000 hroščev.
Da se nam bo pa to delo posrečilo, traba je rabiti prazne sode ali prostore, ki se dajo zapreti, da se tako pride v okom izhlapenju žveplenega ogljika. Zlasti stari petrolejski in drugi sodi, čebri za požarno brambo, pokrite gnoj nične jame itd. so za to najprimernejši. Najpo-prej se vlije na dno del te mešanice, na njo pridejo hrošči, ki se polijejo še z ostalo mešanico, na to pa se posoda dobro zapre s pokrovom. Previdnost pa je v vsakih okoliščinah potrebna, ker se žvepleni ogljik celo v zvezi z oljem lahko vname.
Kar se tiče porabe mrtvih hroščev, niso se poskusi v tej zadevi nič kaj prida obnesli. Priprosta primeša hroščev gnoju ali mešancu provzroči, da se gnoj navzame zoprnega smradu, kterega niti pokladanje hroščev v apno popolnoma odpraviti ne more. Krmljenje kuretine in svinj s hrošči pa se tudi kmalu ustavi, ker se jih žival kmalu preobje; da bi se pa hrošči posušili, to bi prišlo tam, kjer bi se za to moralo nalašč kuriti, vsekako predrago.
Da se temu pride v okom, ne kaže nič drugega, nego hrošče kar na mestu porabiti za gnoj. Nemara se priporoča zmečkane hrošče v ta namen pomešati z žve-plenokislo zmesjo, ki se lahko zgosti z prstjo, oziroma nevtralizuje z apnom, in posuši.
Razne reči.
— Prah ill sobne rastline. Posebno nevaren sovražnik naSih sobnih rastlin, zlasti po zimi, je prah. ta nepridiprav vsaki snago ljubeči gospodinji. Ko se pohišje, drobnjava, podobe itd. vsak dan osnaži prahu, pozabi se navadno popol-
noma na to, oprostiti prahu tudi rastline, dasiravuo je to neobhodno potrebno, če hočemo, da nam bodo dobro uspevale. Eastlina, ktere listi so pokriti s prahom, ne more pravilno dihati, dihanje pa je ravno tako pri rastlini, kakor pri človeku, eden izmed najpotrebnejših pogojev za življenje, če dihanje kaj ovira, kar se v tem slučaju lahko pripeti, da se dihalne luknjice zamaše s prahom, pa rastlina jame bolehati ter mora naposled poginiti. Da se to zabrani, treba je sedaj pa sedaj osnažiti ji liste z mlačno vodo. Rastline z majhnimi listi se priporoča polivati ali škropiti (kar se zgodi na prostem, po zimi seveda le pri ugodnem vremenu), če se na rastlinah pokažejo žuželke, primeša naj se vodi nekoliko milnega luga, ki je žuželkam smrt
—	Izvrsten cvetičji gnoj za hišne cvetice dobimo, ako napravimo mešanico iz 10 gramov kuhinjske soli, 5 gramov solitra, 5 gramov grenke soli, 1 grama magnezije in 2 gramov fosforovokislega natrona. Kadar je treba, raztopi se te mešanice za kavino žlico v litru vode, in s to raztopino se potem cvetice zalivajo. Ostala mešanica naj se hrani v dobro zama-šenih steklenicah.
—	Oskrbovanje sobnih rastlin. Navzlic temu, da si vsak prijatelj cvetic prizadeva, svoje sobne rastline ohraniti v dobrem stanu, se vender še preveč zanemarjajo. Rastline večjidel kupimo od vrtnarja, postavimo na mesto, kjer bi imele zaljšati sobo in kjer jih potem nadalje oskrbujemo. Prvo, na kar se najbolj pazi, je zalivanje. Pri mnogih prijateljih cvetic nahajamo napačno mnenje, da se s pogostim zalivanjem rastlina lahko prisili k rasti in cvetju To pa je popolnoma napačno, kajti rastlina za svojo rast ne porabi vse vode, s ktero jo zalivamo, pac pa ji vsled preobilne mokrote porumene listi, korenine pa začnejo gniti. Pa tudi prevelika suša, ktero nahajamo še večkrat, je velika napaka. Vse rastline, izvzemši samo povodne rastline, se smejo le tedaj zaliti, kadar se prst jame kazati suha. naj se to zgodi vsake tri dni ali pa po dvakrat na dan. Večkrat gnilobo koreninic provzroči tako imenovana gošča, nabirajoča se na dnu podstavka. Rastlina se zalije, voda pride v podstavek, jame zaostajati v njem in vsled tega smrdeti, na kar se kmalu koreninic loti gniloba. Podstavki naj se po zalitju izpraznijo in vsaj enkrat v tednu osnažijo. Od časa do časa naj bodo rastline brez podstavka, da se jim osuše tudi spodnje koreninice, kar pa skoraj ni mogoče, če se v podstavku vedno nabira gošča. Vsak prijatelj cvetic, ki svoje rastline hoče obvarovati pogina, naj svojo pozornost pred vsem drugim obrne na pravilno zalivanje.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 79. Jaz se pečam s sviloprejkami ter moram dovažati murbovo listje tudi iz sosednjih vasij ter pri tem vozim skozi mitnico. Po mojem mnenju je živina pri taki vožnji cestnine prosta, a mitničar jo vender tirja. Prosim odgovora: Ali je vožnja murbovega listja kot krma za sviloprejke cestnine prosta? (F. N. v B.)
Odgovor: Mitnica pri Vas je deželna, mi pa ne poznamo določil, ki veljajo za take mitnice. Za erarske, t. j. cesarske mitnice pa za Vaš slučaj ni določbe, in bi bila taka vožnja na državni cesti težko prosta cestnine, razven če bi veljal zadnji odstavek § 18. zakona z dne 26. avgusta 1. 1891., ki pravi, da uživajo cestninsko oprostitev tudi tisti prebivalci sosednih vasij cestninskega okraja, kteri imajo onkraj eestni-nišča tistega cestninskega kraja lastna ali zakupljena zemljišča in so zaradi njih obdelovanja primorani iti čez cestninišče tistega cestninskega kraja. — Oprostitev od cestnine bi bili na erarski cesti torej deležni, če bi se smatralo, da imate prostor, koder murbe rasto, v zakupu in da je rezatev murbovega listja obdelovanje.
Vprašanje 80. Pri nas napada redno vsako leto našo goved bolezen, ki jo imonujemo „sajevka". Pri tej
bolezni živina izgubi slast do jedi, postane medla in mršava ter šči kri. Bolezen se pokaže meseca junija ali julija, posebno ob premembi pašnikov, kadar gre iz više ležečih posestev doli v ozke doline. Sploh se bolezen raje pojavlja v nižavi. če živinče to bolezen preboli, jo navadno drugič ne dobi. Najboljše zdravilo je voda, a tudi ta največkrat ne pomaga. Kaka je ta bolezen, od kod pride in kako naj se zdravi? (R K. v Solčavi.)
Odgovor: Taka splošna krvomočnost govedi, ki se sme kužna imenovati, se kaže po mnogih krajih, koder se pase-živina po močvirnih gozdnih pašnikih ali v bližini gozdov. Ta krvnomočnost pa ni ista, ki jo dobe posamezne govedi, če jedo igličevje, ampak je krvna bolezen, ki nastane vsled uživanja krme, ktera je namešana z nekim strupom, ki razkraja kri. Kteri strup je to, ni še dognano, a izkušnja uči, da se ta bolezen najraje tod kaže, koder so močvirna tla, koder rasto jelše, razne kisle trave, zlatice i. t. d. Dognano je pa, da te rastline same na sebi ne provzročijo bolezni, ampak da so le nekako kazalo za taka tla, na kterih raste taka strupena krma. Edino zanesljivo sredstvo proti tej bolezni je, da se živina ne pusti po takih pašnikih, ali pa da se vsi pašniki dobro osuše. Kakor hitro kažejo znamenja, da ima žival to bolezen, mora se takoj spraviti na drug zdrav pašnik, ali pa se mora krmiti v hlevu z dobro in zdravo zeleno klajo.
Vprašanje 81. Pri nas rabimo veliko živinske soli ter smo zelo veseli, ker čujemo, da nove odredbe omogočijo dobiti živinsko sol po znižani ceni. Kaj je na tem resnice in kje ter kako se dobi ta sol ? (R. K. v S.)
Odgovor: Res je, da je sedaj dobiti tudi živinsko sol po znižani ceni ter se nam zelo čudno zdi, da pri Vas o vsem tem še nič ne veste. Živinska sol se naroči potoni županstva. A povemo Vam naprej, da je z naročevanjem te soli toliko sitnostij in težav, da jo je bolje opustiti. Vrhu tega pa draga dobava ceno toliko poviša, da se ne splača naročiti jo, ker navadna kuhinjska sol ne stoji dosti več
Vprašanje 82. Kaj naj počnem, da bi kokoš raje Vodila SVOja piščeta? Imam namreč belo kokoš, ki mara le~ bela piščeta, črne pa proč podi in jih tako zavida, da jih hoče kar pomoriti. (I. M v T.)
Odgovor: V takem slučaju ni nobene pomoči. Take kokoši, ki je slaba mati, v bodočnosti ne nasadite več.
Vprašanje 83. Se li za bolj peščeno, sicer pa dobro gnojeno zemljo priporoča setev orjaške japonske ajde, in to toliko glede pridelka, kolikor glede njene sposobnosti za krmo ? Mi namreč tu pri nas rabimo ajdo kot zimsko krmilo za ovce. (I I. v B )
Odgovor: Japonska ajda je tudi pri nas zelo rodovitna in da obil pridelek, Imamo pa izkušnjo, da ta ajda precej dlje raste, kakor naša, in je zato skoraj gotovo vsako leto v nevarnosti, da jo slana vzame, ako jo ob istem času na strnišče sejemo, kakor domačo. Koder ajdo zgodaj sejejo, na pr. spomladi, kakor je v nekterih krajih običajno, tam je pa japonska ajda vsega priporočila vredna. Kar se tiče njene redilne vrednosti je pa popolnoma enaka domači, celo boljša, ker je zrnje težje in debelejše.
Vprašanje 84. Kako pomagati živini ki vedno gloje les, dasi ima dovolj klaje? (A. K. v B.)
Odgovor: Živina gloje les vsled bolezni v prebavilih, ker dobiva klajo, kteri primanjkuje fosforovokislega apna. To bolezen ima živina, kteri se krmi preveč slame ali sena iz slabo gnojenih ali pa mokrih senožetij. V vsakem letniku „Kmetovalca" smo uže pisali o tem, zato Vas opozarjamo na vse dotične članke. Zdravilo proti tej bolezni je redno krmljenje
fosforovokislega apna. kterega morete dobiti pri načelništvu Vaše podružnice v Gorenji Vasi, kjer so ga naročili 200 kg.
Gospodarske novice.
*	Shod dolenjskih kmetijskih podružnic v Novem Mestu V ponedeljek, dne 10. t. m., je bil izredno dobro obiskan. Zbralo se je okoli 300 vdeležnikov, tako da je bil prostor v mestni dvorani dosti premajhen in se je zborovanje moralo vršiti v prostorni čitalniški dvorani. Shoda so se vde-ležile razven metliške in črnomaljske podružnice vse, nektere tudi z velikim številom svojih članov. Celo kočevska podružnica je bila zastopana. Mnogoštevilno so se vdeležili slioda tudi duhovniki z vseh stranij naše Dolenjske in posebno dobro je bilo zastopano tudi naše veleposestvo. C. kr. okrajno glavarstvo novomeško je zastopal okrajni komisar Kresse, c. kr. kmetijsko družbo pa ravnatelj Pire. Pri zborovanju, kteremu je predsedoval pristav Bohrman z Grma, so se vzprejeli naslednji predlogi: 1.) da naj se rabi za zboljšanje govejega plemena na Dolenjskem enobarvena živina, bodisi murbo-denska, švicka ali inodolska, nikakor pa ne muricodolska (predlagal grof Margheri); 2.) da naj se napravijo na Dolenjskem ptpinijere za rejo mladih bikov po dogovoru s e. kr kmetijsko družbo (predlagal vitez Langer); 3) da naj se priredi po Dolenjskem posameznim krajem primeren popoten pouk za intevzijnejše pridelovanje krme po travnikih in njivah (predlagal pristav Eohrman); 4.) da naj se vloži peticija na poljedelsko in finančno ministerstvo zastran še enkratne pre-uaredbe zakona o živinski soli, da jo bode dobivati lože, ceneje in v boljši kakovosti (predlagal Fr. Kastelic); 5.) da naj se po spodnjem Dolenjskem, kjer je svinjereja najbolj razširjena, skrbi za zboljšanje plemena z vpeljevanjem berkširskih mrjascev (predlagal pristav Rohrman); 6 ) da naj skrbi c. kr. kmetijska družba pri dopolnilnih volitvah v glavni odbor za to, da bodo tudi Dolenjci v njem primerno zastopani (predlagal župnik Peterlin). Zborovanje se je s primernim nagovorom predsednika pričelo ob pol 11. uri dopoldne in se je končalo ob 1. uri popoldne. — Obširnejše poročilo prihodnjič.
*	Oddaja plemenih prašičev. Družba dobi toliko naročil na plemene prašičke jorkširske pasme, da more le majhnemu delu naročnikov ustreči, kajti tudi ona težko dobi čistokrvne živali Družba zvršuje naročila po redu, kakor so ji došla, zato je pa čisto naravno, da pridejo zadnji naročniki zadnji na vrsto. Večina naročnikov se pa po nepotrebnem brani jesenskih prašičkov, s kterimi bi lože postregli: zato prosimo vse one, ki so zadovoljni z jesenskimi prašički, da nam to sporoče, oziroma da se zanje zglasijo.
*	Da se letos trte splošno škrope, tudi od koder ni pričakovati pridelka, na to naj delujejo vsi razumniki, ki žive med našimi vinščaki. Zakaj, to obširneje razkladamo v posebnem članku v pričujočem listu.
*	Družbeni občni zbor za 1. 1894. bo zaradi ovir, ki so nastale vsled potresa, še le dne 18. julija t. 1. Poročilo o delovanju glavnega odbora priložimo prihodnji številki ter bo zavzemalo le glavne podatke in račune, da si s tem po možnosti prihranimo troške, kajti tudi družba je po potresu nepričakovano zelo prizadeta in se bo morala ogibati vseh nepotrebnih troškov. Program občnega zbora je prijavljen v današnji številki med uradnimi vestmi.
*	Prašičja kuga se je v jako veliki meri pokazala na Ogrskem ter je naredila uže velikansko škodo. To utegne pro-vzročiti jeseni veliko draginjo pri prašičih, vender se je pa bati, da bi nemška država ne zaprla svoje meje, kar bi naše gospodarje, kterih prašiči gredo največ na Nemško težko prizadelo.
Uradne vesti c. kr. kmetijske drnžbe kranjske.
Vabilo gospodom družabnikom c. kr. kmetijske družbe kranjske
na
OBČNI ZBOR,
ki bode v četrtek, dne 18. julija 1895. I. ob >/.,9. uri dopoldne v dvorani mestne hiše v Ljubljani.
VZPORED:
1.)	Prvomestnik prične zborovanje.
2.)	Poročilo o delovanju glavnega odbora v 1. 1894.
3.)	Predložitev družbenega računa za leto 1894. in proračuna za leto 1896. (Račun in proračun se dopošljeta gg. družabnikom še o pravem času, razpoložena sta pa v nadroben pregled v pisarni kmetijske družbe.)
4.)	Volitev družbenega predsednika, ker je minula triletna doba dosedanjega predsednika.
5.)	Volitev treh odbornikov v glavni odbor namesto po družbenih pravilih izstopivših gospodov barona H. Lazarinija, grajščaka v Smledniku, Vinka Ogorelca, posestnika v Škofeljci in Frančiška Povšeta, deželnega in državnega poslanca v Ljubljani.
6.)	Poročila in predlogi odborovi.
7.)	Poročila in predlogi podružnic.
8 ) Nasveti in prosti govori posameznih družabnikov.
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
V Ljubljani, dne 15. junija 1895. Ivan Murnik s. r.,
predsednik.
Gustav Pire s. r.,
tajnik.
Razglas.
Pri kmetijski podružnici krški se bode vršil v podružničnih nasadih dne 17., 18., 19. in 20. junija t. 1. vsak dan od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer pouk o zelenem cepljenju ameriških trt.
Pristop k pouku je vsakomur prost; morajo se pa pouka vdeležiti vsi vinogradniki, ki dobijo podporo od kranjske hranilnice.
O priliki zelenega cepljenja se bode vinogradnikom tudi delila podpora, ktero je za letošnje leto dovolila Kranjska hranilnica, in sicer:
v ponedeljek, dne 17. junija, vinogradnikom fare Krške, v torek, dne 18. junija, vinogradnikom fare sv. Duh, v sredo, dne 19. junija, vinogradnikom fare Leskovec, v četrtek, dne 20. junija, vsem drugim vinogradnikom.
Odbor kmetijske podružnice krške,
meseca junija 1895. 1.
Štev. 6614.
Razglasilo
o državnih konjerejskih darilih za kobile in žrebice, ki se bodo 1. 1895. delila na Kranjskem.
Na Kranjskem se bodo leta 1895. delila državna darila v srebrnih goldinarjih in v srebrnih svetinjah, kakor tudi priznanjski diplomi:
a)	za kobile z žrebetona, ki še sesa ali je že odstavljeno;
b)	za mlade, t. j. tri- do petletne kobile, in
c)	za eno- ali dveletne žrebice v naslednjih sedmih konkurenčnih postajah:
dne 3. septembra 1895. 1. ob 10. uri dopoldne v Lescah za
konje noriškega plemena za okrajno glavarstvo Radovljica,
dnč 4. septembra 1895. 1. ob 10. uri dopoldne v Kranju za konje noriškega plemena za okrajno glavarstvo Kranj,
dne 5. septembra 1895. 1. ob 10. uri dopoldne v Kamniku za konje noriškega plemena za okrajno glavarstvo Kamnik,
dne 6. septembra 1895. 1. ob 10. uri dopoldne na Vrhniki za mesto Ljubljana in za okrajna glavarstva Ljubljanska okolica, Logatec in Postojina,
dne 7. septembra 1895. 1. ob 10. uri dopoldne v Ribnici za okrajno glavarstvo Kočevje,
dne 9. septembra 1895. 1. ob 10. uri dopoldne v Št. Jerneju za okrajni glavarstvi Krško in Črnomelj,
dne 10. septembra 1895. 1. ob 2. uri popoldne v Trebnjem za okrajni glavarstvi Rudolfovo in Litija.
Za delitev daril veljajo naslednje odredbe, ktere so se ukrenile po dotičnih ukazilih visokega c kr. poljedelskega ministerstva z ozirom na razmere te dežele.
I. Splošne odredbe.
1.)	Darila razdeli v vsaki konkurenčni postaji posebna ob-darjevanjska komisija, sestavljena iz zastopnika državne žrebčarne in iz dveh strokovnjakov konjerejskega odseka c. kr. kmetijske družbe za Kranjsko.
2.)	Kot darila se razdele srebrni goldinarji in srebrne svetinje.
Kadar bi se kdo odpovedal zgoraj navedenim darilom, po deli se mu namesto teh daril priznanjski diplom z imenom do tičnega konjerejca, s kratkim popisom obdarjenega konja in z opazko, da se je dotični konjerejec odpovedal darilu.
3.)	Darila izroči obdarjevanjska komisija konjerejcu obdarjenega konja takoj proti prejemnemu potrdilu.
4.	Konj, ki je bil v kaki konkurenčni postaji obdarjen z državnim darilom, je za tisto leto izključen od nadaljne konku-rencije za državno darilo v kaki drugi postaji.
II. Posebna določila. A Za kobile z žrebetom, B za mlade kobile, C za žrebice.
1.)	V postajah Lesce, Kranj in Kamnik se smejo poganjati za darila samo kobile z žrebetom, mlade kobile in žrebice noriškega plemena, v drugih postajah ni gledž plemena nobene omejitve.
K A.
2.)	Za darila se smejo poganjati kobile z žrebetom žreb-čarniškega plemena samo od svojega petega, kobile z žrebetom noriškega plemena od svojega četrtega leta dalje, brez omejitve na najvišjo starost, in to, dokler so zdrave in dobro rejene, imajo svojstvo dobrih plemenskih kobil ter vodijo s seboj lepo žrebe, ki še sesa ali je že odstavljeno.
3.)	Darilo se sme priznati kobili samo tedaj, kadar žrebe izvira od državnega ali dopuščenega zasebnega žrebca in je to dokazano z zakonitim spuščalnim listom.	♦
4.)	Kobila z žrebetom, ki je bila prejšnja leta že enkrat ali večkrat obdarjena, ni izključena od nadaljne konkurencije.
K R.
5.)	Za darila se smejo poganjati mlade, t. j. triletne neu-brejene in štiriletne ubrejene ali neubrejene kobile žrebčarniškega plemena, kakor tudi triletne ubrejene ali neubrejene kobile noriškega plemena; štiriletne kobile noriškega plemena in petletne kobile žrebčarniškega plemena samo pod tem pogojem, če so bile dokazno ubrejene v letošnjem letu.
Zgoraj omenjene kobile pa smejo biti obdarjene samo tedaj, kadar izvirajo od državnega ali dopuščenega zasebnega žrebca, oziroma, kadar so bile od takšnega žrebca ubrejene, in se to dokaže z zakonitim spuščalnim listom.
6.)	Mlade kobile, ki so kot take prejele darilo, smejo pozneje biti obdarjene samo kot kobile z lepim žrebetom, ki še sesa ali je že odstavljeno.
K V
7.)	Za darila se smejo poganjati lepe žrebice po svojem izpolnjenem prvem ali drugem letu, ako so dobro rejene in po svoji rasti obetajo, da se pozneje dobro razvijo in izrede.
8.)	Do daril imajo posestniki takih žrebic pravico sama takrat., kadar spričajo z zakonitim spuščalnim listom, da žrebice-izvirajo od državnega ali dopuščenega zasebnega žrebca, in kadar dokažejo s spričevalom, izdanim od župana, da so jih sami zredili.
K A. It in C
9.)	Za kobile z žrebetom, mlade kobile in žrebice, ki se sploh smejo poganjati za darila, razdele se v vsaki konkurenčni postaji naslednja darila:
a)	za kobile z žrebetom pri sescu eno darilo za 35 gld., eno darilo za 20 gld. in tri darila po 15 gld. (v Ribnici samo dve darili po 15 gld. in 2 srebrni svetinji;
b)	za mlade kobile eno darilo za 25 gld., eno darilo za 20 gld.r eno darilo za 15 gld. in 2 srebrni svetinji;
c)	za žrebice v postaji Št. Jernej eno darilo za 15 gld., tri darila po 10 gld. in 3 srebrne svetinje, v vseh postajah po dve darili po 10 gld. in po 3 srebrne svetinje;
skupaj 1270 gld in 49 srebrnih svetinj.
Končna opazka.
Posestniki triletnih, za pleme sposobnih žrebcev se vabijo naj jih ob priliki obdarjanja pripeljejo pred komisijo v ta namen, da se zapišejo, ker bi se utegnili pozneje kupiti.
Vsak konjski lastnik, kteri prejme za plemenskega konja-darilo, mora pcdpisati reverz, s kterim se zaveže, da tega konja po zvršeni delitvi daril ne proda izven dežele, ampak ga obdrži še eno leto, ga vzredi ter ga prihodnje leto ob delitvi državnih daril pripelje pred obdarjevanjsko komisijo. Kadar bi obdarjeni konj med tem časom prišel v last drugega posestnika, ostane vender tist, ki je prejel darilo, porok za to, da novi posestnik do-tičnfga konja izpolni zaveznosti, ktere je prejšnji posestnik prevzel z reverzom, in da, ako ne izpolni kterega zgoraj navedenih obetov, brez ugovora povrne prejeto novčno darilo; ta zaveznost se pri kobilah z žrebetom ne razteza tudi na žrebe obdarjene kobile, ker se ne obdari žrebe, ampak samo kobila.
Od c. kr. deželne vlade za Kranjsko.
V Ljubljani, dne 29. maja 1895.
C. kr. deželni predsednik: Viktor baron Heln s. r.
Listnica uredništva.
V. B. v C. O zatiranju bramorjev smo v tem lista uže velikokrat pisali ter sedaj ne vemo nobenega novega sredstva. — Plevel „sčavje" se more pokončati le s pridnim zatiranjem, t. j. da se listje vedno porezava in, Če mogoče, tudi korenine pulijo. Treba je pa imeti potrpljenje, ker preteče precej časa, predno se doseže popolen uspeh. Isto velja tudi o čmeriki, kteri boste prišli do živega le če boste pridno pulili njene mesnate korenike.
A. G. v H. Ponudite volno tvorničarju za sukno L. Grilcu v Zgoši pri Lescah.
A. K. v Z. Gumijeve vezi za zeleno cepljenje trt dobite pri-tvrdki „Administration der \Veinlaube" v Klosterneuburgu, ali pa pri Gottlieb Kozanderle na Dunaju, III., Hauptstrasse, 66.
J. S. v Z. Umetno satovje izdeluje in prodaja M. Ambrožič v Mojstrani, pošta Dovje na Gorenjskem.
J. J. v Z. Vi vprašate: Spomladi 1. 1896. mislim zidati svoje poslopje, pa sveta mi noče nobeden prodati, svojega pa tudi nimam; kaj naj torej storim? — Ker ne mislimo, da nas hočete s takim vprašanjem imeti le za norca, ampak da to vprašanje izvira le iz prav majhnih možgan, zato Vam nanj resno odgovorimo: Za denar (seveda dober) ljudje vse prodado, če ne v Vaši vasi, pa pojte drugam in gotovo bo utolaženo Vaše hrepenenje po stavbišču.