PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini ™o. postale I gruppo - Cena 90 lir Leto XXVIIL Št. 283 (8376) TRST, četrtek, 30. novembra 1972 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO VOLILNEM PORAZU ANDREOTTIJEVEGA DESNEGA CENTRA Del Krščanske demokracije močno pritiska za obnovitev levosredinskega sodelovanja Kmalu sestanek Rumor-De Martino? - Tudi morotejci za ponovni dialog s PSI - Andreotti: Socialisti morajo ostati v opoziciji , RIM, 29. — Pod težo volilnih rezultatov se je sredinsko - des-l{*fska vladna koalicija močno zamajala. Poraz liberalcev in močno aPredovanje socialistov sta še bolj okrepila tiste sile znotraj 9dne koalicije, in predvsem v stranki relativne večine, ki so se *vzeinale za obnovitev dialoga s socialisti, medtem ko se Andreot-'l«ve pozicije vedno bolj krhajo. V Rimu vztrajno krožijo govorice skorajšnjem srečanju med Rumorjem in De Martinom, na katerem 3 M prišlo do dogovora za se-^avo nove levosredinske vlade, ki 3 bi ji predsedoval prav Rumor. !e znano, je Rumor že v pre- šlih mesecih postavil svojo kan- jturo *a palačo Chigi v primeru, j® bi obnovili dialog s PSI, in to lihim privoljenjem Colomba. nekateri konservativni sektorji Krščanski demokraciji pa so men-sprevideli, da je centristična 3It!u|a brez perspektiv ter da je izhod iz tleče krize obnovitev Sredinske koalicije. V tem po-5?®* je zgovorna včerajšnja izjava gpsedmka parlamentarne skupine PiccoHja, ki je v svoji oceni o "lruh izidih posebno poudaril po st socialističnih glasov, kar je J/riac>l kot «razširitev demokratična' za^ni’b vesteh pa 3 “i ^ celo Fanfani počasi pre-va| Proti levi ter podtalno delo-t,,j strmoglavljenje sedanje cen-sticne usmeritve v stranki. Obe levičarski struji KD, «base» in «forze nuove», sta se včeraj jesno izrekli za obnovitev leve sredine, češ da bo sedanja vlada privedla do bankrotiranja. Glavni predstavnik demokrščanske levice Moro doslej molči, vendar pa se je danes oglasil pripadnik njegove struje Nerino Rossi, ki ga imajo za nekakšnega glasnika bivšega predsednika vlade in tajnika stranke. Rossi je v članku za demokr-ščansko revijo «La discussione* napisal, da je treba upoštevati, da obstajajo v KD močne sile, ki niso mnenja, da bi se dežela lahko enako razvila ne glede na to, ali so v vladi liberalci ali socialisti. Poleg tega so socialisti na kongresu v Genovi dali tak odgovor, ki je zadovoljiv, ali pa vsaj zanimiv, za širok lok sil v KD, ki gre preko same manjšine v stranki. Rossi pravi, da mora priti do novega l>w"".muhi................................... jgOgOČILO FEDERACIJE CGIL, CISL IN UIL Negativna ocena pogovorov z vlado Andreottijev obračun o 120 dneh vladnega delovanja 29. — Federacija CGIL, in UIL je označila za ne-4oovo]jiva stališča vlade, kot so izražena na včerajšnjem po-S?Vor'-i med sindikalisti in Ančkreot-Jetn češ da se bistveno na razsujejo od stališč, k' so se pokata)« h., . r3 srečanjih s posameznimi ,JUstri in ki jih je federacija že -^atuno ocenila. Sindikalisti so se zbrali včeraj zvečer po srečanju z vladni-- Predstavniki ter objavili dalj* 'kkument, da bi ^seznanili de-k,. Ce in javno mnenje o v bistvu ^udcvaljivih rezultatih doseda-čji. konfrontacije med vlado in sin-dit , Pa tudi za ^pripravo sin dan-- akcij, ki i;h terja se-an3' Položaj*. uP?'5ument sindikalne federacije Savlja. da .je družbeni in go-Ven M-3ki Položaj v državi teža-pa vlada ne kaže sposob-*’ da bi v enofnem in organ-dal'11 okviru gospodarske politike tam llftrezen odgovor strukturnim ki tarejo državno gospo-fst• «acmn 'kuPin Z dr2avnih blagajn ne ustre-vav žrebam do razvoju zaposlo-»Drtv ter da n:so bile uresničene in 'lf^e obveze za znatne javne tasebne posege na Jugu. Ajiment federacije CGIL CISL jih ^ opozarja na zahteve, ki so s,r'dikati sprožili pri vladi gle-C 3>"ašanj restrukturacije v in-Slte .naraščanja cen, stanovanj-Kou, Politike, zemljiških najemnin, Van- reforme, razvoja zaposlo-0eJa. *n Juga, dodaja pa, da fe-to£LC,'a ne podcenjuje nekaterih JljjPlode katerih se tudi po za-tj3l 'iosedanjega sindikalnega pri-Si3, kažejo ugodne perspektive. SpJ, oti pričakujejo, da bo vlada N« Vala °bveze glede ohranitve ravni zaposlovanja v Mont-*ado 'J'. g,ede ::dPrtif’ pogajanj za (ii„ Vc,ijivo rešitev vprašanja pokoj-H(>K Slede bolj učinkovitega jav-j3a Posega na gradoenem sektor-tfcj .Slede ohranitve vrednosti lire HjLKpnčno glede zamrznjenja uprav ^n in javnih tarif. ti V adsedstvo vlade ca je danes Ar^ uradni noti opozorilo da je 5 »j** *ti na včerajšnjem srečanju 'liti ati podal obračun prvih 120 b(u d°lovanja vlade in njenih po-O^jririižbenega značaja, za gospo-IJm ° okrepitev ter v korist po e*etva in šole. Predsedstvo vla k «Htadi tega meni kot uoudar- -------------- T- -- • - . . .. iv,1,01 a, da je moč daU «obiektiv njevom m Kadarjem borba sociali ^oiio* o delovanju vlade stičnih držav za utrjevanje miru v BUDIMPEŠTA, 29. — Ob koncu pogovorov, ki jih je imel glavni tajnik sovjetske komunistične partije Leonid Brežnjev med svojim obiskom v Madžarski so objavili poročilo, v katerem je rečeno, da je bila tema pogovorov med Brež svetu ter za odstranjevanje napetosti. Voditelja obeh komunističnih partij sta razpravljala tudi o razvoju madžarsko-sovjetskega sodelovanja na političnem in ideološkem področju. Poseben poudarek sta dala izboljšanju tesnih in prijatelj skih stikov med madžarsko in sovjetsko komunistično partijo. Kadar in Brežnjev sta tudi razpravljala o čim večjem sodelovanju med bratskimi socialističnimi državami ter o aktivnem udeleževanju Sovjetske zveze in Madžarske v skupnih organizacijah socialističnih držav. Na sliki: Brežnjev in Kadar pri obisku budimpeštanske podzemeljske železnice. posebno članom stalnega varnostnega sveta, naj sprožijo akcijo, s katero bi dosegli trajen mir in varnost na Bližnjem vzhodu. Takoj za egiptovskim zunanjim ministrom je spregovoril stalni predstavnik Izraela v Organizaciji združenih narodov Joseph Tekoah, ki je ponovil izraelski poziv za neposredna pogajanja z Arabci. Kot znano, so do sedaj Arabci vedno zavrnili vsak poziv k dvostranskim pogovorom. Tekoah je dejal, da obstaja le ena možnost za pot do miru med Arabci in Izraelci in to je dialog med obema. Zahodni opazovalci menijo, da je govor egiptovskega zunanjega ministra Zajata namenjen predvsem notranjemu javnemu mnenju. Egiptovski diplomatski krogi pravijo, da je bil Izrael ustanovljen s sklepom OZN in da bi njegov obstoj lahko bil odvisen od ponovnega sklepa mednarodne organizacije, če bi Izraelci nadaljevali z zavračanjem vseh resolucij, ki jih je zadnje čase izglasovala generalna skupščina OZN. Ni skrivnost, da bi Izraelci raje poiskali kompromis izven krogov OZN, zaradi vpliva, ki ga ima na generalno skupščino večina, ki je naklonjena Arabcem. Razprava bo trajala kakih deset dni in predvidevajo, da se bo zaključila z odobritvijo resolucije, ki bo zelo verjetno taka, kot jo bodo predlagali Egipčani. Resolucija bo vsebovala po vsej verjetnosti zahtevo, naj bi bil vsak nadaljnji poskus za rešitev bližnjevzhodne krize v okviru OZN. Resolucija naj bi tudi1 poudarila veljavnost Jar-ringove misije. Švedski veleposlanik v Moskvi je prispel v New York, da bi se udeležil razprave, vsi njegovi poskusi za rešitev krize, pa so zadnji dve leti dosledno propadli. Egiptovski dokument bo tudi zahteval od varnostnega sveta, naj zahteva od Izraela spoštovanje vrste načel, ki so jih izglasovali že pred petimi leti kot temelj mirne rešitve palestinskega vprašanja. Gre za načela, ki jih vsebuje resolucija varnostnega sveta, ki so jo izglasovali novembra 1967, ko se .je začela Jarringova misija. Resolucija predvideva, kot znano, umik 'izraelskih čet z arabskega ozemlja, ki so ga Izraelci zasedli po šestdnevni vojni. Izrael je do sedaj jugovzhodu. Takoj po svoji izvolit vi je ameriški predsednik Nixon dejal, da bodo posvetili posebno pozornost krizi na Bližnjem vzhodu saj se tam poležai lahko vsak trenutek zaostri. V svojem govoru je izraelski pred stavnik Tekoah,, potem ko je ponovil poziv za neposredna pogajanja z Arabci dejal, da it Izrael pripravljen razpravljati istočasno z Egipčani tudi ponovno odprtje Sueškega prekopa. Dejal je tudi, da njegova država ne namerava ohraniti sedanjih črt premirja, temveč bi jih hoteli nadomestiti z varnimi in dogovorjenimi mejami PARIZ, 29. — Jutri bo spet zasedala konferenca za mir v Vietnamu, nihče pa si ne pričakuje z zasedanja pozitivnih razpletov, saj se vsi dobro zavedajo, da bo rešitev krize na jugovzhodu Azije izšla samo iz dvostranskih pogovorov med hanojskim pogajalcem Le Duc Thojem in posebnim svetovalcem predsednika Nixo-na Henryjem Kissingerjem. V glavnem mestu ZDA, Washingtonu, so dokaj optimistično razpoloženi: prevladuje mnenje, da se bo nova serija pogajanj, ki se bodo začela v ponedeljek, 4. decembra, kaj kmalu uspešno zaključila. To je še en dokaz, da vladni krogi ne jemljejo resno proteste predsednika saigonskega lutkovnega režima Van Thieuja, saj gre le za lutko v rokah ameriškega predsednika Nixona, ki mu lahko vsili svoje stališče v kateremkoli trenutku. Govorijo tudi, da bi severni Vietnamci lahko malenkostno popustili pri nekaterih nebistvenih točkah dogovora, s čimer bi vsaj na zunaj zadovoljili južnovietnamskega diktatorja. Medtem pa prihajajo iz Saigona zaskrbljujoče vesti, po katerih > je v raznih južno-.vietnamskih zaporih in koncentracij-skih taboriščih od 300 do 400 tisoč političnih jetnikov, starčkov, otrok in žena. rovni sporazum, kot so se zanj domenili v Parizu in bi ga morali podpisati že 31. oktobra. «Tajni dokumenti*, o katerih govori Thieu imajo namen, da mu krijejo hrbet v trenutku, ko bo izvršil zadnji pokol. Njegova in ameriška propaganda bosta skušala naprtiti krivdo za pokol jetnikov osvobodilnim silam, češ da so partizani v zadnjih trenukih napadli zapore in taborišča, da se bi znebili nevtralistov. V lagerjih je, kot smo rekli, 300 do 400 tisoč političnih jetnikov, za katere pravijo Američani, da so po večini nevtralisti. Je že res, da so tudi ti med njimi, neizpodbitno pa je, da je večina jetnikov pripadnikov osvobodilne fronte. Nixon bo v teh dneh sprejel osebnega Thieujevega odposlanca Phu Du-ca. ki mu bo obrazložil zahteve šefa saigonskega lutkovnega režima. Ameriški predsednik pripravlja ljudstvo ZDA na dokončno rešitev vietnamskega vprašanja tudi na druge načine. Prav v teh dneh so izdali v Združenih državah Trumanovo biografijo, ki govori o odločitvi bivšega ameriškega- predsednika da ukaže uničenje japonskih mest .Hirošime in Nagasaki. Biografijo je napisala Trumanova hčerka in v njej zatrjuje, da je Zvedelo se je, da so vsi zapori in 1 la °JI°čitev rešila življenje a"0 tiso-taborišča minirani in da jih južni ^pm ameriških vojakov, kolikor bi Vietnamci lahko poženejo v zrak na u,kaz predsednika Thieuja, ki pa zagotavlja, da je v njegovih zaporih le 30 tisoč političnih jetnikov. To je toliko bolj zaskrbljujoče, ker pomeni, da Thieu prevzema odgovornost samo za deseti del vseh jetnikov. Pri temu ima svoje prste vmes tudi ameriška obveščevalna služba. Ni slučajno, da so Američani pred kratkim, «od-krili* tajni dosje, v katerem naj bi poveljstvo osvobodilnih sil ukazovalo svojim četam, naj izvedejo, po podpisu sporazuma še zadnji, odločilni napad. Osvobodilna fronta, kot Američani dobro vedo, bi spoštovala mi- llllllll Plin Andreottijeva vlada je v težavah. Izidi nedeljskih upravnih volitev so pokazali, da volivci ne odobravajo centristične usmeritve v državi, ter so močno okrepili tiste sile, predvsem v Krščanski demokraciji, ki so se zavzemale za obnovitev sodelovanja s socialisti na vladni ravni. Ne gre samo za demokrščanske levičarske struje, ki so se že jasno izrekle proti centrizmu, ampak tudi za del konservativnih sil v KD, ki so doumele, da je centrizem v Italiji brez perspektiv. V tej zvezi se v Rimu vztrajno govori o skorajšnjem srečanju med Rumorjem in De Martinom, na katerem naj bi postavili temelje za obnovitev leve sredine z vlado, ki naj bi ji predsedoval sam Rumor. Andreotti si sicer prizadeva, da bi dokazal, da morajo socialisti ostati v opoziciji, vendar je vedno bolj osamljen. Kaže, da ga je celo Fanfani zapustil ter da podtalno deluje za obnovitev levosredinske koalicije. Na včerajšnji prvi seji novoizvoljenega CK PSI niso dosegli sporazuma za enotno vodenje stranke. Izvolili so le novo vodstvo, ki se bo sestalo v prihodnjih dneh in izvolilo novega strankinega tajnika, ki bo dosedanji predsednik PSI De Martino. Iz Saigona prihajajo zaskrbljujoče vesti, da je južnovietnam- ski predsednik Van Thieu miniral vse zapore in koncentracijska taborišča, v katerih je od 300 do 400 tisoč političnih jetnikov. V primeru podpisa mirovnega sporazuma, bi Thieu dal ukaz za sprožitev velike eksplozije, V ka- * teri bi zgubila življenje večina njegovih političnih nasprotnikov. Kar zadeva podpis mirovnega sporazuma niso v zadnjih dneh zabeležili nobenega koraka naprej, saj vsi čakajo na ponovni tajni pogovor med Kissingerjem in Le Duc Thojem. V Organizaciji združenih narodov se je začela razprava o po-'ožaju na Bližnjem vzhodu. Spregovoril je egiptovski zunanji minister, ki je zahteval spoštovanje in dosledno izvajanje sklepov varnostnega sveta iz leta 1967 ter izključitev Izraela iz svetovne organizacije. Govoril je tudi stalni predstavnik Izraela pri OZN, ki je poudaril potrebo po neposrednih pogajanjih med Izraelom in arabskimi državami za dosego trajnih in varnih meja. Kasacijsko sodišče je včeraj izročilo tajništvu utemeljitev razsodbe, s katero je zavrnilo zahtevo sodišča v Catanzaru, da se proces proti Valpredi dodeli drugemu sodišču. Gre za povsem formalistično utemeljitev, ki sploh ne jemlje v poštev stvarnih problemov, ki jih je postavil catan-zarski generalni državni pravdnik. stalo ZDA izkrcanje na japonskih o-tokih, življenjepis naj bi pripravil ameriško javno mnenje na morebitno odločitev predsednika Nixona, v primeru. da bi ne mogli doseči sporazuma o prekinitvi ognja v Južnem Vietnamu. Na proslavi 60-letntce oktobrske revolucije, ki so jo priredili v albanskem veleposlaništvu- v Pekingu, je kitajski zunanji minister odločno zahteval od Združenih držav Amerike, naj takoj podpišejo sporazum o rešitvi krize na azijskem jugovzhodu, ki so ga dosegli že prejšnji mesec na tajnih pogajanjih med Kissingerjem in Le Duc Thojem. Južnovietnamske osvobodilne sile so napadle saigonsko motorizirano kolono 200 tovornjakov. Do napada je prišlo na področju osrednjih visokih planot na cesti, ki povezuje Qui Nhon s Pleikujem. Uničili so približno polovico tovornjakov v spopadu, ki je trajal štiri ure. Na koncu so se partizani morali umakniti ob prihodu nadmočnih južnovietnamskih oklepnih sil. V Kambodži so tamkajšnji partizani napadli letališče glavnega mesta Phnom Penha, pri čemer je bilo nekaj kamboških vojakov ubitih, večje število pa jih je bilo ranjenih. •Tiskovna agencija južnovietnamskih osvobodilnih sil obtožuje Američane, da skušajo z domnevnimi težavami, ki naj bi prihajale s strani predsednika južnovietnamske vlade Van Thieuja, zavirati podpis mirovnega sporazuma, da bi medtem lažje oskrbovali južnovietnamsko vojsko z orožjem pred podpisom mirovnega sporazuma. Na sliki: južnovietnamski padalci se umikajo pod pritiskom osvobodilnih enot. Za skorajšnjo vzpostavitev diplomatskih stikov med Francijo in NDR PARIZ, 29. — V skupnem poročilu, ki1 so ga objavili ob koncu obiska parlamentarne delegacije NDR v Franciji je rečeno, da bi bilo treba čimprej navezati diplomatske odnose med obema državama. Skupni komunike govori tudi o začetku političnih, gospodarskih, znanstvenih in tehničnih pogovorov med obema državama. TRŽAŠKI DNEVNIK 30. novembra 1W PREDSTAVNIKI ANTIFAŠISTIČNIH ODBOROV PRI DR. ZANETTIJU Za skupno antifašistično pobudo vseh krajevnih in šolskih oblasti Predsednik pokrajinske upra ve je sprejel zamisel o sestanku županov in drugih predstuvnikov krajevnih oblasti ■ Antifašizem tudi v šole Bralci dobro vedo, da delujejo ze skoraj dve leti na našem področju posebni koordinacijski odbori demokratičnih družbenopolitičnih in kulturnih organizacij, antifašistični odbori, katerih namen je dajati pobude za boj proti porajajoči se grožnji fašističnega prevrata in nasilju sploh. Iz okvira prav teh antifašističnih odborov se je tokrat porodila pobuda, ki bo v Trstu vzbudila precej razprav, a je goloboko pozitivna. Zastopniki teh odborov so se namreč sestali te dni s predsednikom pokrajinske uprave dr. Za-nettijem in z njim razpravljali o skupni pobudi vseh krajevnih organov, od občin tržaškega področja do pokrajinske uprave, proti fašizmu in njegovim pojavom. Predsednik pokrajinske uprave dr. Zanetti je pobudo iz baze v bistvu sprejel in dal antifašističnim predstavnikom najširša zagotovila. Rekel jim je, da bo predlagal sestanek, ki naj bi se ga udeležili predstavniki vseh šestih občin tržaškega področja in predstavniki antifašističnega gibanja. Ta sestanek naj bi bil sklican čimprej. Na tej seji naj bi razpravljali tudi o podrobnostih te pobude. Na sestanek pri predsedniku pokrajinske uprave dr. Zanettiju so šli predstavniki vseh antifašističnih odborov tržaškega področja, od Nabrežine do Milj. Najprej so mu orisali zaporedje fašističnih akcij v zadnjih letih in potrebe, da se temu napravi konec. V tem primeru krajevna oblast ne sme biti nevtralna, nasprotno, prav zato ker mora izražati duha večine volivcev, se pravi državljanov tržaškega področja, mora imeti krajevna oblast v tem smislu posebno vlogo pobudnika Zanettiju so v bistvu postavili dve zahtevi. Prvič, naj da pobudo za sestanek županov šestih občin tržaške pokrajine. Ti naj bi šli k prefektu in zahtevali zagotovil, da bo policija ostro in nepristransko ukrepala proti krivcem za fašistično nasilje. Pri tem je treba prefekta, kakor policijske oblasti, opozoriti na spošt>vanje ustave, ki je za javne funkcionarje še več kot dolžnost. Druga pobuda pa je sledeča: pokrajinski predsednik naj bi sklical šolske organe, da bi dijakom srednjih šol v predavanjih, razpravah, filmskih projekcijah, obiskih krajev mučeništva in podobno prikazali grozote fašizma in vzbudili v mladini zavest, da je fašizem nečloveški stvor, ki ga je treba s koreninami izruti iz naše družbe. Dijakom naj bi na ta način, s posredovanjem oblasti, organizirano prikazali pomen in zgodovino narodnoosvobodilne borbe, oziroma od-oora, ki je temelj, na katerem slonijo ustavne in državljanske svoboščine, do katerih imamo vsi pravico. slednja vprašanja: 1 zakonska o-snutka poslancev Belci ja in Skerka; 2. odobritev izida profesorskih natečajev. Id trenutno ovirajo ureditev položaja marsikateremu profesorji.- 3. dodatna doklada za znanje obeh jezikov: 4 ustanovitev posebnih tečajev za otroške vrtnarice; 5. retrodatacija službenih let; 6. enotno vodstvo in uprava vseh slovenskih otroških vrtcev; 7. dosledno izvajanje zakonskih predpisov fn odprava vseh nepravilnosti; 8. prisotnost Sindikata slovenske šole na razgovorih oblasta s šolskimi sindikati. Po temeljiti in izčrpni razpravi je senator Valitutti obljubil tajniku sindikata, da bo proučil predlagana vprašanja in se zanimal za njihovo rešitev. RAZGOVOR O SLOVENSKI ŠOLI Prof. Škerlj pri podtajniku Valituttiju Pretekli torek je sprejel v Rimu tajnika Sindikata slovenske šole sen Salvatore Valitutti. Za sestanek ie poskrbel odv. B Agneletto, ko je prejšnji četrtek senator Va-litutti obiskal naše mesto ter predavaj o šolski problematiki. V daljšem razgovoru je prof. F. Škerl seznanil ministrskega pod tajnika z nerešenimi vprašanji na slovenski šoli in z neurejenim pravnim m gospodarskim položajem večine šolskega osebja V pogovoru so p-'šia na dnevni red zlasti na Stavka profesorjev tržaške univerze Na univerzi se je pričela stavka vseučiliških profesorjev, ki se ne strinjajo z reformo, ki jo predlaga vlada. Istočasno pa danes zapade »ultimat* študentske skupščine rektorju in akademskim oblastem. Kot znano so študentje naslovili vseučili-škim organom pismo, v katerem zahtevajo rešitev nekaterih bistvenih vprašanj, kot so gradnja dijaških domov, odprava diskriminacij pri dodeljevanju stanovanj, brezplačen prevoz za študente in podobno. Gre za obvezo, ki so jih akademske oblasti sprejele že spomladi 1971 In jih niso nikoli spoštovale. Naval Jugoslovanov manjši kot prejšnja leta Takšnega navala jugoslovanskih državljanov ob državnem prazniku SFRJ, kot smo ga bili vajeni vsa pretekla leta, letos ni bilo. Državno mejo je sicer prekoračilo več tisoč potnikov, vendar so se ti, z razliko od preteklih let, odpravili v druga bližnja in bolj oddaljena italijanska mesta. V Trstu se jih je ustavil le majhen odstotek. V mestu samem je bilo sicer čutiti nekoliko večjo prisotnost Jugoslo- vanov kot druge dneve, vendar ta prisotnost ni bila dosti večja, kot smo jo vajeni videti ob sobotah. Nekoliko večje težave so bile na mejnih prehodih, kjer se je naval avtomobilistov začel že v zgj»dnjih jutranjih urah, tako da so okrog šeste ure že čakale dolge vrste avtomobilov pred mejnimi prehodi. Tak promet se je nadaljeval nepretrgoma ves dan, najhujši naval pa je bil v dopoldanskih urah. Na mejnem prehodu pri Pesku se je promet pomakal po dveh vrstah, ki sta bili dolgi nekaj kilometrov. Samo v jutranjih urah so našteli nad 60 avtobusov, ki so čakali več kot dve dobri uri, preden so prešli mejno črto. Zanimivo je, da je bila večina teh avtobusov namenjena v večja italijanska mesta kot Milan. Bologna, Firence in druga. Podobno je bilo tudi na drugih mejnih prehodih. Pri Fernetičih sicer ni bilo večjih zastojev, pri škofijah pa je bila okrog desete ure avtomobilska vrsta na jugoslovanski strani dolga nad tri kilometre. VČERAJ ŽE ŠESTINDVAJSETIČ V palači «Costanzi» odprta razstava tržaških likovnikov Ob odprtju podeljene tudi nagrade najboljšim razstav Ijavcem Kot vsako leto ob tem času, se umetnostne razstave v našem mestu vrstijo kot na tekočem traku, saj if ta letni čas baje najprimernejši za to, kakor pravijo umetniki in galeristi. In v to živo galerijsko dejavnost se logično vključuje uelika tradicionalna umetnostna razstava, ki jo ie že 26-krat pripravil deželni sindikat slikarjev kiparjev in grafikoi; ob sodelovanju tržaškega Krožka za kulturo in u-metnofi Tako smo sinoči prisostvovali v razstavni dvorani palače Costanzi otvoritvi zelo obsežne razstave, na kateri so predstavili občinstvu na ogled 80 del prav to-likerih tržaških umetnikov Čeprav prepuščamo strokovno o-ceno Kompetentnemu likovnemu kritiku, smemo takoj reči, da je razstava na razmeroma visoki ravni, vsekakor boljša kot marsikatera dosedonja tovrstna razstava, pa čeprav se nam hkrati zdi. da bi razstava bila še veliko, veliko boljša, če bi bila izbirna komisija izločila še kako delo, kr gotovo ne sodi na to razstavo, pa čeprav je hkrat: tudi res, da je resnična umetniška vrednost tovrstnih kolektivnih razstavnih prireditev relativna. Iz Kratkega otvoritvenega govora predsednika sindikata Tullia Gornjoča smo zvedeli, da se je prijavilo za razstavo 99 slikarjev, seveda vsak s svojim delom, izbirna komisija, ki so jo sestavljali Giorgio Celiberti, Romeo Daneo, Edoardo Devetta, Tullio Gombač in Dino Predonzani, pa je izbrala 80 del, medtem ko je razstavljenih 83 h.-iti slikarja Piero Lucano in Carlo Walcher ter slikarka Miela Reina ki so umrli v letošnjem letu, sc tudi navzoči na razstavi vsak z enim delom. Ob svečani otvoritvi razstave so razdelili tudi nagrade, in sicer denarna nagrada v znesku 300 000 lir, ki jo družina Guazzi podeljuje mlajšemu slikarju v počastitev spomina na pokojnega slikarja Michelangela Guazzija. Letos je komisija to nagrado dodelila Liviju Schioz-ziju za njegovo delo z naslovom «Trikotnik v črnem*. Zlato kolajno sindikata je letos dobil Dante Pisani srebrno kolajno pa Eva Ronay Simvkat je ob tej razstavi izdal tudi bogat katalog z reprodukcijami vseh razstavljenih del. žal le v črnnbelem. Razstava, za katero smo tekli, da je na kar dostojni višini, bo odprta do 10 decembra. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiuiJiiiiuiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii ZAKLJUČEN SEMINAR OMS Tudi v tržaških izpopoln j evan j e bolnišnicah štipendistov V poštev prideta zlasti «Burlo Garofoh>» in bolnišnica za umsko prizadete Na sedežu Mednarodnega središča za teoretsko fiziko pri Mira-maru se je včeraj zaključit mednarodni seminar o organizaciji načrtov ze. podeljevanje študijskih štipendij Mednarodne organizacije za zdravstvo, ki se je začel v ponedeljek in na katerem so nastopili izvedenci iz 22 držav. Pred za ključkom seminarja so strokovnjaki sestavili daljše poročilo, ki ga bodo izročili evropskemu uradu Mednarodne organizacije za zdravstvo v Kopenhagnu. Por. čilo je bilo sestavljeno v glavnih potezah izpopolnila pa ga bo6ta načelnik urada za proučevanja in načrtova nje v Evropi prof. Tysarowski in ■ lllllllIllIlKUIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIMIIIiniUUIIIIIII imniiniiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiuiiiiiii NA DANAŠNJEM SESTANKU CRES Zaključena razprava o novem petletnem deželnem načrtu 24,3 odst. razpoložljivih sredstev za socialne pobude Dar.e« se ponovno sestane Deželni odbor za gospodarska in socialna vprašanja CRES. Pričakujejo. da bo odbor z današnjo sejo zaključi) razpravo o novem deželnem razvojnem načrtu za petletje 1971-75 ter sestavil dokončen dokument o svojem strokovnem mnenju. Dokument Posta nato nroučila deželni odbor in svet V noti, ki jo je izdal sinoči tiskovni urad dežele, je poudarjeno, da so sestavljavci načrta namenili 24,3 odst. vseh razpoložljivih sredstev v petletju pobudam na socialnem področju (prejšnji načrt je določal v ta namen 21,1 odst sredstev). V ta okvir spadajo pobude na pouročju zdravstva, socialnega skrbstva, šolstva in znanstvenega raziskovanja strokovnega izobraževanja, kulturne dejavnosti in mladinske politike. Na področju stanovanjske politike nai bi v petletju zgradili za 417 milijard lir novih stanovanj in opravili za 56 milijard lir ustraznih javnih del. Za socralno skrbstvo je predviden skupen izdatek skoraj 36 milijard, za šolstvo in znanstveno raziskovanje 34 milijard, za strokovno izobraževanje mladih pa 13 mtPjard lir. Končno je za razne šrortne dejavnosti predviden v pedetju skupen izdatek 7,2 milijarde lir NAROČNINA PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1973 CELOLETNA ........... POLLETNA ............ MESEČNA................Lir 1.350 Lir 13.500 Lir 7.500 ZA VSE NAROČNIKE: brezplačno mesečnik DAN za vse, ki poravnajo celoletno naročnino do 31 1 1973 nagradno žrebanje v vrednosti 2.000.000 lir Naročnino sprejemajo: ■ uprava; Trst. Ul Montecchi fi. tf>1 795-B23 ■ raznašalci ■ pošta: tekoči račun ZTT štev. 11/5374 ■ Tržaška kreditna banka; tekrči račun št. 1192 Sestanek odbora Sindikata slovenske šole Da.rfs ob 16. uri se bo sestal odbor sindikata in razpravljal o splošni stavki 6. in 7. decembra, o pnnravah za redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 11 decembra ob 17 uri v metli dvorani Kulturne ga d pod vodstvom F. ž&rj&lci V PRIČAKOVANJU VAŠE UDELEŽBE VAS LEPO P02DRAV- LJAMO. Odbor Razna obvestila KASTA organizira tečaj srbohrvaščine. Vpisovanje in informacije pri Nor-či Zavadlal, UL Geppa 9, II. nadstropje. Pokrajinska zveza neposrednih obdelovalcev v Trsta sporoča, da bodo uradi odprti za občinstvo od 8. do 12. ure. ZDRUŽENJE STARŠEV OTROK osnovne šole »Oton Zupančič* in otroškega vrtca pri Sv. Ivanu ter prijateljev mladine vabi na redni OBČNI ZBOR, ki bo danes, 30. novembra 1972, ob 20. uri v prostorih osnovne šole v Ul. Caravaggio 4, Trst, vse člane in prijatelje. SPDT vabi na 3. predavanje sezone 1972/73. S pestro besedo in številnimi diapozitivi bo Janko Furlan govoril o temi: »Prvi koraki v alpinizem*. Predavanje bo jutri, 1. decembra ob 20.30 v Ul. Geppa 9. Razstave Vsak nov naročnik bo prejemal do 31. Primorski dnevnik brezplačno decembra 1972 Včeraj, nekaj minut po 8. uri, je skladiščnik podjetja »F. Pariti* zagledaJ dim, ki se je gosto valil iz podzemlja skladišča št. 57 novega pristanišča. 51-letrri Leonardo To-lusso je takoj poklical gasilce, ki so prihiteli v novo pristanišče z dvema brizgalkama, džipom in 15 gasilci pod vodstvom majorja Lof-fana. V podzemlju so se vnele bale bombaža, ki pa niso gorele, ampak samo tlele. Podzemlje je polnil gost, dušljiv plin, zaradi česar so si gasilci morali nadeti maske. Uskladiščenih je bilo 160 bal turškega bombaža. Vsaka bala je tehtala 230 kg. Gasilci so morah prenesti na prosto vse bale, ki jih ogenj še ni zajel. Tedaj so uvideli, da se je vnelo 50 bal, iz drugih 80 pa se je dvigalo samo malo dima. Ko so pogasili požar, pa se Jelo še ni končalo, ker so morali natančno preveriti če morda ni tlelo v kaki bali. To delo so zaključili komaj ob pol štirih popoldne. Do sedaj še niso ugotovili vzrokov, zaradi katerih je nastal požar. Po prvih domnevah gasilcev je požar izbruhnil zaradi kratkega stika ali pa zaradi prižgane žarnice, ki je počila. Škoda presega 18 milijonov lir, sedaj pa še ugotavljajo, ali je morda voda, s katero so pogasili požar, poškodovala kavo, ki je bila uskladiščena v sosednjem podzemlju. Vsekakor bo vso škodo krila zavarovalnica. KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO I R S T Viale XX TEL. 796-301 Settembre št. 16/UI PRAZNIKI, PRAZNIKI, PRAZNIKI/ Izberite darilo za MIKLAVŽA iz bogate zaloge otroških sli-mladinskih povesti in romanov za odrasle, ki vam jih nudi Tržaška knjigarna. Ni ga lepšega in trajnejšega darila, kot je knjiga. Miklavž bo kmalu med nami, zato pohitite! UiaiUa kniigaiMt TRST — UL sv. Franiiika 20 — Telefon 11-792 STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom FIUBERT BENEDETIC PRAVILA IGRE Drama upanja ali kakor se to vzame (Slovenska novost) Razpored predstav glej pod rubriko »Gledališča*. Na željo večjega števila abonentov, ki nimajo na razpolago pre-vomih sredstev v poznih urah. Stalno slovensko gledališče v Trstu sporoča, da bo današnja predstava »Mladinskega abonmaja* premaknjena od 20.30 na 17. uro. Imetniki »Mladinskega abonmaja* si torej lahko ogledajo predstavo danes, 30. t. m. ob 17. uri. Gledališča ‘8 i’n Mm DANES, 30. t m. ob 20.30 v KULTURNEM DOMU ITALIANI, BRAVA GENTE (sovjetsko - italijanski film; režija: G. De Santis; igrajo: A. Sordi, R- Pišu in T. Samojlova) Vstop prost! KU1,TURNI DOM Danes, 30. t. m. ob 17. uri za abonM red E — mladinski v četrtek: Fiu ^ Benedetič »Pravila igre*. Scena ^ Sveta Jovanovič, slikarska i**®®*_^ Demetrij Cej, kostumi — Ati8 lene, glasba - Marjan Vodopivec, režija - Andrej Hieng. v soboto, 2. decembra, * izven abonmaja; v nedeljo, S-™*' __ bra ob 16. uri za abonma red u prva nedelja po premieri. . Prodaja vstopnic ob delavnika1 , 12. do 14. ure ter eno uro JL četkom predstav, ob nedeljah ffl P nikih eno uro pred pričetkom P stav pri blagajni Kulturnega tel. 734265. Danes, 30. t. m. ob 20.30 KA prireja filmski večer »Italiani. D" gente*. Vstop prost. uj Jutri, 1. decembra ob 20.30 abonmajski koncert: Nora J®18 Ivan Sancin, Žarko Hrvatic, Merlak-Corrado — Skladbe pnmon> avtorjev. POLITEAMA ROSSETTI Drevi ob 21. uri komedija Fabbrija «Tat v Vatikanu* z ““V Cervijem v glavni vlogi- Režiia Landija. Prodaja vstopnic pri blagajni v Pasaži Protti (td- ^ 3S547). Abonenti Stalnega gleaau*-imajo popust. VERDI Jutri za red B ponovitev Igorja Stravinskega »La čarne un Ubertino*. .j, V soboto bo pod taktirko Mau ^ Arene prva predstava Puccinijeve pere »Madame Butterfly». Cenjeno občinstvo, vljudno vabimo na ogled razstave SREDNJEVEŠKEGA STENSKEGA SLIKARSTVA ISTRE ki je v Kulturnem domu. Odprto od 10. do 12. ure in ob gledaliških predstavah. Slovenska prosvetna zveza Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 30. novembra ANDREJ Sonce vzide ob 7.24 in zatone ob 16.23 — Dolžina dneva 8.59 — Luna vzide ob 2.04 in zatone ob 13.19 Jutri, PETEK, 1. decembra MARIJAN -4 i*i i -< i«nvi.>r • '«-»•• ■ Vreme včeraj: naj višja temperatura 8,5, ob 19. uri 7,3 stopinje, zračni tlak 1024,2, stalen, brez vetra, vlaga 82 - odstotna, nebo 7/10 pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 11,8 stopinje ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 29. novembra 1972 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 15 oseb. UMRLI SO: 79-letni Pietro Zubin, 70-letai Lodovico Agarinis, 67-letna Nerina Cumin, 56-letni Guerrino Tomasi, 74-letna Antonia Piculin, 65-letni Romano Wabitsch, 72-letna Giovanna Chmet vd. Punis, 39-letni Sergio Prati, 68-letna Benedetta Di Nardo por. Del-la Valle, 68-letni Umberto Quebella, 75-letna Emilia Kukoc por. Franich, 81-letni Amedeo Chelleri, 85-letni Gia-como Germani, 85-letni Alessandro Ta maro, 82-letni Antonio Sosič. V TRŽAŠKI KNJIGARNI razstavlja do konca meseca najnovejša pastelna dela slikar Rudolf Saksida. V piranski Mestni galeriji je retro spektlvna razstava del slikarja Alber ta Sirka. Do 4. decembra bosta v prostorih krožka trgovinske mornarice v Ul Roma 15 razstavljala Claudio Bianch in Dario PaganeUa. Galerija je od prta občinstvu sleherni dan od 18 do 21. ure. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. are) Al Lloyd, Ul. Orologio 6 — UL Diaz 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1: Picciola, IJl Oriani 2; Vemari, Trg Valmau-ra št. 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Croce Verde, Ul. Settefontane 39: Alla Giu-stizia, Trg Libertš 6, Testa d’oro, UL Mazzini 43. Kino »Cappella Underground* II rito*. Režiser Ingmar Bergn»" Nazionale 15.00-18.30-22.00 no*. Barvni film. Marlon °x ... nelfe Fenice 16.00 «La ragazza dalla P® di luna*. Barvni film. Ugo ”a®Lj Beba Lončar. Giacomo Rossi o Zeudi Araya . . filnl. Eden 16.00 «Le Troiane*. Barvni Catherine Hepburn, Vanessa ^ gravve, Irene Papas. Glasba ». dorakisa. Grattacielo 16.00 «11 elan dei gliesi*. Barvni film. Jean PauJ ve. mondo, Claudia Cardinale. dano mladini pod 14. letom-Exceisior 16.00-22.15 «Racco_nti biti... di niente vestiti*. Tina_ ed8' mont in Rossano Brazzi. Prepovfl^ no mladini pod 18. letom. gi-Ritz 15.00—18.20—21.45 »Dottor ^ vago*. Barvni film. Omar Sna westerD Julie Christie. Anrora 16.00 »Chato*. Barvni ^ film. Charles Bronson. Prepov mladini pod 18. letom. "igs Impero 16.30 »Fratello Luna*. Režira Franco Barvni film. /gj. Capitol 16.30 »B mostro di Roms rolimoni)*. Nino Manfredi. j Cristallo 16.45 Hitchcock: »H strappato*. Barvni film. PreP° no mladini pod 14. letom. . j Filodrammatico 16.30 «Le peccat provincia*. Barvni film. Prepo*®^ no mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «11 massacro del Ji1 j4. di San Valentino*. Barvni prepo-son Robards, George Segal-vedano mladini pod 14. 21’ Vittorio Venet« 16.30-18.20-20.11^ «11 brivido nella notte*. BaiJ111. Prepovedano mladini pod 14- ^ Abbazia 16.00 »I clandestini de“Ljet nebre*. Barvni film. Robert in Daniele Gaubert. Ideale 16.00 »H conquistatore ti jV tide*. Barvni film. Kirk M0^«-Astra Dvorana rezervirana zn ^ forum Triestino*. Jutri 16-30 ^ t.rahhjinriieri Hevli aitai TUgS ^ VVidmar* trabbandieri degli Barvni film. Richard Alan Alda. Kino Opčine 18.00 »Uno spaccone mato Hark*. Igra George PepP8^ chi»' Namesto cvetja na grob pok. Antona osiča daruje Dorči Sosič z družino 000 Ur za slovensko prosvetno dru-tvo Tabor, za popravilo dvorane pro-vetnega doma. Namesto cvetja na grob Štefanije -ralj daruje Berto Cuk (Trebče št. .3) 2500 lir za ŠD »Primorec* iz Trebč. Izleti SPDT priredi 3. decembra aVtot^p izlet v Istro. V jutranjih urah . na Orljak (1106 m) v Cičeriji. » poldanskih urah ogled Buzeta. w -\ vuna in Grožnjana z vodičem- v st0 meru slabega vremena bo aa jjjb vzpona na Orljak ogled srednjev“vfl fresk v Hrastovljah in v Berati^ Pazinu, še nekaj prostih mest jj ob 7.30 iz začetka Ul. Koroneo. bencinski črpalki. P* SPDT priredi v nedeljo. 3. bra smučarski izlet v TRBIŽ na Nevejsko sedlo kot na|)oV( iJojl' Cena 1600-1700 lir. Poravnava nja. Vpisovanje v UL Geppa ’• vilo mest omejeno. Dne 25. L m. je preminil naš dragi mož, oče in nono MIROSLAV PERT0T Po pogrebu naznanjajo žalostno vest žena Olga, sin Dušan * ženo Anico, hči Tanja z možem Bertom in malim Robljeni, s**®* Stana in drugi sorodniki. Iskrena zahvala vsem. ki so počastili njegov spomin. Trst - Ntlmberg, 30. novembra 1972 Tiho se je od nas poslovila v 81. letu starosti naša draga man18 in nona MARIJA KOCIJANČIČ roj. MARŠIČ Pogreb bo v petek, 1. decembra 1972 oh 14.30 iz mrtvašnJ«* glavne bolnišnice. Žalujoči: hčerka Marija, vnuka ^ In Marko, zet Stanko Oblak ter sorodstvo Trst, 30. novembra 1972 GORIŠKI DNEVNIK MENI POZNAVALEC RAZMER Kljub prilivu 13. plače bodo cene v glavnem stalne V Italiji bo «božičnica» vrgla 1.600 milijard - Pravilen odnos med trgovcem in podočnikom osnova poštene trgovine - Tržaški trg med najbolj resnimi v državi Uto 1972 se počasi izteka. Pred je december, mesec prazoi-^aaril in trinajste plače. , tbnajsto plačo se znatno povi-kr8*® razP<>ložljivost denarja in ^ zato spustijo, ob priliki Jravža, božiča, novega leta in ‘“'kraljev, v nezadržno kolo na-ri°v Strokovnjaki so izračunali, “>nša ob tej priliki skupek vse-y.Plu£ razpoložljivega denarja o-• “JO milijard lir. Zares lepa Jasno je, da ne gre ves ta |?ar v nakupe ampak da je na-^“len tudi v druge namene, kot jg J'r'-'ner v prihranke. Delež ki Potrošen za nakup,- na ie vse-j.' focejšen in je zato logično, SC) v tem času vsi zelo pozor- u, l'a pojave, ki jih tako stanje 7° ‘Proži. <***» odkrivali ničesar senza-'Patnega če ugotovimo, da se sa |. industrije pravočasno priprav-|j?.na to zapadlost in vnašajo na take proizvode, za katere ijT?vi Propagandni m raziskovalni ženijo, da bodo najlaže pro-jov d*«! množico kuncev. Tildi tr-liai? Ee na pravočasno priprav-2 ustreznimi naročili ie asor-lom. Pa potrošniki'’ V tem širokem bioramo vsake leto beležiti obdobju znatno večjo boja-W Dred namernim povišanjem cen L ^ioajno. Je ta bojazen uteme-Mnenja so pri tem deljena, jjpono menimo, da temu ni tako. ijj0 U več ralogov. ki jih bomo Sj, 7 nadaljevanju ,udi navedli ^ ‘"'o, ali vsaj v glavnem ni ta-Pravijo da se rodi v vseh Jj"»)sih družinah tudi kaka čr-l^ovoa. To velja tudi za tisto ve-^ 7>. raznoliko družino, ki ,io senu uajo trgovci. Vendar je potrebuj11' tem razmišljanju vzeti za- v. . skupno in se i.e ozirati na terene primere, ki lahko spod-jjl, w naše trditve, ne morejo pa ““Polnoma spremeniti takoj navedemo d° so pred ktj -anja za letošnji konec leta do-niijda nimamo na vidik" nobe ste '. .'dškov cen, če 'zvzamemo ti-- ’ ** bodo odvisni od morebitnih Fotografski aparati, material ipd. Z razliko od gornjih dveh sektorjev, ni mesec december za to zvrst trgovine prav najboljši (največje pro. daje se na tem sektorju beležijo junija, julija in avgusta 1 Je pa vseeno precej pomemben in to posebno za manj vredne artikle, ki so zarad- svoje dostopnost: v ceni zelo pripravni za darila Tu na beležimo neko drugo posebnost, ki cene ne samo zadržuje, amp-ik i’h celo niža. Industrije dajo v promet ob tej priliki posebne konfekcije - darila, ki vsebujejo n.pr. vse potrebno za novega in nepripravljenega fotoamaterja (enostaven aparat, primerno torbo, luč nekaj pilmov, itd.), po takih cenah, ki so, kljub večjim stroškom za luksuzno kon fekcijo, tudi do 10°4 nižje od normalnih cen posan.eziiih sestavnih delov same konfekcij Potrošnik i-ma tako možnost izbire in možnost, da pn nakupu celo prihrani v primerjavi z drugimi meseci. Po tem kar smo do sedaj omenili, smo mnenja, da je vsaka bojazen po namernem povišanju cen v tem obdobju popolnoma neupravičena Poleg tega pa moramo dodati še en dokaz, ki je sličen za vse kategorije in posebno za sektor oblačil in konfekcij, ki je podvržen po leg vsega tudi muham spreminjajoče se mode. Rekli smo da se v tem obdobju prodaje podvojijo ali celo potrojijo. Zato mora trgovec poskrbeti za pravočasno in količinsko primerno nabavo blaga. S tem se njegov inventar znatno poveča in znatno se tudi povečajo megove finančne obveznosti. Če bi se sedaj isti trgovec spustil v povišanje cen, z možno posledico, da proda manj blaga od predvidenega, bi mu to ostalo v skladišču in ti tak j zašel v zelo hudo finančno krizo; kupljeno olago je treba namreč plačati v vsakem primeru! Tega pa si resen in trezen trgovec ne more dovoliti, ker bi to pomenilo v mar sikaterem primeru tudi njegov polom. Menimo, da smo tako precej nazorno nakazali zakaj -e ne bodo cene v bližnjem obdottou praznikov in trinajste plače povišale Naj bo to tudi dokaz, da si trgovec ne more vsega dovoliti in da je tudi sam podv~žtn raznim zunanjim in notranjim faktorjem, ki ga vežejo in ki zajez.jejo. kolikor se da povišanje cen. Prepričani smo, da smo tako u-speli razčistiti marsikatero nejasnost in doprinesti k boljšemu spoznanju odnosov trgovec - potrošnik kar ie edina možna osnova za Dravo in pošteno trgovino JURIJ KUFERSIN iiiimiiiuiimiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiimiiiiimMimJiltiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiuiimiiitmi NARAVNI PLIN ZA ITALIJO Z DVEMA PLINOVODOMA IZ HOLANDSKE IN SZ Prvi bo dolg 810 km, drugi pa 770 km na svet°vnem tržišču in fc6mb H jrij1 se krajevni operater ne mo. Taniti. V ostalem pa bi moralo L „ot Po navadi, kot da praznine J0; bi bilo in kot da bi si nihče iforn čaleoval pretakanja tako o-vsote denarja sjjjJ^damo se, da se verjetno mar-ta, he bo strinjal s temi našimi šah aai>- Zato jih bomo tudi sku-tjjj “temeljiti s primeri do ka-te-š) 5?° se dokopali z našo stal-i^Jf-sotnostjo v tržaškem trgov-stavj ki -ie svoji se- jj^eden izmed najbolj resnih in v državi. Ker smo v ča-■’ se bomo omejili na tri če f “^stične zvrsti trgovine' igra-.afslci aparati - material, j 'a in konfekcije. >^jce- Novemoer in decemDer sta ko je prodaja na tem pod “ajvečja. Zatorej bi si bilo *jf .a misliti, da 3e pri tern (ka-i v drugih strokah) kdo o-Ufodaj’ Ni Pa tako, ker s povišanjem Va Jaste vzporedno tudi konku jlOj]JJasno ie zato 'ta z ostrejšo Čajjn ®nco (posebno s strani vele-»i S(,V,'lci ne morejo cene poskočiti ča|n(,n'0raJ° nujno zadržati na nor-I« ugj1 .nivoju. Kvečjemu lahko ce-čil(, ?i°' Ugotovljeno je namreč hijj r8 so sedanje cene nižje od kot , k ven sezonskih mesecev. ČtUgj lahko maj junij, julij In b stia^lQ in konfekcije. Tudi za lWjk° 'e december zelo važen 'Prodaje beli"Jo namreč sko-išvi, V'°jitev vrednosti v primer-tih J '(rednostjo normalnih meseč- Italija pridobiva že leta na lastnih tleh večje količine naravnega plina (metana), ki pa ne zadostu je za naraščajoče potrebe industrije in zasebnih potrošnikov. Zate je pred enim letom začela uvažati metan iz Libije, ki ga pred vkrcanjem na posebne ladje utekočinijo, nato pa v Italiji ponovno piovmejo v plinsko stanje. Tudi metan iz Libije ne zadostuje (poleg tega je njegov uvoz drag, kajti spreminjanje agregatnega stanja prvine je povezano z visokimi stroški) ter se je Italija pred časom dogovorila še z dvema potencialnima dobaviteljema, z Nizozemsko in Sovjetsko zvezo, za večje redne dd-bave metana po plinovodih. Tako iz Holandije, kakor tudi iz Sovjetske zveze, sta v gradnji v smeri proti Italiji dva plinovoda, po katerih naj bi prvi kubični metri naravnega plina pritekli v italijansko razpečevalno omrežje še pred koncem prihodnjega leta Plinovod iz Nizozemske, ki ga hkrati s plinovodom iz Sovjetske zveze prikazuje naša slika, bo daljši (810 km) in bo dovajal holandski plin čez nemško in švicarsko ozemlje v bližino Mortare (Milan), kjer ga bodo potisnili v razpečevalno mrežo družbe SNAM Plinovod iz Sovjetske zveze bo meril bo Italija okoli leta 1980 uvažala na leto po 8,5 milijarde kub. metrov metana iz Sovjetske zveze in le 3,5 milijarde kub. metrov iz Holandije. Plinovod Nizozemska - Italija so začeli graditi v lanskem poletju. Med drugim bo prekoračil tri reke, in sicer Mosello (185 m širine) ter dvakrat Ren (482 oz. 253 m širine) ter bodo na švicarskem in italijanskem ozemlju izvrtali 13 predorov v skupni dolžini 35,7 km. Najvišji bo po svoji legi predor skozi Griesov masiv na nadmorski višini 2360 m. Vzdolž plinovoda bo pet potisnih postaj. Nizozemci bodo dobavljali po 6 milijard kub. metrov plina Italiji in pol milijarde Švici. Plinovod bo na nemškem o-zemlju debelejši, ker je predvideno, da se bodo nanj pozneje priključila tudi nekatera potrošniška središča v tej državi. Plinovod Češkoslovaška Italija, ki ga bodo na češkoslovaško - avstrijski meji napajali s plinom iz Sovjetske zveze in ki je v dobrem delu že izpeljan, bo dovajal plin čez štiri avstrijske dežele (južno Avstrijo, Gradiščansko, Štajersko in Koroško) ter ga «izročil» Italiji pri Trbižu. Cevi bodo iz Trbiža nadaljevale pot preko Vicenze, Ve- SEJA OBČINSKEGA SVETA V DOBERDOBU koht^' ^ara^> te£a t,a rase tu en°a in uri demo do istih / k“v kot pri Igračah. Poleg 'tdj.', ko rečemo, da se nakupi iz- mnogo prej 'približno 7-8 'n da zatorej ne upošte-“““e morebitnih novih povi- ^ev) 770 km in bo prevzemal plin na i rone in Brescie do končne postaje češkoslovaško - avstrijski meji ter Seregno v Lombardiji. Plinovod bo ga dovajal čez Trbiž do mesta Se speljan čez 90 prekopov, 100 želez-regno (Milan). Okoli leta 1980 bo niških prog in cest ter 14 večjih Italija potrebovala približno 30 milijard kubičnih metrov naravnega plina na leto. Od tega bo domača proizvodnja na kopnem in na morju pokrila 50 odst. potrebe, medtem ko bo na uvoz iz Nizozemske odpadlo 20 odst., na uvoz iz Sovjetske zveze prav tako 20 odst., a na uvoz iz Libije preostalih 10 odst. domače potrebe. Je pa možna tudi druga varianta: Francija se je namreč svoj čas obvezala, da bo uvažala večje količine naravnega plina iz Sovjetske zveze, zdaj pa se Francozi pogajajo z Italijo, da bi jim odstopili del tega sovjetskega plina v zameno za ustrezne količine holandskega metana. Kolikor bi se pogajanja zaključila z uspehom, rek (med temi tudi čez Donavo, Dravo in Muro); samo na italijanskem ozemlju bo prekoračil 130 rek in rečic, 23 železniških prog, 24 večjih in 150 manjših cest. Plinovod bo zahteval gradnjo štirih predorov, od katerih bo najdaljši meril 2 km. Zmogljivost novega plinovoda bo večja na avstrijskem o-zemlju, saj bo moral napajati tudi avstrijsko industrijo, in manjša na italijanskem ozemlju. Vzdolž njega bodo v prvi fazi štiri potisne postaje, ki bodo pozneje narastle na šest. Na najvišjem mestu se bo vod povzpel na 1.477 m nadmorske višine, njegova gradnja pa bo samo na avstrijskem ozemlju zahtevala naložbo 86 milijard lir. V začetni fazi naj bi plinovod dobavljal Italiji po 8,6 milijarde kub. metrov metana na leto. Predstavniki avstrijskih krajevnih ustanov pri odborniku Vicariu Deželni odbornik za krajevne u-stanove Vicario je v Vidmu sprejel skupino predstavnikov avstrijskih krajevnih ustanov, ki jo je vodil glavni tajnik avstrijskega odseka Sveta evropskih občin dr. Hamrcer. Na srečanju so razpravljali o nalogah in pristojnostih krajevnih ustanov v okviru nove Evrope. Odbornik Vicario je ob tej priliki orisal prizadevanja deželne upravi, da bi ob spoštovanju pristojno:, ti posameznih občin podprla nastajanje konzorcijev med samimi občinami. V evropskem merilu se naša dežela zavzema za nastajanje naddržavnih institutov, k čemur Furlanija-Julijska krajina dežela zgodovinskega dialoga med sosednimi narod' in kulturami. kaže že od nekdaj posebno nagnjenje. V zaključnem govoru je dr. Hgmmer izrazil pričakovanje, da bodo v bližnji prihodnosti v Evropi odpravljene zaoreke državnih -m-ia. Dr. Hammer je tudi povabil odbornika Vicaria naj v DELA Nfl AVTOCESTI SO V POLNEM TEKU Glavno cesto skozi Sovodnje so v torek razrili z buldožerji Najprej IkmIo uredili most za sovodenjsko cesto: februarja naj bi bil promet spet po njej možen - Predor pod cesto in igriščem bo dolg 170 m - Avtocesta gotova do konca 1.1973? V torek popoldne je močan buldožer presekal glavno cesto skozi vas v Sovodnjah. V predpoldanskih , urah sta dva delavca vodovodnega konzorcija CAFO dvignila nad zemljo vodovodno cev in jo obložila 7. vato, da bi jo obvarovala ; pred mrazom. Dela na trasi od Sovodenj do Soče so torej v polnem teku. Načelnik cestnega urada na pokrajini geometer Lupieri. ki nadzira ! omenjena dela, nam je dejal, da ima gradbeno podjetje nalogo čim-prej dokončati most cez sovodenjsko cesto Predvideva da bo to delo končano v nekaj mesecih. Jarek bo v celoti sKopan v prihodnjih dneh, čimprej bodo pričeli postavljati železobetonske stene in bodo most tud: prekrili. To naj bi izvršili približno v mesecu dni, nato naj bi ostal ta most neprehoden še nekaj več kot mesec dni. Konec februarja čt ne bo zaplet rajev, naj bi bil avtomobilski promet po glavni sovodenjski cesti spet mogoč. Seveda nas je zanimalo kako je z avtocesto od Majnice do Tržaške ceste pri Štandrežu. Lupieri nam je raJe volje postregel s podatki. Vsa masa je bila že lani oddana na dražbi. Z lastniki zemljišč je sklenjen sporazum za njihovo odplačilo Sedaj gradijo odsek med Sočo in železnico, ustrezni urad za javna dela v Benetkah je odobril tudi drugi načrt za most čez Sočo. Ta bo imel enajst opornih stebrov, razdalja med enim in drugim bo 28 meirov. Most bo dolg 336 metrov. Graditi ga bodo začeli kmalu, v zimskih mesecih, ko je v Soči najmanj vode. Z opornimi stebri bodo šli v nekaterih primerih kar 27 metrov globoko V Sovodnjah so v poinerr. teku dela z? gradnjo podvoza pod cesto in pod nogometnim igriščem. Domači avtomobili lahko obidejo delovno traso, ne da bi jim bilo treba delati dolgih ovinkov skozi Peč in Rupo ter Štandrež. Predor pod pokrajinsko cesto in pod igriščem fcn dolg 170 metrov. Cesta bo na isti višini kot je bila prej, igrišče pa bodo dvignili za približno en meter. Po končanih delih bo treba nekaj časa čakati, da se zemljišče utrdi šele potem bodo lahko na njem spet igrali nogomet. Podjetje namerava ta dela končati čimprej, da bi potem delavce in stroje premestilo na drugi konec avtoceste, proti Štandre-žu. Podjetje ima 480 dni časa, da zaključi delo na celotni trasi. To pomeni, da bi maralo delo končati do konca prihodnjega leta. Pri železnici bodo napravili začasni obvoz, teko da bodo lahko železniški most nad avtocesto gradili brez motenj: tako ga bodo zgradil' hitreje kot če bi morali delo ustavljati ob prehodih vlakov Za avtocesto imajo na razpolago 1.300.000.000 lir, povečane cene m dodatna, prej ne predvidena dela na mostu čez Sočo, pa bodo celotno gradnjo brez dvoma podražila. Preb dnevi so pričeli graditi, tokrat na pobudo ANAS, ki je v ta namen nakazalo 600 milijonov lir, tud' avtocestni odcep na Tržaški c°sti. Tu bodo sedanjo državno cesto Gorica - Trst dvignili pri prehodu čez železnico. Vlak bo tekel pod cesto, med železniško traso in pokopališčem bo deteljica, ki bo povezala avtocesto, obmejno postajališče, državno cesto Goric’) Trst. Tudi tu ima podjetje na razpolago 480 dni časa, dela bodo zaključena v začetku leta 1974. Pred dnevi je deželni računski dvor odobril načrt v vrednosti 1.170.000.000 lir za gradnjo najnujnejših infrastruktur obmejne postaje pri Štandrežu-Vrtojbi na i tali j brski strani Okroglo milijardo bo daia dežela, ostalo pa občina (obč. svet je v ponedeljek odobril sklep o posojilu za 170 milijonov lir). S tem denarjem bodo zgradili najbolj nujna dela, kajti za celotno obmejno postajo bodo morali kasneje porabiti še dve ....................................im... OB DNEVU JUGOSLOVANSKE REPUBLIKE VELIK NAVAL TURISTOV VENDAR MANJ KUPČIJ V nekaterih trgovinah več prometa kot lani, v drugih pa veliko manj • Vrste vozil na prehodih OBISK NOVOGORIŠKIH GLEDALIŠČNIKOV USPEL RECITACIJSK1 VEČER 0 HUDIH ČASIH NAŠEGA ODPORA Večer je bil na pobudo Mladinskega krožka v gorički Prosvetni dvorani Na pobudo Mladinskega krožka je Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gvrice priredilo v torek recital s temo «Od Rapalla do osvo-boditve». Mladinski krožek je s tem recitalom proslavil 29. november, praznik jugoslovanskih narodov. V Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu se je zbralo občinstvo, še posebno mladina, ki je z zanimanjem sledilo recitalu. Pred nastopom je spregovoril član krožka Aco Mermolja, ki je prisotnim na kratko orisal pomen tega datuma. Mermolja je nadaljeval, da mara prav mladina nadaljevati boj, ki so ga a hudih časih vodili njihovi starši. Po njegovem govoru ie imel uvod v recitalu dramaturg Primorskega gledališča Marjan Kovač. ki je prisotne seznanil z zamislijo tega recitala. V recitalu so člani gledališkega ansambla z pesmimi in raznimi dokumenti prikazali dobo, v kateri je bilo slovenstvo tlačeno. Fašisti so požigali hiše in pošiljali v izgnanstvo najboljši del slovenskega ljudstva. Človek je zgubljal vero ljubezni do človeka: pripravljal se je oboroženi boj do okupatorja. Ustanovitev prvih dveh primorskih partizanskih brigad je dala ostalim ljudem novega upanja in vedno več ljudi je vstopalo v vrste partizanov. Po dolgih in krvavih bojih je pravica zmagala nad zlim in Slo- venci so dobili novo socialistično državo. Ob koncu recitala je sledil dolg aplavz, ki je nagradil odlično izvedbo igralcev, ki so z občutkom obujali spomine na tedanje težke čase. Zaradi okvare na kotlu ni šolskega pouka Zaradi okvare na grelnem kotlu včeraj ni bilo pouka na slovenski trgovski šoli v Gorici. Kotel se je pokvaril že prejšnji dan in so dijaki kljub mrazu vztrajali v razredu, medtem ko so dijaki znanstvenega liceja z italijanskim učnim jezikom zapustili pouk. Popoldne so imeli dijaki trgovske šole pouk v prostorih slovenske srednje šole v Ul Randaccio. Koliko časa bodo šolski prostori neogrevani in s tem tudi neprimerni za pouk, ni mogoče vedeti, ker bo moral lastnik zgradbe, go-riška kurija, kotel popraviti, morda oa celo zamenjati. Skozi vsa te leta se je toliko obrabil, da bo skoraj zagotovo mibolje, če bodo namestili novega. Občinska uprava, ki plačuje najemnino za zgradbo, je lastnika že opozorila na nevšečnosti, ki so nastale Z buldožerjem kopljejo jarek bodoče avtocestne trase in nalagajo material na tovornjak; v ozadju trasa avtoceste proti Soči ........ . .. ... . ......»n..........................................»n...«■■>.........................................................................- milijardi lir. uoriska občina bo kmalu razpisala dražbo za oddajo teh ie:. Omeiiimo še, da je državno podjetje 4NAS že pričelo izvajati Drva dela r\ novo državno cesto Gorica - Krmin. Ta se bo pričela pri goriški industrijski coni pod Štan-dreže-n. prečkala bo z mostom Sočo v višini starega smetišča in Mochitte, nato bo obšla vse furlanske vasi do Krmina. Opornike za most že gradijo. Vsa ravnina južno od Gorice, od Soče skozi Sovodnje do štan-dreža bo torej v kratkem eno samo veliko gradbišče Veliki stroji bodo tu brneli .-eč kot leto dni in starih mirnih polj travnikov ter vrtov naših kmetov ne bo več. 2.000.000 lir NAGRAD za vse, ki do 31. januarja 1973 poravnajo celoletno naročnino za PRIMORSKI DNEVNIK DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan a ponoči je dežurna lekarna San Nicolo, Ulica 1. maja, tel. 73328. Svetovalci so odobrili načrt za ureditev odtočnih kanalov Kanale bodo skoraj v celoti uredili z državnim prispev. kom - Sprememba načrta razmejitve zazidalnih središč Na torkovi seji občinskega sveta v Doberdobu so svetovalci odobrili načrt za dokončno ureditev odtočnih kanalov po vasi. V prvem delu vaisi so kanali že urejeni, sedaj bodo pa uredili še drugi del in čistilne naprave. Voda, ki se bo zbirala v kanalih, bo odtekala proti jezeru, vendar ne bo prišla do njega, pač pa se bo izlivala V 40 m globoko kraško jamo. Strokovnjaki so s pomočjo jamarjev preračunali, da bo te jama, ki stoji na pol poti, ki pelje do jezera, požirala deževnico. Seveda v jamo ne bodo pustili umazane vode. Slednjo bodo SKLEP POKRAJINSKEGA VODSTVA Krščanska demokracija za obnovitev sodelovanja s socialisti v pokrajini Tudi svetovalska skupina K D izrazila podobno željo - V prihodnjih dneh stiki med KD in PSI Pokrajinsko vodstvo krščanske demokracije si želi obnovitev levosredinskega sodelovanja v pokrajinski upravi. S tem v zvezi ima tajništvo KD naHogo poiskati stične točke sodelovanja z vodilnimi organi PSI. To je v glavnih obrisih sklep pokrajinskega vodstva KD, ki se je sestalo v Gorici v torek zvečer. Na tej seji je poročal tajnik De Simone. Povedal je tudi, da se je prejšnji večer sestala svetovalska skupina krščanske demokracije na pokrajini in da je ta izrazila željo, da bi se sodelovanje s socialisti nadaljevalo, da bi bila pokrajinska uprava pobor-nik modernizacije na raznih področjih, vključno na tistem psihiatrične oskrbe, upoštevajoč resolucijo, ki jo je sprejel pokrajinski svet. Vodstvo KD je tudi ugotovilo, da je ton resolucije socialističnega vod- Na včerajšnji praznik republike Jugoslavije je bilo tudi v Gorici veliko število jugoslovanskih turistov, ki so izkoristili prosti dan za obisk našega mesta, za obisk sorodnikov in znancev in pa za nakupe. Izredno velik naval je omogočila tudi okolnost, da predstavljajo ti prazniki morda zadnjo prilož nost za potovanje pred zimsko sezono, ki s snegom, meglo in slabo prevoznimi cestami povsem normalno zmanjša prometne tokove iz Slovenije v smeri proti našim krajem. Včeraj so bile dolge kolone vozil na vseh mejnih prehodih, zlasti pri Rdeči hiši, v mestu pa se je prisotnost jugoslovanskih turistov mogla beležiti predvsem z visokim številom avtov z jugoslovansko registracijo in z večjo gostoto prome ta kot običajno. Na Travniku, tradicionalnem središču jugoslovan spremstvu odposlanstva predstavnikov krajevnih ustanov iz naše deželt obišče na Dunaju avstrijski ,skih kupcev, je bilo včeraj neko-odsek Sveta evropskih občin. Iliko zmešnjave zaradi zabavišč, ki so jih te dni pripeljali iz Vidma in ki bodo od sobote dalje predstavljala eno izmed zanimivosti Andrejevega sejma, ki ga bodo odprli v soboto. Po mnenju trgovcev včeraj dopoldne ni bilo toliko jugoslovanskih kupcev kot lani ob istem času. Takšnega mnenja so trgovci s tekstilom, zlatnino, nasprotnega mnenja pa so trgovci s kmetijskimi stroji, kar je mogoče razložiti z novimi ukrepi v korist kmetijstva. Zaradi današnjega drugega prazničnega dne lahko pričakujemo, da se bo obisk kupcev iz notranjosti Slovenije (izredno veliko avtomobilov je imelo ljubljansko, marsikdo pa tudi zagrebško registracijo' nadaljeval tudi danes. Prebivalci sosednjega mejnega območja, ki imajo več priložnosti za potovanja k nam, bodo po vsej priliki raje prišli prihodnji teden, med tradi cionalnim andrejevanjem. stva zelo oster. Zaradi tega je treba nujno najti stik z vodstvom PSI, ugotoviti stične točke, ki' bi dovolile obnovitev »pozitivnega levo sredinskega sodelovanja*. V prihodnjih dneh bodo imeli demokr-ščanski voditelji sestanek s socialističnimi. Ti' so se sestali v Gorici sinoči. Razpravljali so o položaju na pokrajini po ostavki socialističnega predstavnika v ožjem odboru ter analizirali rezultat občinskih volitev v treh obč;nah na Goriškem najprej očistili s pomočjo čistilnih naprav in šele nato jo bodo pustili v jamo. Za vsa ta dela bo občina potrošila približno 52 milijonov lir. Od teh bo država prispevala 44 milijonov, za ostalo je občina zaprosila deželno upravo v obliki posojila. S tem da so svetovalci odobrili načrt seveda ne pomeni še, da bodo z deli začeli takoj. Načrt mora najprej prepotovati vse birokratske poti, nakar se bo vrnil predvidoma po enem letu in šele nato bodo lahko začeli z delom. Pred nekaj meseci je občinski svet odobril načrt razmejitve zazidalnih središč, vendar je dežela zavrnila načrt, ker ni bil ustrezno pripravljen. V načrtu so bili namreč narisani kot zazidalna središča tudi zaselki' kot sn Poljane in dni gi, ki so razmetani vzdolž po Dolu. Po novem razmejitvenem načr tu, ki so ga odobrili v torek, te zaselke ne prištevajo več med zazidalna središča, ker so sestavile ni iz premajhnega števila stano pravljati predvsem o kritičnem, de ficitamem položaju skoraj vseh u-prav in posredovati pri ustreznih forumih za rešitev težkega položaja. V zvezi1 s konferenco je občinska uprava pripravila posebno resolucijo. Župan je svetovalce seznanil še s pobudo ronske občine, ki bo uredila znanstveno - naravoslovni muzej. Tudi doberdobska občina je bila poklicana, da sodeluje v konzorciju za ta muzej; o tem bodo pa razpravljali še na naslednji seji. Svetovalec E. Ferfolja je zaprosil župana za pojasnila z ozirom na dovoljenje za gradnjo župnijske telovadnice. Kot je znano ima župnišče že nakazan deželni denar za gradnjo telovadnice, vendar nima še potrebnega gradbenega dovoljenja, ker ni bil n?črt sestavlien no predpisih regulacijskega načrte. Občana ne more dati gradbenega dovoljenja, ki bi bilo v nasprotju s predpisi regulacijskega načrte pa tudi z gradbenim-' predp-'si Za re šitev tega problema je občina no-sredovala tudi pri deželi, vendar vanj, ki so eno od drugega precej, . «.dai nreiela odsovora oddaljena. Dejstvo, da ne morejo!™ še do sedaj prejela <*1Sovora' biti nekateri zaselki ali posamezna stanovanja vključena v zazidalna središča nima nobenega pomena, razen v primeru razlastitev, ko ima zemljišče v zazidalnih središčih eno ceno, zemljišče izven teh pa drugo. Ob začetku seje je župan Andrej Jarc poročal o deželni konferenci za krajevne avtonomije, ki bo v Pordenonu 16. in 17. decembra. Po udaril je, da je to važen moment za vse krajevne uprave v naši deželi, ki' se bodo na tej konferenci lahko dogovorile o bodoči politično upravni akciji. Župan je dejal, da bo potrebno na tej konferenci raz- NAROČNINA na PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1973 CELOLETNA........Lir 13.500 POLLETNA.........Lir 7.500 MESEČNA..........Lir 1.350 Naročnino sprejemajo: ■ uprava: Gorica, Ul, XXIV Maggio št. l/l, tel, 3382 ■ raznašalci ■ pošta: tek. račun ZTT št. 11/5374 ZA VSE NAROČNIKE: brezplačno mesečnik DAN za vse, ki poravnajo celoletno naročnino do 31. 1. 1973 NAGRADNO ŽREBANJE v vrednosti 2.000.000 lir Vsak nov naročnik bo prejemal do 31. decembra 1972 Primorski dnevnik brezplačno Svetovalci so nato razpravljali še o razlastitvah za mdustriisko cono v Tržiču, kjer imajo zemiiišča tudi Doberdobci, o podelitvi posebne dopolnilne odškodnine občinskim uslužbencem za leto 1973 ter o možnosti da uslužbenci delajo po potrebi tudi nadure. Kino (wOneo VERDI 16.30—22.00 «Pippo olimpio-nico». Walt Disney. Barvna risanka. CORSO 17.00— 22.00 ril mio nome č Mallory... M come mortes. R. Wood in G. Giorgelli. Barvni film. CENTRALE 17.30-21.00 «11 dottor Zi-vago». J. Christie in O. Shariff. Barvni film. MODERN1SSIMO 17.00-22.00 «Signor Procuratore, abbiamo abortito*. D. Arden in A. Frank. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. V1TTORIA 17.15—22 00 «Reazione a catena*. C. Auger in B Skay. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. Iršič AZZURRO 17.30 «La Mala ordina*. Barvni film. EXCELSIOR 16.00 «Jo<- Kidd*. Barvni film. PRINCIPE 14.30 »Violentata sulia sab-bia». Barvni film. Voivj <»o» SOČA «Sanje zločina*, italijanski barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA «Ne dotikaj se kavboja, dokler je zaljubljen*, ameriški barvni film - ob 18. in 20. RENČE Prosto, ŠEMPAS Prosto. DESKLE «Zaanji naboj», ameriški barvni film - ob 17. in 19.30. PRVAC1NA «Maščevanje nevidnega človeka*, ameriški film - ob 20. KANAL «Reka v ognju*, ameriški barvni film — ob 20 DEŽURNA LEKARNA V l,urici Danes ves dan m ponoči je dežurna lekarna Tavasam, Korzo Italija 10, tel. 256? Razna obvestila Mladinski krožek v Gorici javlja, da bo prirejal v klubskih prostorih na Verdijevem korzu 13, plesne čajanke ob nedeljah popoldne Pričetek v nedeljo, 3. decembra ob 18. uri. PROTI KONCU ŽE TRETJE POVOJNO DESETLETJE Mengele uživa zaščito bivših in sedanjih prijateljev Borman pa je pomemben in upoštevan poslovni človek Tre* .že desetletje od konca druge svetovne vojne se že bliža svojemu izreku in vendar je po svetu še veiko nacističnih zločincev, ki mimo in celo bogato žive malone brez strahu, da bi morali plačati račun za svoje zločine, ali pa se umikajo iz kraja v kraj pod (»bro zaščito prijateljev in somišljenikov, tako da jim resnično ne grozi dejanska nevarnost, da bi prišli pred sodišče Ce bi nekdo hotel te ljudi resnično pritirati pred sodišče, bi jih moral nekako protizakonito aretirati ali celo ugrabiti. Prav te dni je ponovno govor o dveh vojnih zločincih, ki spadajo med največie nacistične zločince. Eden je zani nacistični »zdravnik* dr. Mengele. drugi pa nihče drugi kot Hitlerjeva desna roka Martin Borman Dr. Mengele ni pomoril veliko ljudi, pa* pa je veliko ljudi mučil. Pod lažno krinko znanstvenega raziskovanja je delal poizkuse na jetnikih, operiral jih je pri popolni zavreti, izvajal torni pravo pravcato vivisekcijo, »proučeval* enojajčne dvojčke in skušal ustvariti neko «metodb», da hi mogle vse Nemke rojevati dvojčke, da bi se nemška rasa s tem še bolj namnožil.-: in zavladala nad človeštvom. In čeprav je Mengelejeva dejavnost znana in dokazana, so nazadnjaške sile v svetu dovolj močn.-, da ga skrivajo že od konca vo.,ne. Danes živi Mengele v Paragvaju in sicer v zaščiti bivših nemških nacistov ter paragvaiskih visokih funkcionarjev ki se vsakokrat, ko bi prišel v nevarnost, potrudijo, da ga spravijo ca varno. Mengele se danes bliža 60. letu starosti in živi lepo, rekli bi bogato življenje, pa čeprav se mora včasih »umak-niti izpred oči javnosti*, da bi ne vzbuja «preveč ogorčenja* pri svojih bivših žrtvah. Da je Mengele danes živ, da lepo in skoraj brezskrbno živi v Latinski Ameriki, je pred dnevi povedal Tuvia Fried-man. Kakih 50 let star Jud. ki je vse s i je življenje posvetil lovu na bivše nacistične zločince. Tuvia Friedir.an pa, žal. nima sredstev, da bi temeljiteje zbral pooatke, kako prijeti dr. Mengeleja. Neki* v Latinski Ameriki pa živi za Hitlerjem najhujši nacistični zločinec Martin Borman, ki se skrivi pod različnimi lažnimi imeni, med drugim pod imenom Richard Bauer in Juar, Gomez Tako je pred dnevi pisal londonski «Dailv Express». ki objavlja vrsto člankov o bivši cesni roki A-dolfa Hitlerja Martinu Bormanu. Iz teh člankov smo mogli doslej zvedo'i, da bi bili pred mesecem dni mogli Martina Bormana zajeti in da je ušel tako rekoč po naključju. Nadalje zvemo, da je Martin Borman, katerega prvi sin še iz nacistične dobe *, " zj je na državnem tekmovanju violiniste v Carpiju ob štem ^ Neva Merlak ____________ nega basista ljubljanske Op«rf. ,, nila Merlaka, je diplom*0%. klavirja leta 1967 na konsev*• ml.. 'P .. ,1 000- . riju «Tartini*, v Trstu v leta Pianistka N. Merlak je za Radio Trst A in Corrado igrala Romanco * priccio Vasilija Mirka. dvelpr Vf ski skladbi Marija Kogoja glasbeni vezili Pavleta ” od^' praktično pa bo ves čas M sir saj bo spremljala vse °sv^ liste. ji> POPRAVEK nedeljskem Primorskem JJ' u ima priimek skladat j rv*n končiča (skoraj) na vse” ^ v niku lai Sktiv ^ P( *0cu I iJKve 4 teg V ■a»v S* *'° 5®dcuš $ S' i5r> h N i ^ (2 jU & kvalitetni udeležbi povzpel na je mesto. Mnogo Hruohčew‘ ^ vedb so že posnele staje, tako Radio Trst A, r■ Koper, Radiotelevizija LjvblP : Radio Dubrovnik. Na koncert119^ morskih avtorjev bo Hrvatič ^ jal Tri glasbene misli J°gn0ojl končiča, Andante Marija ter Sonatino Alojza Srebotnik Corrado, ^ X Uri % p Si tztt Ž?; N J-ES S *; Sba S Maureen Jones. Istega prejela nagrado «Fabio Fere ^niza najboljšo diplomo onePaor^t ka. Takoj po diplomi se je 9 p vrsta njenih pogostnih in 1 spelih nastopov. , 0 Kot domačinka je seveaa .p. ona že večkrat igrala ob sPre' \e< S; £ S R« vi orkestra Glasbene i1 na solističnih koncertih, priredila naša glasbena ..„ujaH' Gostovala je že v mnogihpi- skih mestih, v Rimu, NeaplJ^^, lanu, Vidmu, Pordenonu, J|n- ob Gardskem jezeru in v K " u- Laskave ocene je bila defez 0 di ob nastopih v jugosl°.v Peijt, mestih Mariboru, Ljubljani, 0 Trbovljah, Kranju, Šibeniku Reki. Ra# Igrala je že z orkestrom /zM/P televizije Ljubljana in * .olista tom Samom Hubadom kot s gf^ v Concertinu za klavir ^ 1^ ster Demetrija Žebreta. postaje RA/, za Radto, za Radiotelevizijo Ljubijo prsP n,i /etn m8 io tudi K .fiCt1 Od leta 1968 je tudi pedagog na šoli Glasbene v Trstu. 01$ $2 s ti ('Ci fy|j Jutri zvečer bo Neva C°' V članku o koncertu Pr' jaJcf' skladateljev in domačih >z' jpev di>r ■vuiienj« vanuiajl na • jrfia i-. ajih krativec, medtem ko ^tr* original na vseh prvih aJ10bj P1 vec; to pa ne zato, ker kakršen koli naglas na P' —Ve** ,„i potreben, ampak iz df° razlogov, ker bi večina U1 gače pomotoma brala jala (kot že izgovarja) j H’ *K> na oju, to je na predzadnje ^ gu: na podobno napako ‘)U(jarjc recimo pri Jazbinah s P° jšžhl nim ijem, pravilno pa Je std' ne... in Jakončič — toda z cem. KOŠARKA ŠPORT ŠPORT ŠPORT TEDENSKI PREGLED POVRATEK ADRIJANA ZAVADLALA VELIKA PRIDOBITEV ZA BOROVCE Razburljiv potek derbija Polet-Kontovel - Koristno gostovanje Opencev v Postojni Javnost naših košarkarskih dru-, Postaja vse bolj živahna. Ob JSj tedna so bile na sporedu pr-l^fVene ® Prijateljske tekme, po-vp^a. Pa so poletovci gostovali' . D LIGA ^veseljiva novost nedeljskega Borove ekipe je bila pri-ki™1 Adrijana Zavadlala, ki se T^a vrnil v moštvp in mu bo risti]0JTwUŽenostj° gotovo zelo ko j^rtoner Mari pa o tem men: «Povratek Zavadlala v ti*. J® za nas velika pridobitev. 11^® J® že itak polno mladih in K i“senih igralcev. Z Zavadlalom ojačili obrambo in tudi Ka*' t3? Meni trener Mari o Fab-HijJ ®a je znova v formi, o tem jjT1 fjvomii. Upajmo, da bo s ta-tojjjj ^"nom igral tudi v ostalih J&Dl 3 ^ Lido Jesolo — j1 3. KOLA: _®° Šanson — Don Bosco Crick — Bor Po dolgi stavki, ki so jo proglasili sodniki «zaradi narazumevanja s strani zvezne federacije, v zvezi z imenovanji sodnikov višjih kategorij*, je podal ostavko pokrajinski odbornik košarkarske zveze Nereo Del Negro. Nedvomno bo to hud udarec za našo košarko, ki je poleg sodnikov tako zgubila tudi enega najbolj aktivnih delavcev. NOGOMET V prijateljski tekmi naraščajnikov Vesna-Koper 3:2 (2:0) - ------ Ciamocolori 0:šč’ ,~US Padova — Hannibal ?alVlrtos PD — Treviso 57:54, PD ^Fiamma PD — Pro Pace Crick in Lido Šanson Jes-r0 .Pace, Virtus, Don Bosco, Cilj p * Hannibal 4, Treviso in Pij*. ag°va 2, Cianocolori, Bor in 0. %p°,DNJE K0L0: Treviso -11. i,riia<30Va' Bor — Fiamma (ob Pto p3, Hannibal — Lido Šanson, Jesoln~ Bon Bosco, Crick — > Cianocolori — Virtus PD. 2at mladinci HojJp Usedene telovadnice so toSgpladinci počivali, je* Bor — Italsider neod., Ti-dici pitala 63:47, Spliigen — Ra-® 80:76, Ferroviario — '-ESrtmS’ Llyod — Ardita 75:67. W,. V^A: Lloyd Adriatico 6, riQ j® _Arte GO, Ardita, Ferrovia-C ngen 4- Bala, POM in Ti-hm'a Gradeče 10/11 nad. telefon 22 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančW^ upravni 300, legalni 400, osmrtnice .n sožalja 200 lir »Mali 09 , 80 lir beseda Oglasi za tržaško in qonško pokrajino se naročajo ^ oglasnem oadelku ali Oglasi za tržaško in gonško pokrajino sc «i upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italija 0rl ' Stran 6 30. novembra 1972 Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska zrr • w Pripadnik angleške vojske v Ulstru prikazuje sodobno orožje za izstreljevanje raket, ki so ga zaplenili v Severni Irski. Gre za tip, ki ga baje uporabljajo vojske varšavskega pakta ...................................................................................................................................................................................................................... __________ _ ZAOSTRITEV POLITIČNE IN VOJAŠKE KRIZE V ULSTRU Gverilci IRA napadajo Angleže s sodobnejšim raketnim orožjem ZAKAJ NAJ BO PROCES VALPREDA V CATANZARU Formalistična utemeljitev karnijskih sodnikov Na stvarne ugovore catanzarskega generalnega pravdnika, je vrhovno sodišče odgovorilo s sklicevanjem na formalna določila zakona RIM, 29. — Sodniki I. kazenskega odseka kasacijskega sodišča so danes izročili tajništvu utemeljitev razsodbe, s katero so zavrnili prošnjo generalnega pravdnika v Catan-zaru, naj bo proces proti Valpredi dodeljen drugemu sodišču. V dokumentu, ki ga je podpisal predsednik prvega odseka dr. D’Ar-miento, je najprej kratek opis dogodkov. Kasacijsko sodišče je dodelilo Catanzaru proces proti Valpredi 13. oktobra letos, ker je bilo mnenja, da bi sodna razprava v Milanu lahko bila povod za demonstracije in druge nerede. Tej odločitvi se. je upri generalni državni pravdnik v Catanzaru. ki je utemeljil svojo zahtevo takole: 1. neuporabnost zapora, ki se je sesul marca 1970; 2. v catanzarski sodni palači ni mogoče organizirati potrebne varnostne službe; 3. v mestu ni primerne bolnišnice, kjer bi se lahko zdravil Pietro Valpreda; 4 istočasno bo moralo sodišče začeta proces proti La Barberi in drugih 116 obtožencem; 5. catanzarski sodniki so že preobremenjeni z delom. Kasacijsko sodišče ugotavlja v utemeljitvi svoje razsodbe, da razlogi, ki jih je navedel generalni državni pravdnik v Catanzaru ne opravičujejo zahteve po premestitvi procesa. Proces se lahko dodeli dru- sodišče zavrnilo tudi zahtevo branilcev Maria Merlina. Kot smo že pisali sta bila odvetnik Armentano Conte in njegov kolega mnenja, da je zapadla veljava zapornih nalogov. — Angleška vojska zaplenila orožje, ki ga uporabljajo vojske varšavskega pakta ■ Gverila drsi proti jugu LONDON. 29. — Od včeraj zjutraj do današnjih jutranjih ur je v Severni Irski izgubilo življenje šest ljudi. Zadnja žrtev silovitih spopadov je bil mlad angleški vojak. Do spopadov med gverilci IRA ter policijo in angleško vojsko je prišlo po vsej deželi." Gverilci so napadali številne policijske postaje. Vsepovsod je bilo slišati močne eksplozije. spopade s strelnim orožjem med vojsko in gverilci ter med katoliškimi in protestantskimi gverilskimi enotami. Pri teh spopadih so izgubili življenje: en policijski agent na neki obmejni postaji, dva mladeniča v Londonderryju, dva vojaka v Lon-donderryju in še en vojak v New-ryju. Vojak, ki je umrl v daviš-niih zgodnjih urah je stota letošnja žrtev, ki jo je utrpela britanska voiska v Ulstru. Britanske vojaške oblasti so se prav z včerajšnjimi napadi znašle pred zapletenim vprašanjem, ki ga predstavlja sodobnejša oborožitev gverilskih enot z raketnim orožjem. Gverilci IRA so obsuli posebno obmejne policijske postaje z desetimi raketnimi izstrelki. Ena od teh je padla na policijsko postajo v Bel-leeku (pokrajina Fermanagh) ter ubila enega agenta. Ko so popravljali porušeno poslopje, so ugotovili, da gre za raketo sovjetskega tipa. Državni podtajnik Jan Gilmour je danes izjavil v britanski spodnji zbornici, da spada orožje za izstreljevanje raket, ki so ga našli v nekem avtomobilu pri Londonderry-ju v vrsto raket, ki jih uporabljajo države varšavskega pakta. Dc sedaj so irski gverilci up<-rahljali le iztrelke zastrelih tipi «bazoo-ka» iz zadnje svetovne vojne. Razlogov za ponovno zaostritev gverile v Ulstru je več. Predvsem sc je ponesrečil poskus londonske vlade, da bi vse razprte stranke v Ulstru sedle za isto mizo ter se pogovorile o rešitvi problema. Poskus se je ponesrečil, ker je londonska vlada skušala v bistvu za gotoviti premoč protestantskih vla dajočih krogov. Angleški vodilni krogi s Heathom na čelu pa so šli še dlje: skušali so pridobiti za svojo tezo tudi poli- mtiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiimiiiuiiiiimiiiiii RAZPRAVA V GENERALNI SKUPŠČINI OZN Prihodnje leto konferenca za nov pomorski zakonik Teritorialne vode in onesnaženje najbolj pereča problema NEW YORK, 29. — Organizacija združenih narodov se je včeraj lotila zelo perečega problema in sicer novega pomorskega zakonika, ki naj bi urejeval plovbo in izkoriščanje naravnega bogastva v morju. Zakonik, ki je z neznatnimi spremembami veljal do včeraj, je bil sestavljen in odobren pred 350 leti. Sestavil ga je Nizozemec Gro-zio leta 1609, ko je formuliral teorijo o svobodi morja. Že več let so v teku razprave o pomorskem zakoniku, odkar so znanstveniki prišli do novih sistemov za izkoriščanje podmorskih rudninskih zakladov. Problem je postal še bolj nujen odkar so številne države zahtevale, da se prepove plovba supertankerjem in jedrskim podmornicam na določenih področjih. Poleg vseh teh nerešenih problemov je postalo aktualno tudi vprašanje onesnaženja, skratka dosedanji pomorski zakonik ne ustreza več današnjim potrebam. Mednarodna organizacija se je zato lotila problema kakšna naj bi bila vodilna misel novega zakonika. Cilj današnjih razprav je sklicanje mednarodne konference strokovnjakov, ki bi morala sestaviti nov zakonik, za prihodnje leto. Prvi krog razprav se bo zaključil ob koncu zasedanja generalne skupščine OZN in sad tega dela bi moral biti program konference strokovnjakov. Predstavnika Malte in čila, ki sta lani sprožila problem in predlagala konferenco, sta izjavila, da je skupščina že dosegla vrsto pomembnih rezultatov. Kaže tudi, da bo na predlog santiaškega predstavnika konferenca strokovnjakov v Čilu. Med državami, ki so naklonjene meji 12 milj so tudi ZDA, ki postavljajo kot edini pogoj zahtevo, da se zagotovi prosto plovbo po vseh ožinah. Če ostale države ne bodo sprejete tega pogoja bo Wa-shington prepovedal prehod po ožinah, ki so široke do 24 milj supertankerjem, ladjam na jedrski pogon in vsem vojnim ladjam. Sporno je tudi vprašanje izkoriščanja podmorskih ležišč nafte in dragocenih kovin. Geologi menijo, da se pod morskim dnom iskriva* veliko več bogastva kot na kapnem. Nekatere zasebne družbe so pripravljene investirati svoje kapi-tale v iskanje teh ležišč, vprašanje pa je, kdo bo te irudnike* izkoriščal in čigava last bodo. Med raznimi predlogi kaže, da je mednarodna skupščina najbolj naklonjena rešitvi, ki predvideva ustanovitev mednarodnega sklada za izkoriščanje ležišč. Poleg navedenih problemov pa je verjetno najvažnejše vprašanje o-nesnaženja morja in nevarnost, da človek uniči morsko fauno in floro ter vse mikroorganizme. Problem teritorialnih voda bo verjetno najtrši oreh, s katerim se bodo morali spoprijeti strokovnjaki. Do začetka druge svetovne vojne so vse države brez ugovorov sprejemale mejo teritorialnih voda 12 milj od obale. V zadnjih letih pa so nekatere države, med katerimi Peru in Islandija, zahtevale, da se meja pomakne 200 milj od obale. Leta 1960 so sklicali konferenco, da bi rešili problem, a poskus je nHAnn Jnl J inl,«nf «4 ni ■ 1 : 11 tečne vladajoče kroge v Irski republiki. Pred časom se je premier Lynch sestal s Heathom. Pogovarjala sta se o marsičem in predvsem o vprašanjih pristopa obeh držav v EGS. Najbolj boleče j. je bilo seveda vprašanje Severne Irske, ki bi jo del katoliške skupnosti v Ulstru hotel priključiti matični državi, se pravi Irski republiki. Kaj sta tedaj Lynch in Heath sklenila, ni znano, toda sodeč po rezultatih je Ljnch verjetno pristal na Heathovo zahtevo, da Irska republika neusmiljeno preganja gverilce IRA, ki imajo svoja oporišča na jugu. I,ynch je prav sedaj sprožil precej hudo akcijo proti gverilcem. Med drugim je ukazal aretirati enega od domnevnih najbolj znanih voditeljev gverilcev IRA. Irska policija je verjetno že dalj časa vedela, kje se Sean McStiofan skriva, toda aretirala ga je prav sedaj, ko se pripravlja vstop Irske republike (skupaj z Veliko Britanijo) v EGS. Posledice te aretacije so bile zelo hude. Prišlo je do številnih protestnih manifestacij. McStiofan je v zaporu začel gladovno stavko, irski parlament pa bo moral sprejeti nov zakon o pobijanju gverile. Irsko javno mnenje je deljeno: v parlamentu vlada razpolaga z neznatno večino, ker celo desničarski «Fine Gail* nasprotuje vladnemu načrtu. Tako ulstrska kriza drsi proti jugu ter ogroža celo popolnoma ikatoliško* Irsko republiko. gernu sodišču, trdijo vrhovni sodniki, le v dveh primerih: 1, sodna razprava lahko povzroči nerede: 2. zaradi utemeljenega suma, to pomeni, da je v mestu tako vzdušje, ki bi lahko motilo potek procesa. Vzroki, ki jih je navedel generalni pravdnik, pa ne spadajo, po mnenju vrhovnega sodišča, ne v prvi ne v drugi primer. Gre v bistvu za praktične probleme, ki jih sodišče v Catanzaru lahko reši z dobro voljo. V tej zvezi kasacijski sodniki opozarjajo, da je pravosodni minister obljubil, da bodo v teku treh mesecev priredili v zaporu za mladoletnike primerne prostore za polnoletne jetnike. Kar zadeva preobremenjenost sodnikov, je vrhovno sodišče mnenja, da generalni pravdnik lahko reši ta problem tako, da si rizposodi* za določen čas nekaj javnih tožilcev, kar zadeva pa proces proti 117 obtožencem je pa rešitev zelo preprosta: dovoli je določiti dva različna datuma za sodno razpravo proti Valpredi in za proces proti La Barberi. Francosko sodišče preklicalo zaplembo čilskega bakra PARIZ, 29. — Pariško sodišče je umaknilp odredbo, s katero je 30. septembra letos odredilo zaplembo čilskega bakra. Santiaška državna družba iCorporation de Cobre* bo lahko prodala baker francoskima podjetnikoma, katerima je bila ruda namenjena, a ne bo smela potrošiti izkupička, dokler ne ho sodišče zaključilo preiskave. Čilski diplomatski predstavnik v Parizu je po odločitvi1 sodišča dejal, da ta ukrep predstavlja politično in sodno zmago za njegovo državo, čeprav sodišče ni popolnoma sprejelo vseh zahtev santiaške državne družbe. RAVNATEUSTVO KOZMODROMA NA KENNEDYJEVEM RTU V ZAGAT! Izstrelitev «apolla 17» v nevarnosti zaradi napovedane stavke dela osebja Vse naprave delujejo v najlepšem redu - Danes začetek vzvratnega štetju HOUSTON, 29. — V ameriškem kozmodromu na Kennedyjevem rtu se tehniki in kozmonavti vestno pripravljajo na izstrelitev «apolla 17», ki bo, kot vse kaže, zadnji ameriški polet na Luno v tem desetletju. Jutri se bo začelo vzvratno štetje, tehniki pa so že začeli s pregledovanjem in preverjanjem delovanja raznih naprav. Izstrelitev bi morala biti predvidoma 6. decembra ob 21.53 (po newyorškem času). Po prvih pregledih vseh kompliciranih naprav kaže, da tehniki in strokovnjaki ne bodo imeli sitnosti s tehničnimi okvarami, kajti doslej vse deluje v najlepšem redu, vodstvo vesoljske ustanove NASA pa je zelo zaskrbljeno zaradi napovedane stavke skupine uslužbencev. Gre za 60 ljudi, ki so zaposleni pri dokumentacijskem centru na Kennedyjevem rtu. Slednji zahtevajo od uprave družbe Boeing, ki ima v zakupu nekatera dela na kozmodromu, novo delovno pogodbo in povišek plač. Družba je doslej zavzela zelo ostro stališče in je prijavila sodišču uslužbence, ki so zagrozili s stavko. Osebje dokumentacijskega centra ni nujno potrebno pri izstrelitvi sa- telitov in vesoljskih ladjic, uprava kozmodroma se pa boji, da bi stavka teh ljudi dala povod za solidarnostno manifestacijo drugih uslužbencev, kar bi lahko onemogočilo izstrelitev. V tej zvezi je ravnatelj oporišča poslal pismo vsem 15.000 uslužbencem, v katerem prosi za razumevanje in solidarnost vseh uslužbencev. Trije izbrani kozmonavti Eugene Ceman, Ronaald Evans in Harri-son Schmitt so v odlični formi. V zadnjih dveh tednih so v izolaciji, da bi se ne nalezli kake nalezljive bolezni in to je normalna praksa v ameriškem kozmodromu. Cernan in Schmitt sta se včeraj ponovno vadila za «sprehod» po Luni na posebnem področju, ki so ga po zgledu Lunine površine pripravili na Kennedyjevem rtu. Evans pa se je sestal s skupino geologov, s katerimi je razpravljal o karakteristikah našega naravnega satelita. Evans bo namreč ostal na matični ladji in bo od daleč slikal satelit, medtem ko se bosta Ceman in Schmitt «sprehajala» po Luni. V teh dneh so najbolj zaposleni uslužbenci, ki se ukvarjajo s kuhinjami in sobami. Pripravljajo se namreč na inaval» 42.000 gostov, ki bodo prisostvovali izstrelitvi. Dve interpelaciji o barvni televiziji st« RIM. 29. - Dva poslan« za P05!" zastarita danes ministru ltt.r"i[j in telekomunikacije vprašanja, zadevajo posredno nh n^)PSe. oddaje koprske barvne televi*« Soc.alističnega poslanca G«® nija jc zanimalo, kaj narn(y)ajo vlada ukreniti, da zavre Pr“L,v barvnih televizijskih sprejem®1^ tujih elektronskih podjetij ® ščiti italijansko industrijo. Deniokrščanski poslanec Fortj ^ je vprašal ministra, ali se zdi umestno, da bi italijanska da posegla pri jugoslovansk. bi kooiska barvna teievizijsKa .. staja r.e oddajala več v ni reklamne oildaje za cigarete. ^ je v Italiji prepovecano ® ^ filme, ki žalijo splošni rn9raX„njnia-Italijanov. Fortija je tudi z8 ^ lo. aii je resnična vest, da ^ v Italiji v kratkem repetitorjev, ki bodo p® sprejem koprske televizijske jc po vsej državi. TRAGEDIJA JAPONSKEGA *DC 8» NA LETALIŠČU ŠEREMETJEV0 Nesreča na letališču pri Moskvi je terjala 60 mrtvih in 17 ranjencev Večina žrtev je japonske narodnosti ■ Vzroki nesreče še nepojasnjeni V dobrem mesecu dni že druga žaloigra na moskovskem letališču MOSKVA, 29. — Včeraj se je pripetila na moskovskem letališču šere-metjevo huda letalska nesreča, ki je terjala gotovo 60 mrtvih. Enega potnika pogrešajo, v bolnišnici pa je 15 ljudi, ki so na srečo le lažje poškodovani. Na letalu tipa «DC-8», ki je pripadalo japonski letalski družbi iJapan Air Lines* je bilo 62 potnikov in 14 članov posadke. Skoraj vsi potniki so bili Japonci, ki so malo prej poleteli iz Kobenhavna na Danskem, pristali na letališču pri Moskvi okoli 16. ure popoldne po srednje- V istem dokumentu je kasacijsko ! evropskem času, da bi uro pozneje poleteli proti Tokiu. Na letališču Šeremetjevo so napolnili rezervoarje z gorivom, ki bi moralo zadostovati za polet do Tokia. Letalo je normalno vzletelo, toda kmalu nato, ko je bilo še nad letališčem v višini nekaj čez 100 metrov, je začelo nenadoma padati proti zemlji. Kaj se je v tistem trenutku dogajalo na japonskem iDC 8», se za sedaj še ne ve. Nekatere priče pravijo, da je letalo eksplodiralo, druge pa trdijo, da se je najprej vnel eden od motorjev, nakar je letalo začelo padati, treščilo ob tla ter eksplodiralo. -T I Smrtna nesreča na delu pri Vidmu VIDEM, 29. — Delavec Luigi Persedo je izgubil življenje v nesreči na delu, ki se je pripetila v livarni v vasi Rivoli D’Osoppo pri Vidmu. Nespečni delavec je delal na zidu v bližini žerjava, ki prevaža železno rudo. Voziček žerjava je iz še nepojasnjenih razlogov potisnil PerseUa proti nosilnemu stebru in ga zmrčkal. l • ‘ tAM ' ‘ v''. i m Zasnežene poljane okoli letališča šeremetjevo pri Moskvi. Na sliki: reševalci brzijo proti japonskemu letalu, kjer je izgubilo življenje vsaj 60 ljudi Reševalna akcija je potekla zelo hitro. Gasilci in reševalci so bili ob razbitem trupu letala kmalu po nesreči. Najprej so skušali rešiti iz razbitin ranjence, ki so jih takoj prepeljali v bolnišnico. Eksplozija je skoraj popolnoma uničila sprednji del letala, medtem ko je zadnji del, pri repu, ostal skoraj nepoškodovan. Prav tu — domnevajo — so bili potniki, ki so se rešili. Kot smo že omenili, je vzrok nesreče neznan. Sovjetske oblasti so v prvem trenutku prepovedale dostop do ponesrečenega letala tudi predstavnikom japonske letalske družbe. V nekaterih krogih so šušljali, da je ta prepoved zadevala predvsem iskanje tako imenovane ičme škatle*, oziroma aparata «Flight recorderja*. ki v svojih posnetkih vsebuje vse dogajanje na letalu do trenutka nesreče. Danes so sovjetske oblasti dovolile, da delegacija japonske družbe opravi pregled razbitin. Glede morebitne odgovornosti za nesrečo je treba omeniti izjavo predstavnikov japonske letalske družbe, da pilot njihovega letala ni zahteval po vzletu povezave s kontrolnim stolpom na letališču šeremetjevo. Ta izjava izključuje vsakršno odgovornost za dogodek letališkega osebja moskovskega letališča. Letalska nesreča je seveda povzro čila veliko vznemirjenje posebno med tujimi dopisniki časopisov in časopisnih agencij v Moskvi, ki so takoj prihiteli na letališče ter se skušali približati letalu. Oblasti pa so bile neizprosne ter niso nikomur dovolile, da bi se približal razbitinam. Včerajšnja nesreča na letališču še remetjevo je že druga, ki se je pripetila v nekaj več kot mesecu dni. 13. oktobra letos je namreč strmoglavilo v bližini letališča letalo tipa riljušin 62», ki je pripadalo sovjetski letalski družbi lAerflot*. Vseh 176 oseb, ki je bilo na letalu, je izgubilo življenje. Japonska družba iJapan Air Lines* pa je izgubila svoje prejšnje letalo, ki je bilo tudi vrste «DC 8», 14. junija letos. Letalo je strmoglavilo v bližini letališča pri Novem Delhiju, človeških žrtev pa je bilo 90. loma Caviglia v kratkem izgnana? ATENE, 29. - Italijanski K^s v Pireju Ivo Ardemagni se ponovno sestal z Lorno Briffo na sedežu policije. Po sestanku je ski predstavnik izjavil, d3 se-. [ji« počuti precej dobro in da F vzdušje na policijski PosJ'aJloSegl1 še, čeprav so grški agentje v razpravo vsakokrat, ko zul in Loma govorila o P°B zadevah. ,tar 'f Po treh mesecih in pol, & grška policija aretirala £00*%$ viglio, kaže, da bo grška končno rešila to vprašanje.^ ^ V Atenah se namreč širijo rice, ki jih vlada ni ne rala ne potrdila, da bo 16- . ^ o bra Pa-padopulos podpisal ^ p amnestiji političnih ujetnikP^jji) lo polkovniki *P°®! že, da bodo ■............1,11...............................................................................................................................................................................................m...........................tun............................................................................................................................... KONFERENCA ŽUPANOV NAJVEČJIH MEST NA SVETU V TOKIU Skoraj nerešljiv problem javnih prevozov v velemestih Globalen načrt za omejevanje naseljevanja in za decentralizacijo industrije v Parizu TOKIO, 29. — Predstavniki občinskih uprav petih največjih mest na svetu so danes brez posledic preživeli eno izmed najbolj izradnih izkušenj, ki jih človek lahko doživi na Japonskem. Obiskali so največjo železniško postajo ob uri, ko se uradniki in delavci odpravljajo na delo. Agenti japonske varnostne službe so spremljali predstavnike New Yor-ka. Londona, Moskve, Pariza in Tokia na ogledu postaje ter so jih branili pred velikansko gnečo. Delavci in uradniki so brezobzirno inaskakovali* vlake, da bi si priborili majhen kotiček. Postaja, o kateri govorimo, je Shinkuju v za-propadel. Od takrat dalje je prišlo [ hodnem delu japonske prestolnice, do številnih incidentov, v katere Vsak dan se s te postaje dva rni-«o hile vpletene predvsem ribiške j liiona delavcev odpelje na delo in ladje. se zvečer vrača domov. Ob 7. do 8. ure zjutraj preko 200.000 delavcev in uradnikov maskakuje* vlake in v tem času so si predstavniki občinskih uprav petih velemest o-gledali Shinkuju. Delegati so začeli ogled zelo previdno pri vhodu ob katerem je bila gneča najmanjša. Ogledali so si najprej najmanj obljudene perone in šele nato so si upali, v spremstvu številnih agentov, stopiti na perone, kjer je bila gneča največja. Množica, ki si je skušala za vsako ceno priboriti prostorček na vlakih (v vsakem vagonu je bilo trikrat toliko potnikov, kot jih lahko sprejme vsak voz), je neusmiljeno potegnila za seboj tudi delegate. Upravniki japonske železnice so pojasnili gostom, da se v Tokio pripelje vsak dan preko 3 milijone delavcev in uradnikov. Med temi so tudi številni tisti, ki stanujejo v naseljih in mestih oddaljenih nad 50 km od središča velemesta. Namen tokijske konference je pripraviti načrt za rešitev problema prevozov v velemestih. Udeležujejo se je guverner japonske prestolnice Ryochiki Hiberyochi Minobe. new-yorški župan Lindsay, predsednik sveta velikega Londona sir Des-mond Plumer, generalni tajnik pariške prefekture Raoul Moreau in predsednik izvršnega odbora moskovske občine Vladimir Promisirov. Med vprašanji, ki so se jih lotili voditelji občinskih uprav petih velemest so tudi spori med mestnimi upravami in centralnimi vladami o skladih, ki so potrebni za Izboljšanje življenja v velemestih T.ind-say je zelo ostro napadel vvashing tonsko upravo in ameriški sistem. Dejal je namreč, da so velemesta v ZDA še vedno izpostavljena milosti in nemilosti vlad, ki se zanimajo predvsem za kmetijske probleme. Tudi sir Desmond je bil zelo kritičen do izastarelega stališča britanske vlade*, ki pojmuje velemesto kot glavni vir dohodkov. Raoul Moreau je po svoji strani orisal težaven položaj v Parizu, ki šteje danes 8 milijonov prebivalcev. Do leta 2.000 bi francoska prestolnica verjetno dosegla 18 milijonov prebivalcev, če bi občinska uprava ne pravočasno izdelala globalnega načrta za omejevanje naseljevanja. Moreau je govoril kolegom o naporu pariške uprave za prepričevanje podeželskega prebivalstva, naj se ne seli v prestolnico in za decentralizacijo industrij. V tej zvezi je omenil, da je s svojimi sodelavci pripravil načrt za gradnjo številnih večjih mest satelitov, ki naj bi sprejela do pol milijona prebivalcev in naj bi bila upravno in gospodarsko popolnoma avtonomna. Občinska uprava upa, da bo na ta način razbila koncentracijo poslovne dejavnosti v središču Pariza. Ta koncentracija je vzrok nerešljivega problema javnih prevozov. V Pariz se vsak dan pripelje na delo 800 tisoč ljudi, četrtina teh se vozi s svojim osebnim vozilom, kar povzroča velikanske zastoje prometa. Javni avtobusi vozijo zato z vedno manjšo poprečno hitrostjo in zgubljajo potnike, promet pa postaja iz dneva v dan težje rešljivo vprašanje. tudi tuje politične jetnike. “rij# folrn rJn 4 ilL K/v]n i A rfr\ O 11 IZ *** tako, da jih bodo izgnali i« f Izvedelo se je medtem, °°.f (p veljstvo grške politične tfff volilo Albertu Briffi, da °kl5e uuiuzmui umei nnV> Geol ge Naurrocki Mož Jf ^j/i rer protestiral pri PTlS,nMi sodnih organih. ker so telji ameriških kaznilnic ®^1 li dolžino las in proP°vjja-bn:e ter brado. V *v0\Ltije’ vi se zapornik tudi PJ*. j ker ženskam ne pristriže! jfl ko jih zaprejo in agotavlP;^ gre za očitno diskrimina^Lir P-edsednik sodišča dil preiskavo sodnici 0 Kennedg. edini ženski teresiranega sodnega okt