Glasilo Območne obrtno-podjetniške zbornice Idrija Lapajnetova 19, 5280 Idrija tel: (05) 37 34 750 OBVESTILA NOVEMBER 2023 AKTUALANO EVIDENCE NA PODROČJU DELA IN SOCIALNE VARNOSTI Obvezne evidence o izrabi delovnega časa od 20. novembra 2023 Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (velja že od leta 2006) določa, da mora delodajalec voditi evidence o: − zaposlenih delavcih − stroških dela − izrabi delovnega časa − oblikah razreševanja kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu Evidence za posameznega delavca se začnejo voditi z dnem, ko sklene pogodbo o zaposlitvi, preneha pa z dnem, ko mu preneha pogodba o zaposlitvi. Delavec mora delodajalcu sporočiti spremembe osebnih podatkov v osmih dneh po nastanku spremembe. Delavec ima pravico, do vpogleda v svoje osebne podatke, ki jih vodi delodajalec in si jih lahko tudi slika ali fotokopira. Oblika evidenc določi delodajalec sam (obrazci niso predpisani), določena pa je obvezna sestavina oz. podatki, ki jih mora evidenca vsebovati. Dokumenti s podatki delavca se hranijo kot listina trajne vrednosti. Za koga se vodijo evidence - za zaposlene delavce (sklenjena pogodbo o zaposlitvi) - za osebe, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravljajo delo za delodajalca (študenti, upokojenci, osebe s podjemno in avtorsko pogodbe, kratkotrajno delo….) - za osebe, ki opravljajo delo za delodajalca kot samostojni podjetnik - za osebe, ki pri delodajalcu opravljajo delo zaradi usposabljanja - za osebe, ki nimajo sklenjene pogodbe o zaposlitve bo presoja zahteve po vodenju evidence odvisna od tega, če oseba opravlja delo osebno in je vključena v delovni proces delodajalca ali pretežno uporablja sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa delodajalca (uporaba od 20.11.2023 dalje) Evidenc ni potrebno voditi samostojnemu podjetniku zase, zastopniku, direktorju, prokuristu podjetja in za delavce, ki imajo v pogodbi o zaposlitvi zapisano, da si sami določajo delovni čas. 1.Evidenca o zaposlenih delavcih Evidenca o zaposlenih delavcih obsega: − podatki o delavcu: osebno ime, datum rojstva, kraj rojstva, EMŠO, davčna številka, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, izobrazba, ali je delavec invalid, kategorija invalidnosti, ali je delavec delno upokojen,…. − podatki o delovnem dovoljenju tujega delavca vrsta delovnega dovoljenja, datum izdaje in izteka delovnega dovoljenja, … − podatki o sklenjeni pogodbi o zaposlitvi: datum sklenitve pogodbe o zaposlitvi, vrsta sklenjene pogodbe o zaposlitvi, strokovna usposobljenost, naziv delovnega mesta, število ur tedenskega rednega delovnega časa, razporeditev delovnega časa, kraj, kjer delavec opravlja delo,… − podatki o prenehanju pogodbe o zaposlitvi: datum prenehanja pogodbe o zaposlitvi in način prenehanja pogodbe o zaposlitvi. 2.Evidenca o stroških dela Delodajalec v evidenco o stroških dela za delavca mesečno vpisuje: − podatke o delavcu: poleg podatkov iz evidence o zaposlenih delavcev se vpisuje še: številko transakcijskega računa, na katerega se izplačujejo plače in ostali prejemki; − podatke o plačah in nadomestilih plač, ki bremenijo delodajalca: bruto plača za delo s polnim delovnim časom/krajšim delovnim časom od polnega, bruto izplačila za delo preko polnega delovnega časa (nadurno delo), bruto nadomestila plač, ki bremenijo delodajalca, bruto zaostala izplačila in nadomestila plač, bruto izplačila na podlagi osebne delovne uspešnosti, dodatna denarna izplačila iz naslova uspešnosti poslovanja; neto plača, zaostalo izplačilo, nadomestilo plače, izredno izplačilo; − podatke o drugih stroških dela: povračila stroškov v zvezi z delom, regres za letni dopust, jubilejna nagrada, dodatna plačila, namenjena socialni varnosti delavcev, plačila za prostovoljno pokojninsko zavarovanje, solidarnostna pomoč, odpravnina, stroški izobraževanja delavcev, davki na izplačane plače, ostali stroški dela; − podatke o zakonsko določenih prispevkih za socialno varnost za posameznega delavca: prispevki v breme delodajalca in prispevki v breme zavarovanca. 3.Evidenca o izrabi delovnega časa Sprememba Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Ur.l. 50/2023 z dne 5.5.2023) določa, katere novosti se začnejo uporabljati 20. novembra 2023. Obvezni podatki v evidencah, ki jih delodajalec vpisuje že sedaj: 1. podatki o številu ur 2. skupno število opravljenih delovnih ur s polnim delovnim časom in s krajšim delovnim časom od polnega z oznako vrste opravljenega delovnega časa 3. opravljene ure v času nadurnega dela 4. neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo plače iz sredstev delodajalca z oznako vrste nadomestila 5. neopravljene ure, za katere s prejema nadomestilo plače v breme drugih organizacij ali delodajalcev in organov z oznako vrste nadomestila 6. neopravljene ure, za katere se ne prejema nadomestila plače in 7. število ur pri delih na delovnem mestu, za katera se šteje zavarovalna doba s povečanjem oz. na katerih je obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje z oznako vrste statusa Od 20.11.2023 je v evidenco poleg obstoječih podatkov potrebno vpisati tudi: 1. čas prihoda na delo in odhoda delavca z dela (velja za vse delavce, tudi za terenske delavce, gradbince, ...) 2. izraba in obseg izrabe odmora med delovnim časom Delodajalec bo lahko glede obsega izrabe odmora vpisoval uro odhoda na odmor in prihoda z odmora ali pa le podatek, da je delavec odmor izrabil in v kakšnem trajanju. Delodajalec lahko ta podatek opredeli tudi v pravilniku, v katerem je npr. navedeno, da imajo zaposleni odmor vsak delovni dano od 10. do 10.30. 3. opravljene ure v drugih posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa ( nočno, nedeljsko, izmensko, praznično delo, delo v deljenem delovnem času in druge razporeditve delovnega časa, določene z zakonom ali kolektivno pogodbo) 4. opravljene ure v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času ( v gostinstvu, gradbeništvu,…) 5. vpis tekočega seštevka ur v tednu, mesecu oz. letu, iz katerega je razvidno referenčno obdobje, ki se upošteva za neenakomerno razporeditev in za začasno prerazporeditev polnega delovnega časa Evidenco o izrabi delovnega časa za mobilne delavce določa Zakon o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih (ZDCOPMD). Mobilni delavec je sestavni del potujočega osebja, vključno s pripravniki, ki dela za podjetje, ki opravlja komercialne prevoze ali prevoze za lastne potrebe potnikov ali blaga v cestnem prometu. Mobilni delavec je tudi voznik, ter oseba, ki opravlja mobilno dejavnost v cestnem prevozu. Za mobilne delavce mora delodajalec v evidence vpisati tudi delovni čas, ki pomeni čas od začetka do zaključka dela, ko je mobilni delavec na svojem delovnem mestu na razpolago delodajalcu in opravlja svoje naloge in dejavnosti (razen odmorov, časa počitka in časa razpoložljivosti), nočno delo, tedenski delovni čas, iz katerega mora biti razvidno, ali je bilo preseženo tedensko povprečje (48 ur v 4 mesecih). Posebnost velja za evidenco delovnega časa za službeno pot. Podatki iz potnega naloga niso nujno enaki evidenci o izrabi delovnega časa. V primeru, da službena pot traja npr. dva dni, v evidenco vpišemo samo ure efektivnega dela na službeni poti. Od novembra dalje bo delodajalec zavezan, da delavcu poleg plačilne liste predloži tudi izpis evidence delovnega časa do konca plačilnega dne za pretekli mesec, če delavcu ne omogočajo sprotnega vpogleda v evidenco. Po novem lahko delavec od delodajalca enkrat tedensko zahteva, da ga pisno seznani s podatki o izrabi delovnega časa. Delodajalec mora voditi evidence na način, da inšpektorju dnevno zagotovi vpogled v vodenje evidenc. Mnenje o tem, da delodajalec delavcu posreduje podatke iz evidence o izrabi delovnega časa do konca plačilnega dne za pretekli mesec na njegov zasebni elektronski naslov, če za to pridobi delavčevo pisno soglasje, je navedeno na spletni strani informacijskega pooblaščenca. Evidence je potrebo hraniti trajno! devetošolcev iz osnovnih šol Idrija, Spodnja Idrija, Črni Vrh in Cerkno s predstavniki različnih srednjih šol in poklicev. Poleg srednjih šol, so se predstavila lokalne inštitucije, podjetja in obrtniki: Frizerski salon Andreja Eržen s.p., Orodjarstvo Tušar d.o.o., Mizarstvo Damijan Vončina s.p., Peter Debeljak Slikopleskarstvo d.o.o., Kaskader d.o.o. NAMESTO SOLIDARNOSTNEGA PRISPEVKA VIŠJI DAVEK Zvišanje davka iz 19% na 22% Avgusta sprejeti Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 je določil obvezen solidarnostni prispevek, ki bi bremenil vse zaposlene in delodajalce. V zakonu predvidena osnova za obračun prispevka za fizične osebe je bila vsota bruto dohodkov, ki se vštevajo v letno odmero dohodnine (plače, najemnine, obresti, dividende, dobiček iz kapitala) in sicer v višini 0,3%. Predvidena osnova fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost in pravnih oseb, je bila davčna osnova pred uveljavljanjem olajšav in izgub in sicer v višini 0,8%. Konec oktobra je vlada sprejela spremembo zgoraj navedenega zakona, ki ukinja obvezen solidarnostni prispevek, namesto tega pa se dodatno obremenilo tista podjetja, ki ustvarijo več. Davek od dohodkov pravnih oseb se bo predvidoma za pet let zvišal za tri odstotne točke, z 19 na 22 odstotkov. Podjetja bodo še vedno lahko izvedli solidarnostno delovno soboto. Plačilo za ta dan bo šlo v proračun za namen odprave posledic poplav, delodajalci pa od teh plačil ne bodo plačali davka in prispevkov. Orodjarstvo Tušar d.o.o. ( Sandra in Anže Tušar) DAN POKLICEV MCI – Mladinski center Idrija je v sodelovanju z Območno obrtno-podjetniško zbornico in IdrijskoCerkljansko razvojno agencijo 20. oktobra organiziral dogodek Dan poklicev, na katerem se je 180 Kaskader d.o.o. ( Jasna in Tamara) Peter Debeljak Slikopleskarstvo d.o.o. Frizerstvo Andreja Eržen s.p. Mizarstvo Damijan Vončina s.p. V SPOMIN JOŽETU MLINARJU Začetek oktobra je v 85. letu starosti umrl Jože Mlinar, upokojeni mizar, ki je svojo obrtniško pot začel leta 1963, ko je v Idriji odprl svojo mizarsko delavnico. Njegove izdelke so odlikovali kakovostna izdelava, občutek za detajle, funkcionalnost in inovativnost. Konec leta 1976 so se sestali pobudniki ustanovitve združenja samostojnih obrtnikov občine Idrija, med katerimi je bil tudi Jože Mlinar. Obrtniki so idejo uresničili 23.6.1977 na ustanovnem občnem zboru Združenja samostojnih obrtnikov, gostilničarjev in avtoprevoznikov občine Idrija, na katerem je bil Jože Mlinar izvoljen za prvega predsednika. Kot predsednik je združenje vodil do leta 1983. Vse do konca leta 1994 je aktivno deloval v organih združenja kot član izvršilnega, nadzornega odbora ali skupščine. Jože Mlinar 1939 - 2023 INFORMACIJE SPREMEMBE ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH Delodajalske organizacije nasprotujejo napovedanim spremembam Zakona o delovnih razmerjih Vlada je sprejela spremembe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki ni bila usklajena s socialnimi partnerji – petimi delodajalskimi organizacijami, vlada pa je popustila izsiljevanju sindikalne strani in sprejela neusklajeno novelo. Predstavniki gospodarstva nasprotujejo, da se v Državnem zboru obravnava predlog novele zakona, ki za gospodarstvo prinašajo številne nove finančne in administrativne obremenitve. Predlagane novosti zakona 1. Na novo se uvaja dodatnih pet dni neplačanega dopusta v primeru oskrbe oziroma nege družinskega člana ali osebe, s katero delavec živi v skupnem gospodinjstvu, ki potrebuje obsežnejšo nego in podporo iz zdravstvenih razlogov. 2. Uvaja se možnost sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas za določen čas za delavce – oskrbovalce v primeru oskrbe. 3. uvaja pet dni plačanega dopusta za žrtve nasilja v družini za obdobje, ko morajo žrtve 4. 5. 6. 7. urejati zadeve na centru za socialno delo, na sodiščih, organizirati stike pod nadzorom ter se v nekaterih primerih tudi seliti ali začasno bivati v varnih hišah. sklenitev krajšega delovnega čas za delavce, ki so žrtve nasilja v družini. obveznost delodajalca, da delavcu v primeru podanega opozorila pred odpovedjo na njegovo pisno zahtevo, ki jo lahko poda v treh delovnih dneh od prejema pisnega opozorila, omogoči, da se v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni in daljši od 30 dni, o njih izjavi (izjava o očitanih kršitvah), razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca to neupravičeno pričakovati. v primeru izreka opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga se na novo določa rok možne odpovedi, če bi delavec ponovno kršil pogodbeno in drugo obveznost iz delovnega razmerja po tem, ko je bil s strani delodajalca pisno opozorjen na kršitev oziroma neizpolnjevanje obveznosti. Rok, v katerem delavec ne sme ponovno storiti kršitve, se s predlogom spreminja iz enega leta na šest mesecev. Uvaja se pravica do odklopa, ki daje delavcu možnost, da ga delodajalec ne more poklicati v popoldanskem času oziroma v času tedenskega počitka, med vikendom ali dopustom. 8. Delavec lahko od delodajalca zahteva drugo, predvidljivejšo in varnejšo obliko zaposlitve, kadar je ta na voljo. 9. delodajalec mora delavcu v pisni obliki zagotoviti informacije, ki se nanašajo na sklenjeno delovno razmerje (o pripadajočem plačilu z vsemi sestavinami, s plačilom dodatkov, nadurno delo, pravico do usposabljanja,…. 10. Ureja se subsidiarno odgovornost pogodbenika za neplačilo plače delavcu za izvajanja storitve v okviru podizvajalstva v gradbeništvu 11. Zvišuje se nadomestilo plače agencijskim delavcem pri podjetjih in s tem povečuje socialna varnost delavcem, ko so poslani na čakanje. začasno prebivanje zaradi združitve družine predložiti potrdilo o opravljenem izpitu iz slovenščine na preživetveni ravni. Kritika na spremembo zakona je naslovljena predvsem na dejstvo, da preživetvena raven jezika (sposobnost preživetja in razumevanja okolice) ni natančno določena in ni certificirana in zato ni primerljiva z ravnmi, ki jih določa skupni evropski jezikovni okvir. Za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje pa ostaja pogoj opravljen izpit na ravni A2, kot je bil določen aprila 2023 z ZTuj-2G. SPREMEMBA ZAKONA O TUJCIH Zaposlene lahko vključimo v delitev dobička družbe tudi, če niso kapitalsko udeleženi v družbi. To nam omogoča Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku (ZUDDob), ki v Sloveniji velja od leta 2008. Zakon med drugimi določa tudi davčne olajšave in olajšave pri prispevkih za socialno varnost v zvezi z izplačili iz tovrstne sheme. ZUDDob ureja udeležbo delavcev pri dobičku, ki je davčno ugodneje obravnavana. Udeležba pri dobičku je sicer dopustna tudi v kakšni drugi obliki, vendar za ureditev udeležbe pri dobičku zunaj okvirjev zakonske sheme ni davčnih in drugih olajšav. Po ZUDDob gre za udeležbo pri dobičku, pri kateri se lahko delavcem izplača največ 20 % dobička posameznega poslovnega leta, vendar ne več kot 10 % letnega bruto zneska plač, izplačanih v družbi v tem poslovnem letu, pri čemer najvišji znesek, ki ga delavec v skladu s tem zakonom lahko prejme, ne sme presegati 5.000 €. Družba ni zavezana upoštevati ZUDDob, razen če se tako dogovori z zaposlenimi. V ta namen morajo skleniti pisni dogovor o udeležbi pri dobičku, ki družbo zavezuje. Če družba z delavci sklene tak dogovor, morajo biti pri delitvi dobička udeleženi vsi delavci pod enakimi pogoji. Pravico do vključitve v delitev dobička imajo tudi agencijski delavci. Za delavca pa ne šteje zaposleni, ki je hkrati pretežni lastnik družbe, kakor tudi ne član poslovodstva in prokurist. Predpostavka za udeležbo delavcev pri dobičku je, da statut ali družbena pogodba dopušča takšno uporabo bilančnega dobička. Nato se pravica do udeležbe delavcev pri dobičku uredi s pogodbo, ki jo sklenejo družba in delavci, potrdi pa jo skupščina družbe oziroma edini družbenik v enoosebni družbi z omejeno odgovornostjo. Pobudo za sklenitev pogodbe lahko podajo družba ali delavci. V postopku za sklenitev pogodbe nastopata na strani družbe poslovodstvo, na strani delavcev pa reprezentativni sindikat v družbi, svet delavcev oziroma delavski zaupnik ali eden ali več predstavnikov delavcev, ki jih delavci imenujejo na zboru delavcev. Če Znanje slovenskega jezika za tujce z začasnim bivanjem Predlagana sprememba Zakona o tujcih uvaja spremembe pri pogoju znanja slovenskega jezika v postopkih podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine za družinske člane državljanov tretjih držav. Dosedanji pogoj znanja jezika se z ravni A1, ki je bil uveden z zadnjo novelo Zakona o tujcih aprila 2023 (ZTuj-2G), nadomešča z znanjem na tako imenovani preživetveni ravni. Gre za raven znanja slovenščine, ki omogoča temeljno sporazumevanje v slovenskem jeziku, omejeno na preproste, predvidljive, vsakodnevne situacije, v katerih je izražanje rutinsko in se ponavlja. Merila za nov izobraževalni program na preživetveni ravni, vključno s standardi znanja, ki se preverjajo z obveznim preizkusom znanja slovenskega jezika na tej ravni, bo določil minister, pristojen za izobraževanje. S predlogom zakona se zamika postopno uvajanje pogoja znanja slovenskega jezika v postopkih podaljšanja dovoljenja za prebivanje zaradi združitve družine, ki je bilo določeno aprila 2023 z ZTuj-2G. Sprememba zakona določa tri mejnike: − za prošnje, vložene do 30. aprila 2024, izpit iz znanja slovenskega jezika na preživetveni ravni ni pogoj za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine; − za prošnje, vložene od 1. maja do 31. oktobra 2024, mora polnoletni družinski član v postopku podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine predložiti tudi potrdilo o vpisu v neformalni izobraževalni program za odrasle za učenje slovenskega ali potrdilo o vpisu v javnoveljavni izobraževalni program za odrasle, na podlagi katerega se ne pridobi javnoveljavna izobrazba; tujcu pa ni treba predložiti potrdila o vpisu v tečaj, če predloži spričevalo o uspešno opravljenem izpitu iz znanja slovenščine na vsaj vstopni ravni; − za prošnje, vložene od 1. novembra 2024 dalje, mora tujec v postopku podaljšanja dovoljenja za UDELEŽBA DELAVCEV PRI DIBIČKU Kako lahko družinsko podjetje zaposlene v delitev dobička? vključi organiziranega reprezentativnega sindikata ni, o sklenitvi pogodbe odloča svet delavcev oziroma delavski zaupnik. Če tudi tega ni, o sklenitvi pogodbe odločajo delavci neposredno na zboru delavcev. Vsebina pogodbe je določena z ZUDDob. Merila za udeležbo delavcev pri dobičku morajo biti karseda objektivna, upoštevati pa je treba tudi prepoved diskriminacije zaposlenih na podlagi osebnih okoliščin. Prav tako ni mogoče urediti različnih meril za različne skupine zaposlenih. Pogodba mora vsebovati tudi delež dobička, ki je namenjen delitvi delavcem (največ 20 % dobička posameznega poslovnega leta). Za priznanje davčnih in drugih olajšav v povezavi z izplačili iz sheme udeležbe delavcev pri dobičku je treba pogodbo registrirati oziroma vpisati v poseben register pri Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport. ZUDDob za udeležbo pri dobičku skladno z zakonskimi in pogodbeno določenimi pogoji predpisuje olajšave pri davku od dohodkov pravnih oseb, pa tudi olajšave pri dohodnini in prispevkih za socialno varnost. Ureditev udeležbe delavcev pri dobičku po ZUDDob ima tako lahko pomembne pozitivne učinke na razmerja z zaposlenimi, saj nudi ugoden okvir za nagrajevanje zaposlenih ter s tem hkrati povečuje motivacijo in pripadnost. Vir: Uradni list DELO DIJAKOV IN ŠTUDENTOV Začasno in občasno delo dijakov in študentov omogoča pridobivanje delovnih izkušenj in dodatnega zaslužka dijakom in študentom v času izobraževanja, delodajalcem pa selekcijo potencialnih prihodnjih kadrov in fleksibilno delovno silo za pokrivanje izrednih kadrovskih potreb. Status dijaka in študenta Delo dijakov in študentov lahko opravljajo: − osebe s statusom dijaka, ki so že dopolnile 15 let, − osebe s statusom študenta v Republiki Sloveniji, − osebe s statusom udeležencev izobraževanja odraslih, ki so mlajše od 26 let in se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja. Začasno in občasno delo dijakov in študentov lahko opravljajo tudi osebe, ki so zaključile srednjo šolo v tekočem šolskem letu in bodo na podlagi vpisa na visokošolski zavod pridobile status študenta ob začetku novega šolskega leta ter državljani Republike Slovenije, ki imajo status dijaka ali študenta v tujini, kar se dokazuje s potrdilom o vpisu, izdanem po predpisih v državi tuje šole. To delo lahko opravljajo tudi študenti tujih univerz, ki v okviru mednarodnih izmenjalnih programov opravljajo študijske obveznosti v Republiki Sloveniji. Izpolnjevanje pogoja statusa dijaka in študenta posamezniki študentskemu servisu izkažejo s potrdilom o vpisu, indeksom ali ustrezno dijaško ali študentsko izkaznico izobraževalnega zavoda. Plačilo Od 21.1.2023 bruto urna postavka za opravljeno uro del dijakov in študentov ne sme biti nižja od 6,92 € (Odredba o uskladitvi najnižje bruto urne postavke za opravljeno uro začasnih in občasnih del). Delodajalci Začasno in občasno delo dijakov in študentov se lahko pri delodajalcu opravlja samo na podlagi napotnice, ki jo je izdal posrednik s koncesijo za opravljanje dejavnosti posredovanja dela dijakov in študentov. Napotnica se lahko izda tudi v elektronski obliki v skladu s predpisi, ki urejajo elektronsko poslovanje in podpis. Elektronsko napotnico morata pred pričetkom opravljanja dela z elektronskim podpisom potrditi tako posrednik kot delodajalec. Dijaku ali študentu pa se na njegovo zahtevo izda tudi napotnica v pisni obliki. Delodajalec mora dnevno evidentirati število dejansko opravljenih ur dijaka ali študenta, seštevek teh ur, pa mora biti enak skupnemu številu opravljenih ur začasnega in občasnega dela dijaka ali študenta na napotnici. Začasnost oziroma občasnost dela dijakov in študentov je bistven razlikovalni znak v razmerju do dela, ki ga pri delodajalcu na podlagi pogodb o zaposlitvi opravljajo delavci v delovnem razmerju. Zakon o delovnih razmerjih (drugi odstavek 13. člena ZDR-1) v primeru obstoja elementov delovnega razmerja, ki so prostovoljna vključitev v organiziran delovni proces delodajalca, nepretrgano delo, delo za plačilo, opravljanje dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca, prepoveduje opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava, razen če tako določa zakon. Delodajalci morajo ob uporabi začasnega in občasnega dela dijakov in študentov, ob predpisih na področju začasnega in občasnega dela dijakov in študentov, upoštevati tudi določbe ZDR-1 o prepovedi diskriminacije, enaki obravnavi glede na spol, delovnem času, odmorih in počitkih, o posebnem varstvu delavcev, ki še niso dopolnili 18 let starosti in o odškodninski odgovornosti ter Zakon o varnosti in zdravju pri delu. Prispevki in dajatve Začasno in občasno delo dijakov in študentov je vključeno v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Od te vrste dela pa se prav tako plačujeta koncesijska in dodatna koncesijska dajatev. Prispevke in dajatve od začasnega in občasnega dela dijakov in študentov obračuna in poravna posrednik ob izvedbi plačila dijaku in študentu. Od zneska na napotnici se plačajo prispevki dijaka oz. študenta za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 15,5 %, na znesek na napotnici, pa delodajalci plačajo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 8,85 %, prispevek za zdravstveno zavarovanje 6,36 %, prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni v višini 0,53 %, koncesijsko dajatev v višini 16,00 % in dodatno koncesijsko dajatev v višini 2,00 %. Prispevke in dajatve obračuna in odvede posrednik začasnega in občasnega dela dijakov in študentov. Skladno z Zakonom o davku na dodano vrednost davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, obračuna in plača DDV od opravljene storitve posredovanja začasnih in občasnih del dijakom in študentom, torej od koncesijske dajatve (16 %) in dodatne koncesijske dajatve (2 %). DDV se obračuna tudi od prispevkov delodajalca (15,74 %), torej tistih prispevkov za socialno varnost, za katere je zavezanec za plačilo posrednik, ki jih zaračuna drugi osebi h kateri je bil napoten dijak oziroma študent. Sredstva iz koncesijske dajatve (16,0 %) se skladno s predpisi namenjajo v proračunski sklad za sofinanciranje štipendij, delovanje Študentske organizacije Slovenije in kritje stroškov posrednikov. Prihodki in obdavčitev dijaka ali študenta Prihodki od študentskega dela so obdavčeni z dohodnino po dohodninski lestvici. Pri davčni osnovi do 8755 € se plača 16 % dohodnine, z višjo osnovo se viša tudi obdavčitev. Pri tem zakon o dohodnini za dijake in študente določa posebno olajšavo v višini 3500 €, kar pomeni, da se osnova za izračun dohodnine zniža za ta znesek. Prav tako se dijakom in študentom lahko prizna tudi splošna olajšava v višini 5.000 €, če jih kot vzdrževane družinske člane ne uveljavljajo starši. V kolikor so skupni dohodki v koledarskem letu nižji od 16.000 €, se po posebni formuli določi še dodatna olajšava. Pri študentskem delu se po zakonu o dohodnini priznajo tudi normirani stroški v višini 10 % od bruto zaslužka, ki se ne štejejo v davčno osnovo. Ob tem pa lahko dijaki in študentje uveljavljajo tudi dejanske stroške prevoza in nočitve na osnovi zahtevka, oddanega v portal eDavki. Ob nakazilu dohodka študentskega dela, višjega od 400 €, se odvede akontacija dohodnine v višini 25 %. Ob upoštevanju 10% normiranih stroškov je dejansko odvedena akontacija dohodnine 22,5 % od bruto zneska. Finančna uprava za posameznika pripravi informativni izračun dohodnine, v katerega so vključeni vsi dohodke posameznika, ki štejejo v davčno osnovo (honorarji, dohodki iz premoženjskih pravic, dobiček iz kapitala, dohodki iz premoženja (dividende, obresti, najemnine), pokojnina po starših). V davčno osnovo se ne vštevajo prejemki za kritje šolnine, stroškov prevoza in bivanja ter prejemki v obliki subvencioniranja študentske prehrane in prevozov. Do višine, ki jo določi vlada, prav tako niso obdavčena plačila za obvezno praktično delo, prav tako ni obdavčena štipendija, razen če ta presega višino minimalne plače v Sloveniji. Štipendija za študij v tujini pa ni obdavčena do višine minimalne plače, povečane za 60 %. Pokojninska doba za študentsko delo Pred obračunom akontacije dohodnine se pred izplačilom zaslužka od študentskega dela v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju odvede tudi prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 15,5 % od bruto zaslužka, tako se študentsko delo šteje tudi v pokojninsko dobo. Osnova za izračun pokojninske dobe so prihodki dijakov in študentov na letni ravni, pokojninska doba pa je na podlagi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vezana na povprečno mesečno plačo v Sloveniji. Tako se dijakom in študentom prizna po en mesec pokojninske dobe za doseženih 60 % povprečne mesečne plače iz leta, za katero se opravi izračun. V enem letu se lahko sicer dijaku ali študentu prizna največ 12 mesecev pokojninske dobe. Posredniki Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) s pogodbo o koncesiji pooblasti organizacijo oziroma delodajalca, ki izpolnjuje kadrovske, organizacijske in druge pogoje, da opravlja strokovne naloge posredovanja začasnih in občasnih del dijakom in študentom. Koncesijska pogodba preneha veljati po poteku časa, za katerega je bila sklenjena, z odpovedjo ene od pogodbenih strank, z odvzemom koncesije ali s prenehanjem koncesionarja oziroma z dnem uvedbe stečajnega ali likvidacijskega postopka. MDDSZ lahko brez predhodnega opozorila odvzame koncesijo koncesionarju, če ugotovi, da: − koncesionar opravlja dejavnost zunaj podeljene koncesije ali v nasprotju s koncesijsko pogodbo, ali je opravljal dejavnost pred sklenitvijo koncesijske pogodbe, − je iz letnega poročila razvidno, da v letu, za katero poroča, ni opravljal koncesijske dejavnosti, − s svojim poslovanjem krši predpise, − v postavljenem roku ni odpravil pomanjkljivosti v skladu z ugotovitvami ministrstva, pristojnega za delo, ali drugega pristojnega organa. POTRDILA ZA KRVODAJALCE Potrdilo o odsotnosti z dela zaradi darovanja krvi v e-obliki Od januarja 2024 dalje bo omogočeno prejemanje elektronskih potrdil o odsotnosti z dela zaradi darovanja krvi, krvnih pripravkov oziroma krvotvornih matičnih celic. Delodajalci bodo do potrdila dostopali preko portala SPOT oziroma vmesnika eBOL. V ta namen delodajalcem oziroma pooblaščencem ne bo potrebno pridobiti dodatnih pooblastil, saj se bo potrdilo prevzemalo v okviru obstoječega postopka za elektronski bolniški list (eBOL). − Ko prejmete odločbo, DMV čim prej plačajte. Pri tem pazite na pravilen sklic in ostale podatke iz plačilnega navodila. Le tako bodo lahko stekli nadaljnji postopki, povezani z registracijo. ODMERA DAVKA NA MOTORNA VOZILA Kako hitreje do odmere davka na motorna vozila in hitrejše registracije vozila? FURS je objavil nekaj nasvetov in informacij, ki lahko omogočijo hitrejšo odmero davka na motorna vozila (DMV). − Davčni zavezanec predloži napoved za odmero DMV davčnemu organu na obrazcu DMV-N in sicer elektronsko prek sistema eDavki. Fizične osebe lahko predložijo obrazec DMV-N prek sistema eDavki s prijavo z uporabniškim imenom in geslom. Navodila prve registracije v eDavke so predstavljena v posebnem videu. − V eDavkih se prijavite na eVročanje dokumentov Finančne uprave. Na ta način boste v eDavke sprejeli odločbo takoj, ko bo izdana. Pošiljanje po navadni pošti namreč traja nekaj dni. Ker je pomembno, da ste pravočasno seznanjeni z vsebino dokumentov, pri prijavi v eVročanje nujno sporočite vaš elektronski naslov, na katerega vas bomo obvestili o prejetem dokumentu Finančne uprave. − Ko oddajate napoved, pazite, da priložite vse potrebne dokumente. Najmanj so to račun ali kupoprodajna pogodba, homologacija in tuje prometno dovoljenje. Vir: FURS SEKCIJE GOSTINCI 15. Strokovno srečanje gostincev Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtnopodjetniški zbornici Slovenije organizira tradicionalno 15.Strokovno srečanje gostincev, ki bo v ponedeljek 13.11.2023 v hotelu Perla, Nova Gorica. Letošnje srečanje bo potekalo v okviru dogodka Dnevi Slovenskega turizma 2023 in GTZ Slovenije. Program ponedeljek 13. november 2023 − Okrogla miza: Tradicija in inovativnost prihodnost slovenske gastronomije: »Pomen gostiln v slovenski gastronomiji – in Gostilna Slovenija« − Novosti na področju evidenc delovnega časa, − Novosti na področju evidenc delovnega časa, − Kako gostinci postajamo partnerji in ne konkurenti! − Izobraževanje in delo v turizmu – z roko v roki − Podelitev priznanj za kakovost gostinske ponudbe in jubilejev v poslovanju Program torek 14. november 2023 − Umetna inteligenca in novi poslovni modeli v turizmu Informacije in prijave na spletni Strokovno srečanje gostincev) strani OZS PRISPEVKI IN DAVKI PLAČILO AKONTACIJE DOHODNINE IN PRISPEVKOV Z ENIM NALOGOM Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2N) določa od 1. januarja 2023 za samostojne podjetnike in druge fizične osebe z dejavnostjo poenoten rok za plačilo predhodne akontacije dohodnine in prispevkov za socialno varnost. Obe obveznosti je potrebno plačati najpozneje do 20. v mesecu za pretekli mesec. Plačilo prispevkov z enim e-računom Družbeniki in samozaposlene osebe lahko prispevke plačujejo poenostavljeno, z enim plačilom vseh štirih prispevkov (PIZ, ZZ, prispevke za starševsko varstvo in prispevke za primer brezposelnosti) na podlagi eračuna. Zavezanec se pri svoji spletni banki prijavi na prejem e-računa FURS, davčna številka 77695771. V prijavi se za »Referenčno oznako izdajatelja e-računa« vpiše davčna številka zavezanca, ki prijavo oddaja. FURS zavezancu na podlagi obračuna dajatev pripravi zbirni plačilni nalog in ga pošlje zavezancu v obliki e-računa v njegovo spletno banko. Zavezanec plačilni nalog potrdi in s tem poravna obveznosti. Izdaja e-računa je vezana na predložitev obračuna prispevkov za socialno varnost in akontacije davka. Na ta način lahko predhodno akontacijo dohodnine in vse štiri obvezne prispevke za socialno varnost samostojni podjetniki poravnajo z enim plačilnim nalogom - e-računom. Prijavo na prejem e-računa za plačilo obveznih dajatev oddajte v svoji spletni banki. E-račun, ki ga boste prejeli v spletno banko nekaj dni pred iztekom roka za plačilo, bo vseboval vse podatke potrebne za izvršitev plačila. Prav tako se zmanjša tveganje, da bi pozabili plačati davčne obveznosti. Rok za plačilo akontacije in prispevkov je do 20. v mesecu za pretekli mesec. PRISPEVKI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA Zavarovalna osnova za plačilo prispevkov Mesečna zavarovalna osnova je zavezancu določena glede na dosežen dobiček. Zavezanci, ki nimajo plač, plačujejo prispevke od osnove, od katere plačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, do 20. dne v mesecu za pretekli mesec. Do 15. dne v mesecu je potrebno preko sistema eDavki davčnemu organu predložiti obračun prispevkov na predpisanem obrazcu (OPSVZ), oziroma se obračun šteje za predložen na osnovi predizpolnjenega obrazca POPSV, ki ga pripravi FURS. Minimalna osnove za plačilo prispevkov Od leta 2018 dalje je osnova za prispevke za socialno varnost 60 % povprečne plače za preteklo leto. Povprečna letna plača za leto 2022 je 2.023,92€, najnižja osnova za plačilo prispevkov je 1.214,35€ (60% x 2.023,92€), najvišja pa 7.083,72€ (3,5 kratnik PP 2022 = 3,5 x 2.023,92€). Najnižji prispevki, ki jih samostojni podjetnik plačuje od februarja 2023 dalje so v višini 463,87€, najvišji pa 2.705,97€. Če želi samozaposleni zavezanec plačevati prispevke od višje zavarovalne osnove, kot je tista, ki mu je določena na podlagi doseženega dobička, v obračunu prispevkov – OPSVZ obrazcu, v polju 110 vpiše znesek zavarovalne osnove, od katere želi prispevke plačevati. Posebno obvestilo davčnega organa o zvišanju zavarovalne osnove ni potrebno. Zasebniki plačajo prispevke na prehodni račun: − akontacijo dohodnine do 10. v mesecu, − prispevke do 20. v mesecu za pretekli mesec, − dajatve za zaposlene na dan izplačila plač Obrazec obračun prispevkov Davčni organ sestavi predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost (PODO-OPSVZ) in ga najpozneje do 10. dne v mesecu za pretekli mesec vroči zavezancu elektronsko prek portala eDavki. Če podatki v obračunu niso pravilni in/ali popolni, ali če obrazec PODO-OPSVZ ni bil odložen, mora zavezanec v sistem eDavki sam predložiti obračun najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. PLAČEVANJE PRISPEVKOV Pri plačilu davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatvah zavezanci z referenco na plačilnem nalogu določijo vrsto dajatve ali pa izberejo način plačila s katerim poravnajo več vrst dajatev, in sicer tako da, združijo obveznosti, ki pripadajo isti javnofinančni blagajni oziroma istemu IBAN računu. Uporabljena referenca pri plačilu vpliva na način zapiranja terjatev s plačili v davčnem knjigovodstvu. 1. Primer: plačilo z referenco na izbrano dajatev ali izvršilni naslov (npr. SI19 DŠ-45004; pri čemer DŠ pomeni davčno številko zavezanca in šifra dajatve 45004 za prispevke za zdravstveno varstvo) zapre zapadle in nezapadle terjatve za izbrano vrsto dajatve. 2. Zapiranje s plačilom s splošno referenco (SI19 DŠ-99996; oznaka 99996 določa, da se plačilo uporabi za vse dajatve na podračunu) pa se izvede šele, ko terjatve dospejo v plačilo in sicer znotraj prehodnega davčnega podračuna na katerega je prispelo. Pri uporabi splošne reference se prednostno zapirajo terjatve, ki so prej dospele v plačilo. 3. Z enim plačilom se lahko plača več vrst dajatev z združitvijo obveznosti, ki pripadajo isti javnofinančni blagajni, istemu IBAN računu: IBAN Referenca SI19 namen SI56 01100-8881000030 DŠ-99996 akontacija davka, prispevki (st. varstvo, zaposlovanje) SI56 01100-8882000003 DŠ-99996 Prispevki PIZ SI56 01100-8883000073 DŠ-99996 Prispevki ZZ Pravilno izpolnjen plačilni nalog je pogoj za pravilno evidentiranje prejetega plačila v knjigovodsko evidenco. V primeru pomote pri vpisovanju se lahko plačilo knjiži na napačnega zavezanca ali zapira napačno odprto postavko. V primeru odprte terjatve in obveznosti, lahko predlagate pobot, v primeru preveč ali napačno plačane dajatve lahko predlagate vračilo ali preknjižbo. Plačilo z enim e-računom Zavezanec lahko prispevke plačuje poenostavljeno, z enim plačilom vseh štirih prispevkov (PIZ, ZZ, prispevke za starševsko varstvo in prispevke za primer brezposelnosti) in akontacijo davka na podlagi e-računa. Zavezanec se pri svoji spletni banki prijavi na prejem e-računa. Izdaja in plačilo e-računa sta neposredno vezana na predložitev obračuna prispevkov za socialno varnost in plačilo te obveznosti. V eDavke FURS 10. v mesecu vloži obračun prispevkov. Do 15. v mesecu zavezanec tako vložen obračun lahko popravi (v primeru bolniške ali druge odsotnosti z dela). Obveznosti je potrebno poravnati najpozneje do 20. v mesecu za pretekli mesec. PRISPEVKI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA - POPOLDANCI Pavšalni prispevki za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje za popoldanski s.p. Osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic (popoldanci), morajo biti obvezno zavarovani za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri opravljanju navedene dejavnosti (PIZ) in za poškodbo pri delu in poklicno bolezen (ZZ). Popoldanci plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicno bolezen in pavšalni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. 2. Od 1.1.2023 je višina pavšalnega prispevka za zdravstveno zavarovanje v višini 42,91€ in sicer 10,73€ (povprečna plača oktober 2022 = 2.024,03€ x 0,53%) in dodaten prispevek v višini 32,18€ (25% povprečne plače oktober 2022 = 25% X 2.024,03€ x 6,36%). Zavezanci plačajo prispevek za ZZ ne glede na število dni opravljanja dejavnosti v posameznem mesecu. 3. Od 1.4.2023 do 31.3.2024 je pavšalni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 42,19€ (doslej 41,04€). Prispevek se določi s Sklepom o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja (Ur.l.30/2023 z dne 10.3.2023) in velja za obdobje od aprila tekočega koledarskega dela do marca naslednjega koledarskega leta. V primeru, da zavezanec v posameznem mesecu začne na novo opravljati dejavnost ali preneha opravljati dejavnosti in jo opravlja dejavnost manj kot 15 dni, plača polovičen znesek prispevka PIZ. Skupni pavšalni prispevki od 1.4.2023 so 85,10€ (42,91€ + 42,19€), ki se jih plača na prehodni račun do 20. v mesecu za pretekli mesec. Primer plačila – 1. Način (obrtniki popoldanci): Namen Prejemnik: TRR: Sklic: Znesek: Prispevki PIZ DPD - ZPIZ 0110 0888 2000 003 SI19 VAŠA DAVČNA ŠTEVILKA - 44008 42,19€ do 31.3.2024 Namen Prejemnik: TRR: Sklic: Znesek: Prispevki ZZV DPD - ZZZS 0110 0888 3000 073 SI19 VAŠA DAVČNA ŠTEVILKA - 45004 42,91€ od 1.1.2022 Namen Prejemnik: TRR: Sklic: Znesek: Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti DPD 0110 0888 1000 030 SI19 VAŠA DAVČNA ŠTEVILKA - 40002 X,XX € Primer plačila – 2. Način (obrtniki popoldanci): Namen Prejemnik: TRR: Sklic: Znesek : Prispevki PIZ DPD 0110 0888 2000 003 SI19 VAŠA DAVČNA ŠTEVILKA -99996 42,19€ do 31.3.2024 Namen Prejemnik: TRR: Sklic: Znesek : Prispevek ZZV DPD 0110 0888 3000 073 SI19 VAŠA DAVČNA ŠTEVILKA -99996 42,91€ od 1.1.2023 Obračun prispevkov – oddaja obrazca v eDavke Obračun prispevkov za socialno varnost za osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, so morali zavezanci (popoldanci) prvič oddati za januar 2018. Zavezanec mora oddati obračun do 15. v mesecu za pretekli mesec, če FURS do 10. v mesecu v sistem eDavkov ne odloži predizpolnjenega obračuna oz. je ta obračun napačen. PRISPEVKI DRUŽBENIKA – POSLOVODNE OSEBE Zavarovalna osnova za plačilo prispevkov Najnižja osnova za obračun prispevkov za socialno varnost za družbenike, ki so poslovodne osebe (zavarovalna podlaga 040) je od januarja 2020 90% povprečne letne plače za preteklo leto. Od februarja 2023 dalje je najnižja zavarovalna osnova 1.821,53€ (90% povprečne letne plače za leto 2023, ki je 2.023,92€), najvišja pa 7.083,72€ (3,5 kratnik PP 2022 = 3,5 x 2.023,92€). Zavezanec plača prispevke za socialno varnost najpozneje do 20. v mesecu za pretekli mesec in sicer najmanj v višini 695,82€ in največ v višini 2.705,97€. Davčni organ sestavi predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost (POPSV) in ga najpozneje do 10. dne v mesecu za pretekli mesec vročil zavezancu elektronsko prek portala eDavki. Če podatki v POPSV niso pravilni in/ali popolni, ali če POPSV ni bil odložen, mora zavezanec v sistem eDavki sam predložiti OPSVL najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. PRISPEVKI ZA ZAPOSLENE OSEBE Zavarovalna osnova za plačilo prispevkov Od leta 2015 dalje so najnižje osnove za plačilo prispevkov za socialno varnost za zavarovance iz delovnega razmerja vezane na znesek zadnje znane povprečne letne plače v RS, preračunane na mesec. Za izplačila od 1. 1. do vključno 28. 2. se za izračun minimalne osnove za zavarovance iz delovnega razmerja uporablja znesek povprečne plače predpreteklega leta, za izplačila od 1. 3. dalje pa znesek povprečne plače preteklega leta. Najnižja osnova za obračun prispevkov za delavce v delovnem razmerju je 60 % zadnje znane povprečne letne plače v Sloveniji, preračunane na mesec (144.člen ZPIZ-2). Če je izplačana plača oziroma nadomestilo plače nižje od minimalne osnove, se od razlike do minimalne osnove obračunajo in plačajo vsi prispevki. Ta razlika vpliva le na obračunavanje in plačevanje prispevkov. To pomeni, da delodajalcem razlike do najnižje osnove ni treba prišteti k bruto plači v enakem smislu kot to velja za dodatke, torej se zaradi te razlike delavčeva bruto plača ne spremeni. Zaradi obračunanih prispevkov pa ta razlika posredno vpliva na delavčevo neto plačo. Za izplačila od 1. 3. 2022 do 28. 2. 2023 je najnižja osnova za obračun prispevkov za socialno varnost za osebe v delovnem razmerju 1.181,75 € (60 % povprečne bruto plače za leto 2021, ki je bila 1.969,59€). Za izplačila od 1.3.2023 do 28.2.2024 je najnižja osnova za obračun prispevkov za socialno varnost za osebe v delovnem razmerju v višini 1.214,35 € (60% povprečne bruto plače za leto 2022, ki je 2.023,92 €). Minimalna plača 2023 za delo s polnim delovnim časom, opravljeno od 1. januarja 2023, je 1.203,36€. PRISPEVEK KRATKOTRAJNO DELO Kratkotrajno delo je brezplačno opravljanje dela v mikrodružbi ali zavodu z najmanj enim in največ desetimi zaposlenimi ali pri samozaposleni osebi z največ desetimi zaposlenimi. Opravlja ga lahko zakonec ali zunajzakonski partner, starši ali otroci lastnika mikrodružbe ali samozaposlene osebe, ki lahko opravljajo pomoč v podjetju največ 40 ur mesečno in za to ne prejmejo plačila. Delodajalec mora voditi evidenco o opravljenem kratkotrajnem delu (ime, naslov in davčno številko osebe, ki opravlja kratkotrajno delo, uro začetka in zaključka opravljanja kratkotrajnega dela, skupno mesečno število ur opravljenega kratkotrajnega dela). Delodajalec mora osebo, ki opravlja kratkotrajno delo, zavarovati za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (obrazec M12) in za čas opravljanja dela preko eDavkov oddajati REK-O (vrsti dohodka 1509). Znesek za zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni je od 1. 1. 2023 v višini 6,07€ (0,30% PP za oktober 2022 = 0,3% x 2.024,03€) in se plača na TRR: SI56 0110 0888 3000 073, sklic: SI19 davčna številka 45004. MINIMALNA URNA POSTAVKA ZA ŠTUDENTSKO DELO Odredba o uskladitvi najnižje bruto urne postavke za opravljeno uro začasnih in občasnih del (Ur.l.7/2022 z dne 20.1.2023) določa od 21. januarja 2023 minimalno bruto urno postavko za začasno in občasno delo dijakov in študentov v višini 6,92 € (doslej 6,17€). Zakonsko določena bruto urna postavka za opravljeno uro začasnih in občasnih del dijakov in študentov (na podlagi 130. c člena Zakona za uravnoteženje javnih financ) ne sme biti nižja od zneska minimalne plače, preračunanega na uro dela povprečne mesečne delovne obveznosti za polni delovni čas, tako da se upošteva, da povprečna mesečna delovna obveznost za polni delovni čas znaša 174 ur. Minister, pristojen za delo, je na podlagi 6. člena Zakona o minimalni plači določil znesek minimalne plače, ki za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2023, znaša 1.203,36 €. Začasno in občasno delo dijakov in študentov je vključeno v pokojninsko in invalidsko zavarovanje (pokojninska doba) in zdravstveno zavarovanje. Od zneska na študentski napotnici se plačujejo prispevki za PIZ v višini 15,5%. Delodajalec na znesek na napotnici plača prispevek za PIZ v višini 8,85%, prispevek za zdravstveno zavarovanje 6,36%, prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni v višini 0,53%, koncesijsko dajatev v višini 16% in dodatno koncesijsko dajatev v višini 2%. MINIMALNA URNA POSTAVKA ZA DELO UPOKOJENCEV Zakona o urejanju trga dela (ZUTD) določa, da začasno ali občasno delo lahko upokojenec opravlja v obsegu največ 60 ur v koledarskem mesecu, pri čemer neizkoriščenih ur ni mogoče prenašati v naslednji koledarski mesec. Ne glede na navedeno lahko upokojenec opravlja začasno ali občasno delo tudi največ 90 ur v koledarskem mesecu, vendar največ trikrat v koledarskem letu, pri čemer seštevek ur opravljenega začasnega in občasnega dela v koledarskem letu ne sme preseči 720 ur. Sprememba Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-G), Ur.l.54/2022 z dne 20.4.2022 je določila, da bruto urna postavka upravičenca za opravljeno uro začasnega ali občasnega dela ne sme biti nižja od zneska minimalne plače, preračunanega na uro dela povprečne mesečne delovne obveznosti za polni delovni čas, tako, da se upošteva, da povprečna mesečna delovna obveznost za polni delovni čas znaša 174 ur. Od 4. maja 2022 do 28. februarja 2023 bruto dohodek za opravljeno začasno in občasno delo v seštevku v koledarskem letu ne sme presegati 9.237,96 €, od 1. marca 2023 do 28. februarja 2024 pa ne sme presegati 10.346,52 €. Višina bruto urne postavke in višina bruto dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo se usklajujeta z rastjo minimalne plače v Republiki Sloveniji, kot jo določa zakon, ki ureja minimalno plačo, ter ju enkrat letno določi minister, pristojen za delo, in objavi v Uradnem listu Republike Slovenije najpozneje do konca februarja v koledarskem letu. Višina bruto urne postavke na osnovi spremembe zakona velja od marca tekočega koledarskega leta do vključno februarja naslednjega koledarskega leta. Od 4.maja 2022 do 28.2.2023 urna postavka za opravljeno začasno ali občasno delo upokojencev ne sme niti nižja od 6,17 €, od 1. marca 2023 do 28. februarja 2024 pa ne nižja od 6,92€. PODATKI O PLAČAH Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo v Sloveniji za avgust 2023 je znašala 2.221,85€, neto plača pa 1.441,96€. Povprečna mesečna bruto plača za obdobje januar avgust 2023 je znašala 2.186,13€, neto 1.421,09€. Povprečna mesečna bruto plača za obdobje junij avgust 2023 je znašala 2.209,90€, neto 1.434,00€. UGODNOSTI ZA ČLANE OOZ IDRIJA DAVČNO IN RAČUNOVODSKO SVETOVANJE Člani Območne obrtno-podjetniške zbornice Idrija lahko koristijo članske ugodnosti - svetovanje na davčnem, knjigovodskem, računovodskem področju, gospodarsko pravnem in delovno pravnem področju (davek od dobička pravnih oseb, davčni postopek, dohodnina, DDV,…). Ob prijavi na svetovanje predstavite vprašanje (tema svetovanja). Ugodnost za člane: prvo svetovanje (do ene ure) je za člane brezplačno. Prijave: OOZ Idrija, tel. (05) 37 34 750, E-pošta: ivica.podgornik@ozs.si PRAVNO SVETOVANJE Območna obrtno-podjetniška zbornica Idrija svojim članom nudi možnost pridobitve pravnih nasvetov odvetnika. Naročilnico za svetovanje dobite na zbornici, kjer boste dobili tudi termin glede dneva in ure storitve. Ugodnost za člane: prvo svetovanje (do ene ure) je za člane brezplačno. Prijave: OOZ Idrija, tel. (05)37 34 750, E-pošta: ivica.podgornik@ozs.si MOZAIK PODJETNIH Kartica Mozaik podjetnih, kartica tisočerih ugodnosti za člane OZS. S kartico Mozaik podjetnih zlahka prihranite letno članarino. Uporabite svojo kartico Mozaik podjetnih in prihranite! Preverite aktualni seznam. partnerjev in njihovih ugodnosti, ki ga ki ga članom OZS, imetnikom kartice Mozaik podjetnih nudijo partnerji projekta. MOJ OBRTNIK Članom Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, portal Moj Obrtnik nudi: brezplačno spletno predstavitev vašega podjetja, 90 dnevno brezplačno prejemanje povpraševanj, ugodnejši prejem povpraševanj, brezplačen prejem SOS povpraševanj. https://www.mojobrtnik.com/ IZ URADNEGA LISTA 103 103 106 106 106 106 106 106 107 107 107 107 107 107 109 109 109 109 6.10. 6.10. 13.10. 13.10. 13.10. 13.10. 13.10. 13.10. 20.10. 20.10. 20.10. 20.10. 20.10. 20.10. 27.10. 27.10. 27.10. 27.10. Spremembah Pravilnika o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev Sprememba Pravilnika o obrazcih za obračun prispevkov za socialno varnost CERKNO Odlok o prenehanju veljavnosti Odloka o ustanovitvi javnega podjetja Regijski center za ravnanje z odpadki Nova Gorica d.o.o. IDRIJA - Odlok o poimenovanju območja med Osnovno šolo Idrija ter sotočjem Idrijce in Nikove za »Spominski park osamosvojitve Slovenije« IDRIJA - Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Idrija IDRIJA - Pravilnik o postopku izvedbe participativnega proračuna za mlade v Občini Idrija IDRIJA - Sklep o lokacijski preveritvi za določanje velikosti in obsega stavbnega zemljišča v enoti urejanja prostora EUP CP_130 Idrijski Log IDRIJA - Sklep o prenehanju statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena CERKNO - Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Cerkno za leto 2023 CERKNO - Sklep o določitvi tržne najemnine CERKNO - Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra CERKNO - Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra CERKNO - Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra IDRIJA - Poslovnik Nadzornega odbora Občine Idrija Sprememba Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-h) Sprememba Pravilnika o načinu ugotavljanja zadostnih sredstev za preživljanje v postopku izdaje dovoljenja za prebivanje Poročilo o gibanju plač za avgust 2023 IDRIJA – Sklep – priprava spremembe Odloka OPN industrijska cona Godovič PRISPEVKI - OKTOBER 2023 PRISPEVKI ZASEBNIKA in DRUŽBENIKA prispevek Bruto zavarovalna osnova v EUR TRR PIZ ZZ Starš. var. Zaposl. SI56 SI56 SI56 SI56 0110 0110 0110 0110 stopnja 0888 0888 0888 0888 2000 003 3000 073 1000 030 1000 030 referenca SI19 SI19 SI19 SI19 24,35% 13,45% 0,20% 0,20% DŠ-44008 DŠ-45004 DŠ-43001 DŠ-42005 najnižji ZASEBNIK najnižji DRUŽBENIK najvišji 1.214,35€ 1.821,53€ 7.083,72€ (60% PP 2022=60% X 2.023,92 €) (90% PP 2022=60% X 2.023,92€) (3,5 kratnik PP 2022) 443,54 244,99 3,63 3,63 695,80 1.724,89 952,77 14,16 14,16 2.705,98 295,69 163,33 1,19 2,42 2,43 463,87 PRISPEVKI SKUPAJ DOLOČITEV ZAVAROVALNE OSNOVE - individualno osnova 1. ZASEBNIK: Najnižja osnova za prispevke je 60% PP za leto 2022 (PP je 2.023,92€), prispevki skupaj 463,86€ 1.214,35 € 2. ZASEBNIK: Osnova za prispevke = dobiček, povečan za obračunane prispevke, preračunan na mesec in znižan za 25%, vendar najmanj do višine 60% PP za leto 2022 (60% x 2.023,92€= 1.214,35€) individualno 3. DRUŽBENIK: Najnižja osnova za prispevke družbenika = 90% PP za leto 2022 (PP za 2022 je 2.023,92), prispevki skupaj: 695,80€ 1.821,53€ 4. ZASEBNIK IN DRUŽBENIK: Najvišja zavarovalna osnova = 3,5 x povprečna letna plača 2022 (3,5 x 2.023,92€), prispevki skupaj: 2.705,98€ 7.083,72 € OLAJŠAVE 1. Splošna olajšava - letni dohodek do 16.000,00 € (mesečni do 1.333,33 €) - letni dohodek nad 16.000,00 € (mesečni nad 1.333,33€) mesečna olajšava € 416,67 + (1.563,45 -1,17259 x bruto dohodek) 416,47 224,83 244,42 407,67 291,67 241,97 2. Posebna olajšava: 1. otrok 2. otrok 3. otrok 3. za rezidenta, ki se izobražuje (dijaka ali študenta) 4. za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje 5. za dohodke iz delovnega razmerja: - mesečni bruto dohodek do 1.330,33€ - mesečni bruto dohodek nad 1.333,33€ - za osebe do dopolnjenega 29. leta starosti 6. za zavezanca po dopolnjenem 70. letu starosti 7. za invalida s 100% okvaro 416,67 + (1.563,45 -1,17259 x bruto dohodek) 416,67 108,33 125,00 1.515,72 OBRTNIKI - POPOLDANCI namen letna olajšava € 5.000,00 + (18.761,40 -1,17259 x skupni dohodek) 5.000,00 2.698,17 2.933,00 4.892,00 3.500,00 2.903,66 Če delojemalec ne želi, da se mu upošteva povečana splošna olajšava, se davčna osnova zmanjša za 416,67€ 1.300,00 1.500,00 18.188,61 DELOVNI DNEVI sklic prehodni račun akontacija davka na dejavnost SI56 0110 0888 1000 030 SI19 DŠ 40002 PIZ nesreče pri delu SI56 0110 0888 2000 003 SI19 DŠ 44008 ZZV pavšalni prispevek SI56 0110 0888 3000 073 SI19 DŠ 45004 SKUPAJ Znesek € PRAZNIKI 21 168 1 8 OBRAČUN UR 42,19 42,91 SKUPAJ 22 176 85,10 PODATKI O PLAČAH Povprečna plača AVGUST 2023 Povprečna plača JANUAR - AVGUST 2023 Povprečna plača JUNIJ - AVGUST 2023 Povprečna bruto plača (PP) 2022 Minimalna plača od 1.1.2023 bruto € 2.221,85 2.186,13 2.209,90 2.023,92 1.203,36 neto € 1.441,96 1.421,09 1.434,00 1.318,64 STOPNJE PRISPEVKOV PRISPEVEK Prevoz na delo Kilometrina za službeno potovanje Regres za letni dopust Dnevnice za službeno pot v Sloveniji SI19 DŠ-44008 6,36% 6,56% + 0,53% SI19 DŠ-45004 Starševsko varstvo 0,10% 0,10% SI19 DŠ-43001 Zaposlovanje, starševsko varstvo SKUPAJ: 0,14% 0,06% SI19 DŠ-42005 22,10% 16,10% LESTVICA 8.755,00 25.750,00 51.500,00 74.160,00 1.400,80 5.819,50 14.317,00 23.154,40 SKUPAJ 16 % + 26 % nad 8.755,00 + 33 % nad 25.750,00 + 39 % nad 51.500,00 + 50 % nad 74.160,00 SI19 DŠ-40002 Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja na dan prisotnosti, najmanj 4 ure dela, prisotnost na delu nad 10 ur za vsako dopolnjeno uro nad 8 ur + 0,99€ (Uredba Ur.l.87/2022) Uredba (Ur.l.162/2022) Uredba (Ur.l.87/2022) Uredba (Ur.l.114/2021) Uredba (Ur.l.87/2022) Najvišji znesek od katerega se ne obračuna prispevke je povprečna plača za predpretekli mesec 6-8 ur 8-12 ur Uredba (Ur. l. 162/2022) nad 12 ur LETNI OBRAČUN AKONTACIJE neto davčna neto davčna znesek DOHODNINE osnova nad osnova do € dohodnine € KONTO 8,85% Vrsta izplačila ( neobdavčeno do zneskov po Uredbi) Terenski dodatek DELODAJALEC 15,50% POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM Znesek za prehrano DELAVEC Pokojninsko in invalidsko zavarovanje Zdravstveno zavarovanje Dohodnina € 8.755,00 25.750,00 50.000,00 74.160,00 DELOVNI DELOVNI DNEVI OKTOBER 2023 7,96 € + 0,99 € 4,49 € 0,21 € 140 € mesečno 0,43 € 2.221,85€ 9,69 € 13,88 € 27,81 € MESEČNI OBRAČUN AKONTACIJE neto davčna neto davčna znesek DOHODNINE osnova nad € osnova do € dohodnine € 729,58 2.145,83 4.291,67 6.180,00 729,58 2.145,83 4.291,67 6.180,00 116,73 484,96 1.193,08 1.929,53 SKUPAJ + 26 % + 33 % + 39 % + 50 % 16 % nad 729,58 nad 2.145,83 nad 4.291,67 nad 6.180,00 VSEBINA AKTUALANO .......................................................................................................................................................................... 1 EVIDENCE NA PODROČJU DELA IN SOCIALNE VARNOSTI ................................................................................................. 1 NAMESTO SOLIDARNOSTNEGA PRISPEVKA VIŠJI DAVEK.................................................................................................. 3 DAN POKLICEV ............................................................................................................................................................... 3 V SPOMIN JOŽETU MLINARJU ......................................................................................................................................... 4 INFORMACIJE ....................................................................................................................................................................... 4 SPREMEMBE ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH............................................................................................................... 4 SPREMEMBA ZAKONA O TUJCIH ...................................................................................................................................... 5 UDELEŽBA DELAVCEV PRI DIBIČKU ................................................................................................................................. 5 DELO DIJAKOV IN ŠTUDENTOV....................................................................................................................................... 6 POTRDILA ZA KRVODAJALCE .......................................................................................................................................... 7 ODMERA DAVKA NA MOTORNA VOZILA ........................................................................................................................... 8 SEKCIJE ................................................................................................................................................................................ 8 GOSTINCI ...................................................................................................................................................................... 8 PRISPEVKI IN DAVKI ............................................................................................................................................................ 9 PLAČILO AKONTACIJE DOHODNINE IN PRISPEVKOV Z ENIM NALOGOM ........................................................................... 9 PRISPEVKI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA ....................................................................................................................... 9 PLAČEVANJE PRISPEVKOV .............................................................................................................................................. 9 PRISPEVKI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA - POPOLDANCI .............................................................................................. 10 PRISPEVKI DRUŽBENIKA – POSLOVODNE OSEBE ........................................................................................................... 10 PRISPEVKI ZA ZAPOSLENE OSEBE ................................................................................................................................. 11 PRISPEVEK KRATKOTRAJNO DELO ................................................................................................................................ 11 MINIMALNA URNA POSTAVKA ZA ŠTUDENTSKO DELO ................................................................................................... 11 MINIMALNA URNA POSTAVKA ZA DELO UPOKOJENCEV .................................................................................................. 11 PODATKI O PLAČAH ..................................................................................................................................................... 12 UGODNOSTI ZA ČLANE OOZ IDRIJA .................................................................................................................................. 12 DAVČNO IN RAČUNOVODSKO SVETOVANJE ................................................................................................................... 12 PRAVNO SVETOVANJE .................................................................................................................................................. 12 MOZAIK PODJETNIH ..................................................................................................................................................... 12 MOJ OBRTNIK .............................................................................................................................................................. 12 IZ URADNEGA LISTA .......................................................................................................................................................... 12 PRISPEVKI - OKTOBER 2023 .............................................................................................................................................. 13