Železniško posojilo štajarske dežele. Važno naznanilo se podaje tu bralcem, tikajoee ae poaebno bogatih. Treba je namreč apraviti vkup denarja, da ae zgradijo krajevne, poatrauske železnice, ki gredo od glavnib črt v pridolja dežele. In aicer je zdaj sklenjena zgradba aledečib prog: 1. Celje-Velenje Šoštanj ; 2. Poličane-Konjice; 3. Stainz-Wieseladorf; 4. Kapfenberg-Seebacb. Za zgradbo teb železnic treba je štirib milijonov gld. Na dcželnem zboru 1889 sklenilo se je 18. nov. 1. 1. jednoglasno, da se za zgradbo raznih železnic izposodi deaet milijonov gld. Ta aklep je potrdil Nj. velioanstvo svitli cesar; in zdaj poziva viaoki deželni odbor javno, da bi ae vdeležiii posojila. Izdajala se bodo dolžua piama (obligacije z dodanitni nakazi na obresti) na a) po 200 gld. ali b) po 1000 gld. ali c) po 3000 gld. To je njih imenaka vrednoat. Kdor hoče denarja za te železaice posoditi, mora v času od ponedeljka dne 6. aprila do aobote dne 11. aprila inkiuzivno pismeno izreči (rnora ae vpiaati), koliko obligacij od a) ali b) ali c) vzame. Zajedno mora vsakdo, ki se vpiše (ali po prijatelju vpiaati da), zagotovščino (kavcijo) dati 5 odstotkov od 100 gld. imenske vrednosti. Kdor hoae imeti 1 obligacijo 200 gld., vplačati mora 10 gld. v bankovcih (ali hranitni(*no knjižico z vsaj 10 gld.), za dve (imenak. vred. 400 gld.) 20 gld.; za l}o.blig. 1000 gld. mora vplačati 50 gld. itd. On ;"|,obi zato potrdilo, da se je vpiaal in da je vplačal kavcijo. Kje ae je vpiaati ? V Gradcu v deželni biai, v prvem nadatropji pri deželnem viajem prejemniškem uradu in v menjalnici štajarske eakomptne banke ali pri A. Neuboldu v njega menjalnici v gosposki ulici št. 9. — Izven Gradca: pri hranilnicah in pri Mariboraki eskomptni banki. Kaj atane vsakib 100 gld. imenske vrednoati ? Ža vsakib 100 gld. im. vred. je 98 gld. plačati, torej za 1 obligacijo 200 gld. je plačati 196 gld,, najdalje do 10. maja; razven če je vpisani vaoto vsaj 1000 gld. vpiaal, tedaj ima tri roke; o prvem mora za vsakib 1000 fl. vsaj 400 gld, o drugem iatotako 400 gld., alednjič ostanek plačati. — 1000 gld. imen. vred. atanejo 980 gld., kavcijo je že pri vpisanju plačal, torej znese ostanek le 130 gold. in mora biti vplačan najpozneje do 10. avguata. Vsakdo, ki je celo vaoto plaeal, če vrne izkaz za kavcijo —, dobi dotično obligacijo z nakazi na odstotke (kupon). Kake odstotke neaejo obligacije? — Od vsakib 100 gld. im. vred. 4 gld. na leto v polletnib rokib, da se plačata za prvi rok dne 1. oktobra 1891. 1. 2 gld. O pribodnjem roku, t. j. 1. aprila, zopet 2 gld. Obligacija 200 gld. neae torej na leto 8 gld. odatotkov. Obligacija 1000 gld. pa 40 gld. Obligacije ae morejo žrebati. Zelo važna je ta določba. V času najdalje deyetdesetih let se vsa dolžna piama izžrebajo. Vsako leto 2. jan. in 1. jul. je žrebanje. Obligacije, ki se njih številka potegue, se tri meaece po žrebanju odplaoajo v celi imenski vrednosti. Prvo žrebanje je že letoa dne 1. julija ; tn bodo tiati, ki so ae le pred nekaterimi tedni svojo vsoto n. pr. 196 gld. ali 980 gld. plačali, že 200 gld. ali 1000 gld. nazaj dobili in odstotke od 1. aprila do 1. oktobra. Drugi dobički ao n. pr. da ao dolžna piama prosta kolekov in davčine, in odatotki so za pribodnjih trideaet let proati vsake dobodnine. Izžrebana obligacija se izplača ae celo tekom trideaetib let; po tridesetib letib. zapade. Nakazi na odstotke, ki se takoj ne potegnejo, veljajo šest let, potem zapadejo. Za to dobro zavarovano deželno posojilo se bodo pač trgali. Zabtevani štirje milijoni gotovo ne bodo samo vpisani — najbrž bode vpisana vsota (tudi na Dunaji se vpiauje) štiri milijone presegla. V tem slučaji se vsote zmanjšajo (reducirajo) t. j. kdor je n. pr. 2 obligaciji po 200 gld. zabteval, dobi morda le eno; ali kdor je eno obligacijo 1000 gld. vpisal, dobi morda samo 3 po 200 gld. To se bode nataneno naznanilo vaakenm, kdor ae je vpisal. Vsled žrebanja in vrnitve dolžnib pisem bodo krajevne železnične proge, ki jib je zgradila dežela, nje prosta poseat, deželno premoženje ae poveča po železnicab, ki so brez dolga.