Slavlje hrv. ljudskega učiteljstva. Hrvatsko ušiteljstvo je praznovalo dne 19. velikega srpana in naslednje štiri dni 301etnico ,,Hrvatskega pedagoškega književnega zbora" ter v sporain in proslavo na ta dan otvorilo -Hrvatski šolski muzej". V tem 301etnem obstanku je izdal ,,Hrv. ped. knjiž. zbor" 61 knjig za učitelje v 122.000 izvodihin 43 knjig za mladino v 130.000 izvodih, skupaj torej 104 knjige v 252.000 izvodih, vrednih 250.000 K. Poleg tega ima ,,Hrv. ped. knjig. zbor" svoje glasilo ,,Napredak", (urednik učiteljiščni profesor Stjepan Basariček) ki izhaja že 42. leto, izdaja mesečnik za mladino ,,Smilje" (urednik učiteljisčni profesor Tomislav Ivkanec), koje je nastopilo 29. leto, in list za starše „ Na doraacem ognjištu" (urednica Milka Pogačic), ki izhaja letos 2. leto. ,,Hrvatski pedagoško-književni zbor", ki je v tem času tako plodonosno deloval na književnem polju, tudi ni zanemarjal svoje gmotne strani ter razpolaga danes z imetjem, ki je vredno do 150.000 K ter ima 61 častnih, 77 pravih udov, 36 udov dopisnikov, 843 ustanovnikov in 542 podpornih udov. ,,Hrv. ped. knjiž. zbor" pa ni deloval samo literarno ter oral v potu svojega obraza trdo ledino pedagoške znanosti, ampak deloval je tudi v prospeh ljudskega šolstva z raznimi razpravami, predavanji in prošnjami na višja oblastva in razne korporacije. ,,Hi*v. ped. knjiž. zbor" je bil od svojega poroda do današnjega dne učiteljstvu Hrvatske in Slavonije ognjišče, iz katerega plapola in se širi ogenj prave stanovske zavesti in ponosa. Vse, kar ima danes hrvatsko učiteljstvo, ima svoj vir v ,,Hrv. ped. knjiž. zboru". Poleg zgoraj omenjenih listov in knjig je nHrv. ded. knjiž. zbor" stvaritelj lepe strokovne knjižnice, „ Učiteljskega doma", ,,Posmrtne in podporne zadruge", ,,Hranilne in preduj emne zadruge", „ Učiteljskega konvikta", ^Učiteljskečitalnice" in ^Hrvatskega šolskega muzeja". ^Učiteljska čitalnica" ima 130 udov. V njej se zbira doraace in vnanje učiteljstvo. Članice te eitalnice, vrle hrvatske učiteljice, združile sosev,,Gospodinjski klub učiteljske čitalnice", ki neguje s svojimi sestanki vse, kar je lepo in plemenito ter vzbuja med ueiteljicami stanovsko zavest, zakaj vrle hrvatske koleginje vedo predobro, kar piše znameniti pedagog, ki pravi: nUčiteljica brez stanovske žavestije kraljica brez krone". ..Hrv. ped. knjiž. zbor" deluje na združitev vseh šolskih listov z ,,Napretkomu, kateri je dusevni rezervoar, v katerega se stekajo vse pedagoške struje hrvatskega uciteljstva ter je hkrati najboljša kronika ljudskošolske pedagogike. .,Hi*v. ped. knjiž. zbor" deluje tudi za zjedinjenje vseh hrvatskih učiteljskih društev v eno idealno celoto, t. j.: ,,Zaveza hrvatskih učiteljskih drustev". Najmlajši društvi v tej ,,Zavezi" pa sta -Učiteljska podporna in posmrtna zadruga", ki razpolaga z glavnico 60.000 K, in pa ,,Hra,nilna in predujemna učiteljska zadruga", ki je imela v svojem prvem poslovnem letu do 265.000 K prometa. In tako se je goršeieno zrnce, katero je zasejal pred 30. leti pokojni Ivan Filipovič v učiteljska tla, razvilo v bujno in plodonosno drevo, v katerega senci se hladi hrvatsko ljudsko učiteljstvo, da se okreplja intelektualno, inoralno in gmotno. Velezaslužni probuditelj hrvatskega uciteljstva Ivan Filipovič počiva že v hladnem grobu in žalostno brije lnrzel veter po lavoru nad njegovim truplom ter spominja hrvatsko učiteljstvo na nevenljive zasluge pokojnikove. Slava mu! S tem je na kratko očrtano življenje in delovanje ,,Hrvatskega pedagoškega književnega zbora". Da se pa SOletnica «Hrv. ped. knjiž. zbora" kar najdostojneje proslavi, je osnovalo vrlo hrvatsko učiteljstvo v spomin na ta dan novo institucijo: ,,Hrvatski solski muzej"7 ki bo najlepše ogledalo preteklosti in sedanjosti hrvatskega ljudskega šolstva. Otvoritev ,,muzeja" je počastil s svojo prisotnostjo tudi načelnik naučne uprave g. A. Pavič. Da so prisostovali tej slavnosti in pozneje tudi pri glavni skupščini ,,Zaveze" tudi deželni in vsi okrajni šolski nadzorniki, to je umevno, zakaj na Hrvatskem se ti možje ne odtegujejo učiteljstvu ob takih prilikah, kakor je7 žal, pri nas navada. Ta prijateljska vzajemnost in to zaupanje, ki vlada na Hrvatskem med šolskimi nadzorniki in učiteljstvom pa gotovo tudi najvec pripomaga, da hrvatsko ueiteljstvo s takim vspehom in tako navdušeno deluje za blagor svojega stanu in procvit šole. Da bi bilo tudi pri nas tako ! Hrvatskemu šolskemu muzeju daje vlada na leto 1000 K podpore, pri nas smo pa dobili enkrat za vselej 400 K. Sploh slovensko učiteljstvo ne dobiva od viŠjih krogov za svoje delovanje v učiteljskih društvih ali na literamem polji ne moralne, ne gmotne podpore. Najveckrat žanje za vsoj tmd zaničljivo preziranje. Temu so krive, seveda, naše razmere, katere bo opisalo slovensko učiteljstvo v svoji kroniki z debelimi crnimi črkami. V zgoraj imenovanih slavnostnih dneh hrvatskega učiteljstva je bil tudi obcni zbor ^Posmrtne podporne zadruge" in ,,Hranilne in predujemne zadruge". Ker imamo v rokah pravila teh dveh društev, bomo ob priliki obširneje govorili o njih ter jih skušali tudi pri nas ustanoviti. Dne 21. in 22. velikega srpana je bila VI. obča in XVI. glavna skupščina hrvatskih učiteljskih društev. Zanimivo na tem zborovanju je bilo predavanje vrlega prijatelja slovenskega ueiteljstva, g. ravnatelja Davorina Trstenjaka: »Zadovoljava li današnji iračin priprave in osposobljivanja za učiteljski poziv potrebama vremena i našega puckoga školstva?" To predavanje bomo priob.ili ob priliki v izvirniku. Ob teli slavnostnik dneh je obiskalo vrlo hrvatsko učiteljstvo tudi grobove svojih prvakov. Odlienemu veeletnemu uredniku ,,Napretka" Ljudevitu Modcu so odkrili nagrobni spomenik, ki so mu ga postavili iz učiteljskih doneskov. Na grobu je izpregovoril primemo besedo urednik ,,Kapretka" g. St. Basariček, povdarjajoe neprecenljive zasluge pokojnikove za ljudsko šolo in brvatsko ljudsko učiteljstvo. Ko je ueiteljstvo zaklicalo zaslužnemu pokojniku: Slava!, so položili lep venec na njegov grob. Dalje je položilo zbrano učiteljstvo krasne vence na grob ustanovitelja rHrvatskega pedagoskega književnega zbora" in orgauizatorja lirvatskega učiteljstva Ivana Filipovica, Mijata Stojanovica in Milana Kobalija. Na grobovih prvih dveh je izpregovoril ganljivo besedo predsednik „Zaveze" S tj e p a n B a s a r i č e k, na grobu Milana Kobalija pa tajnik ,,Zaveze" Josip Kirin. Na vsakem grobu je zbrano učiteljstvo zaklicalo: Slava! ter s tem izvrsilo lep čin pijetete, s kojim se je odzvalo v spomin milib svojili pokojnih prvoboriteljev. M i p a k 1 i č e m o i z d n a d u š e v r 1 e m u h r v a t skemu u č i t e 1 j s t v u, ki se na tak liačin zaveda svojega poklica in se s toliko hvaležnostjo spominja svojih dragih pokojnih prvoboritelj ev in o r g a n i z a t o r j e v: S1 a v a! t r i k r a t S1 a v a! Slavlju lirvatskega ljudskega učiteljstva so prisostovali tudi zastopniki ,,Zaveze avstrijskili jugoslovanskih učiteljskih društev" in sicer: predsednik ,,Zaveze" g. Luka Jelenc, urednik ,,Učiteljskega Tovariša" g. Jakob Dimnik in urednik ,,Zvoneka" g. Engelbert Gangl. Hrvatsko ueiteljstvo je sprejelo svoje brate Slovence z odprtimi rokami in najveejo gostoljubnostjo v svojem ,,Učiteljskemu konviktu", pri kateri priliki se je izpregovorila marsikaka navdušena beseda. Posebno krasno je govoril g. E. Gangl, ki je napravil na prisotne s svojim navdušenim govorom najboljši utis. Z laskavimi besedami je pozdravil slovenske odposlance pri glavni skupščini ,,Zaveze" predsednik St. Basariček. Prisotno učiteljstvo je dalo z dolgotrajnimi Živio-klici duška svoji navdušenosti za brate Slovence. Za ta prisreen pozdrav se je zahvalil g. L. Jelenc. Predsednik hrvatske ,,Zaveze" je pozivljal zbrano učiteljstvo: da ostane trdno v svoji sv. veri in zvesto svoji domovini. Kakor znano, Hrvatje še niso okuženi s klerikalizmorn, zato hodita tara učitelj in duhovnik z roko v roki in tega složnega delovanja si je želel g. predsednik i nadaljc. In prav je govoril. Naš klerikalni ,,Slovenec" je hitro porabil te besede ter jili tolmačil po svoje in pisal, da so imeli slovenski odposlanci -kisle obraze". Slogo med učiteljem in duhovnikom si je predstavljal ,,Slovenec" v klerikalnem smislu, da bi bil učitelj sluga, duhovnik pa gospod; g. Basariček si je pa predstavljal v svojem govoru tako slogo, v kateri sta učitelj in duhovnik enakopravna v pravicah in dolžnostih. In taka sloga tudi res vlada med brvatskim učiteljstvom in duhovščino. Tudi slovenski odposlanci so občevali ves čas svojega bivanja v Zagrebu z duhovniki, a prepričali so se, da so to druge vrste možje kakor so pa naši, ki se zbirajo okoli ,,Slovenca". Hrvatska duhovščina še ni okužena s klerikalizinom, ampak je napredna kakor je tudi napredno hrvatsko učiteljstvo. Blagrovali smo hrvatsko učiteljstvo in hrvatski narod- ker iraa tako blage svečenike! Hrvatsko učiteljstvo je prav tako liberalno, kakor je liberalno slovensko ueiteljstvo in ž njim je liberalna v dobrem smislu besede tudi hrvatska duliovščina. Zato se ni prav nič euditi, da si je želel g. predsednik Basarieek sloge med učiteljstvom in duhovščino še nadalje. Take sloge si od srca želimo tudi slovenski učitelji! ,,Napredak" je prav tako liberalen kakor ,,Ueiteljski Tovariš" in vendar hrvatskim biskupom še v sanjali ne pride na misel, dati ,,Napredak" ,,na indeks" v pastirškem listu! Toliko mimogrede v odgovor ,,Slovencu" na njegovo zlobno notico o rkislih obrazih", katere naj si nakrinka sam. Zdaj pa še par besed o ,,šolskem muzeju". Kakor znano, smo tudi slovenski ueitelji, zdmženi v ,,Zavezi", ustanovili leta 1898. v spomin in proslavo na cesarjevo 501etnico prav lep nsolski muzej", kateri se pa, ž$l, zaradi pomanjkanja podpore in pretesnih prostorov ne more tako razvijati, kakor bi radi. 01) otvoritvi ,,Hrvatskega šolskega rnuzeja" je predaval o šolskih muzejih g. Ad. Vukovic. Predavatelj je očrtal najprej potrebo in nalogo pedagoškib zbirk, omenil celo vrsto takih institucij7 razvrstivši jili v ,,šolske muzeje" in ,,pedagoške knjižnice". Ko je popisal osnutek in razvoj pedagoškili knjižnic, omenil je razne izložbe učil7 iz kojih so ponajveč nastali šolski muzeji. Na to je očrtal historiški razvitek vseli šolskih muzejev in stalnili razstav učil na svetu. Prvi zavod te vrste je ,,Educational Museum" v Torontu (Kanada), osnovan 1. 1853. Za tera je bil otvorjen 1. 1857. ,.Soutli Kensington Museum, Educational Division" v Londonu, za tem ,,pedagoški muzej" v Petrogradu, stalna izložba učil v Lipskem, muzej v Washingtonu, Nedelandsch Sclioolmuseum v Arasterdamu, pedagoška centralua biblioteka v Lipskem, stalna razstava učil na Dunaju, državni šolski muzej v Budimpešti, muzej v Rimu, Cassianeum v Donauwort!m, Pestalozzianum v Curiliu, dva muzeja v Berolinu, japanski pedagoški muzej v Tokiu, državni šolski mnzej V Bruselju, ,,Musee pedagogique et la bibliotheque centrale de 1' eiiseignement primaire" v Parizu (najslavnejši zavod te vrste), šolski muzej v Bmu, v Pragi, Kraljevcn, Magdeburgu, stalna razstava učil v Gradcu, muzej v Madridu, Lizboni, Rio de Jaineru, Freiburgu, pedagoška biblioteka v Stockholmu, muzej v Rostocku, Neuenburgu, Jeni, Hildesheimu, Inomostu, Kasselu, Kielu, Brunšvigu, Melboume-u, Danšk Skolemuseum v Kopenhagenn, Schoolmuseum v Rotterdamu, šolski muzej v Belgradu, v Ljubljani in državni šolski muzej na Dunaju. Pojasnivši na ta način, kdaj in kako so nastale te institucije širom sveta, očrtal je razvoj ,,Hrvatskega žolskega muzeja". Prva podstava temu muzeju so razstave učil 1. 1871. in 1892.; najboljši temelj je pa položila solskemu muzeju vis. kr. deželna vlada, ker niu je odstopila šolsko zbirko s svetovne razstave v Parizu 1. 1900. Obstanek muzeja je hrvatska vlada osigurala tudi s tem, ker mu je privolila 1000 K stalne letne podpore. rH r r at s k i š o 1 s k i m u z ej" je nameščen v petib sobah I. nadstropja -Učiteljskega doma". Razdcljen je sistematičito na posaraezne šolske dobe. Vsi predmeti so razstavljeni ia razvrščeni prav okusno in predgledno. Na hodniku so razstavljeni razni zemljevidi, ki predstavljajo razvoj hrvatske kartografije. Tu se vidijo tudi razna ucila za raČunstvo in piso.itanje ter mnogo prav zanimivih starinskih predmetov. V prvi, takozvani ,,pariški dvorani", so razstavljeni predmeti, ki so bili razstavljeni v pariški razstavi 1. 1900. V tej sobi je tudi poprsje Nje. Veli.anstva cesarja Franca Josipa I. in sliki bana Drag*. Klmen-Hedervarya in načelnika naučne uprave A. Pavica. Dvorano krase slike najlepših učnih zavodov hrvatskih šol in krasni akvareli hrvatskih umetnikov Medovica, Cikoša, Ivekovica in drugih. Tu je nadalje zastopan • zemljepis, zgodovina, risanje, lepopis, zavodi za gluhoneme in slepce ter mnogo drugih zanimivib. predmetov, n. pr. ure iz nekdanje urarske šole v Ogulinu i. t. d. Druga dvorana je namenjena ženskemu in moškemu rocnemu delu. Tu so v naravnej velikosti kipi v narodni noši iz raznih krajev hrvatske domovine, bogati izdelki ženske obrtne šole, uzorci narodnega veziva, zbirke za moška ročna dela i. t. d. Tretja dvorana je namenjena prirodopisu, prirodoslovju, kemiji in gospodarstvu. V četrti sobi so razstavljeni razni modeli, nacrti in drugi predmeti glede uredbe šol, ter vec slik, ki se nanašajo na razne dogodke v učiteljstvu. V peti sobi je namešČena knjižnica; to je najinteresantneji del muzeja. V enem delu t. zv. nzgodovinski hrvatski knjižnici" zbrana je vsa literatura ljudskega šolstva od najstarejših časov do današnjih dni. Ta del ni zanimiv samo za učitelja, temveč tudi za slovstvenika, zemljepisca in druge. Tu so nadalje stare spominske kolajne, učiteljska odlikovanja, pohvalnice, spominska plošča samoborske šole iz 1. 1851., stari šolski predpisi, rokopisi, izpricevala in drug materijal, ki se nanaša na razvoj hrvatskega šolstva. Zanimiv je granicarski u.itelj, ki je v naravni velikosti razstavljen v uniformi. K sklepu tega skromnega porocila vrlemu hrvatskemu u.iteljstvu še enkrat prav od srca čestitamo v imenu slovenskega u.iteljstva na tej najnovejši instituciji, katerej kličemo: Vivat, floreat, crescat!