Leto Vštev. 235
Llubllana, torek, 7. oktoBr& 1924
Poštnina pavšaErcna
Cena 2 Din
Uhaja ob 4 «)ntraj.
Stane mesečno 20-— Din a Inozemstvo 90*— B neobvezno
Oglasi po tarif«. Uredništvo:
Miklošičeva cesta it I6fl Telefon StTS.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
OpramfitTVi
LJubljana. Piežerugf* mL«. M. Telet it K
Podružnici t
Maribor, Barvarska d. t-(MK Aldatodma e.
pri poitn. teko«. »t«v. 11.&42
LJubljana, 6. oktobra.
Komaj pol leta traja takozvani ■<Ievi», demokratični kura v obeh glavnih zapadnoevropskih državah, ki doni na delavski stranki v Angliji in ca radikalno-aocijalistični večini v Franciji. In še predno se je mogel novi fcurz uživeti, poglobiti in pokazati svoj traisoo d' etre>, že se maje v temeljih in nastaja vprašanje, ali je bila ta nova smer v Evropi le trenuten, kratkotrajen pojav, ali pa je res označevalec popolnoma nove dobe v zgodovini, dobe likvidacije vojne in povojne anarhije, uvod v končno mirovno stanje.
Ne sme se zanikati, da so ae v kratki dobi vladavine angleške delavske stranke in francoskega levega hloka storili krepki poskusi, da evropska politika krene na novo pot. Londonska konferenca, na kateri je bil sprejet Dawesov načrt, je bila, prva etapa te poti. Druga etapa je bilo pravkar končano zasedanje Zveze narodov. Dawe-bov načrt je imel nalogo, spraviti s sveta težko politično krizo, ki jo povzroča cel povojni čas nerešeno repa-racijsko vprašanje, ženevska konferenca pa je radelala načrt obveznega mednarodnega razsodišča, ki naj bi stopilo na mesto krvavega obračunavanja z orožjem. Tretja etapa bi bil sprejem Nemčije v Zvezo narodov decembra letošnje zime, dočim bi raz-orožitvena konferenca junija meseca 1. 1925. imela biti krona ogromnemu delu.
Ako pa mirno premotrivamo potek aogodkov, dobe ti toliko hvaljeni uspehi precej skromno lice. Dawesov racrt predvsem ni nikak otrok levičarskih zapadnoevropskih radikaleev, pač pa smotren plan ameriških vede-gospodarskih krogov za savojevanje evropskega, zlasti nemškega trga. Ze se oglašajo ugledni ekonomi, ki gledajo stvari pogumno do dna in jo imenujejo s pravim imenom. Davresov jlan pač utegne vrniti Poruhrje Nemčiji in iz Nemčije napraviti hvaležno polje za nalaganje ameriškega kapitala, upanje pa, da bi storil Nemčijo ne le plačila zmožno, ampak tudi plačila voljno, je zelo majhno. Bati se je, da ostane reparacijsko vprašanje prej ko slej bodeč trn v telesu Evrope.
Ženevski protokol obveznega razsodišča in mirovnih sankcij je zaenkrat šele na papirju. Ali se bo skazal tudi sposobnega za življenje, bomo šele videli. Tudi tu pa se je prvotno navdušenje že jtslo polegati. Prvič garantira protokol za vse večne čase dosedanje politične meje sveta, s katerimi razen Poljske, Francije, Italije in še par drugih držav nihče ni zadovoljen. Drugič pa ženevski protokol čaka še na negotovi pristanek posameznih vlad. Iz Amerike že vstaja iz krugov, ki so danes na površju, najcdločnejši odpor proti ženevskim sklepom. Predsednik Coodidge sam izjavlja, da nikdar Ze-dinjene države ne bodo pristale na tako Zvezx> narodov, ki hoče biti država nad državami, in ne bodo v nobenem slučaju dopustile, da bi se kakršnekoli tuje sile vtikale v zadeve, ki Ee tičejo Amerike. Jasnejše se pač ne da govoriti. Tudi Moskva se je z vso odločnostjo izrekla proti ženevskim sklepom in v Angliji, ki je mati tega protokola, je mnenje o njih zelo deljeno.
V tem kritičnem času, ko bi morati Imeti inicijatorji današnje politične smeri v Evropi najtrdnejšo pozicijo v lastnih deželah, se je zamajal prvi in najsolidnejšj steber levega bloka Angleška delavska vlada stoji pred demi-sijo in Velika Britanija pred novimi volitvami. Ne ve se, ali bo čez dva meseca gospod Macdonald še govoril v imenu Anglije, če pade on, tudi Herriot, čigar položaj jo sicer trdnejši, ne bo mogel sam vzdržati vse teže vodstva od njega in Macdcmalda in-avgurirane politike. Izprememba režima na Angleškem privede za seboj novo situacijo v Franciji, v Nemčiji in v celi Evropi. Nasprotno bi seveda volilna zmaga ingleške delavske stranke utrdila današnji režim v Franciji in Kasigurala otvoritev razorcžitvene konference. Uspeh te konference, ki bo šele pokazala, če je svet že zrel za elovečansko, pacifistično misel, pa je zavit v meglo, ker ne odvisi od tre-But.iib režimov v posameznik drža-jvah. ampak od danega svetovnega položaja.
Evropa stoji pred težko preizkušnjo. Dogodki bližnjih tednov bodo pokazali, če so imeli prav oni optimisti, ki so v delavski vladi na Angle- j fekem in v levičarskem bloku na Fran-1 coskem videli novo ero človeštva, in j te so se res motili oni skepti, ki so j trdili, da se v zgodovini ne da delati j »kokov in ustvarjati čudežev.	j
Odposlanec g. Davidovica pri Radiču
VČERAJ JE PRISPEL V ZAGREB G- LJUBA MIHAJLOVIČ. DA ŠE ENKRAT POSKUSI PREGOVORITI RADIČA. — KONFERENCE NISO IMELE NOVEGA STVARNEGA USPEHA.
Beograd, 6. oktobra, p. Vlada se je od«
ločila, da napravi še en poskus dobiti od Radiča izjave in garancije, ki bi omogo« čile imenovanje radičevskih ministrov. Včeraj popoldne je ministrski predsednik poklical ministre Marinkovica in Pera Markovi ča, drž. podtajnika Grola in biv» šega poslanika Ljuba Mihajloviča na koti* ferenco, na kateri je bilo sklenjeno, da odpotuje g. Mihajlovič kot poseben od* poslanec g. Davidovica v Zagreb, da raz« pravlja z Radičem. G. Mihajlovič ima na« logo predočiti g. Radiču posledice njego« ve dosedanje politike, ki ne morejo biti druge, nego pogubne za sedanji režim. Ako bi Radič ne hotel dati izjave glede vstopa svojih ljudi v vlado, potem bo g. Mihajlovič od njega zahteval vsaj točne garancije, da HRSS v parlamentu ne bo vodila politiko slobodnih rok, kakor na« znanja, temveč da bo vlado brezpogoj« no podpirala. Lc s to predpostavko bi g. Davidovič mogel upati, da se mu posre« či držati situacijo v parlamentu in s tem obstoj svoje vlade.
G. Mihajlovič je že zvečer odpotoval v Zagreb ter se vrne najbrž v torek zju« traj. Njegovi misiji se pripisuje velik po« men.
Mnogo se je opazilo, da je bilo sklenje« no potovanje g. Mihajloviča v Zagreb sa* mo s strani ministrov, ki pripadajo Davi« dovičevi grupi. To dejstvo se v političnih
V pričakovanju Radicevega odgovora
KOMBINACIJE O MISIJI G- MIHAJLOVIČA- — OGORČENJE RADI VARAŽDINSKEGA GOVORA. - GEN HADŽIČ PRI KRALJU- — KAJ JE S SKLICANJEM NARODNE SKUPŠČINE?
Beograd, 6. oktobra, p. Danes je bil kratski ministri, spabovci in Petrovič. V
krogih živahno kmoentira.
Zagreb, 6. oktobra, r. Danes zjutraj je dospel v Zagreb g. Mihajlovič kot peseb« ni zaupnik min. predsednika. Dopoldne je posetil Radiča ter z njim dogovoril konferenco za popoldne. Nato je raz* pravljal z raznimi tkzv. srednjelinijaškimi politiki o položaju ter je skušal dobiti osobito informacije, koliko je resnice na trditvah, da obstojajo v HRSS notranji spori. Popoldne ob 2. uri se je vršila pri Radiču konferenca, na kateri je po informacijah iz privatnega vira g. Mihaj« lovič z vsemi argumenti skušal pridobiti Radiča za realno politiko, Radič je dal sicer razne izjave, vendar je v glavnem vztrajal na tem, da je <sporazum® mo« goč šele po volitvah. Ker se sedaj ne ve, kaj bo narod po volitvah botel in v kate« ri obliki, bi bilo po Radičevem mnenju predčasno in brez koristi določati sedaj «konture sporazuma«. Radič se torej glea de monarhije in federalizma noče veza« ti. Kar se tiče podpore vladi v parlamen« tu, je Radič izjavil, da bo HRSS vlado podpirala, dokler bo poštena. G. Davido« vič se torej naj ne boji...
Konferenca je potekla med mnogimi komplimenti toda, kakor se v podučenih krogih zatrjuje, brez drugega stvarnega rezultata, nego ga je svoječasno dosegel minister Petrovič.
dan političnega pričakovanja in — ogorčenja. Vse se zanima, kaj je opravil Davi-dovičev odposlanec g. Mihajlovič pri Radiču. Sicočne optimistične napovedi pa so na mah utihnile, ko so danes zjutraj listi objavili prve izvlečke Radičevega varaž-dinskega govora. Radičevi nebrzdani napadi, ki so bili sicer v glavnem naperjeni proti radikalom in Pašiču pa vendar v mnogem oziru adresirani tudi na vse Srbe, njegove ljute pretnje, da bo treščil tudi po Davidoviču, njegove demagoške hujskarije v pogledu vojaštva in končno ponovno naglašanje hrvatske republike, je ogorčilo zlasti davidovičevce ter izzvalo najostrejše osebne kritike. Ugleden član Davidovičeve grupe je napram novinarjem dal duška splošnemu občutku: Ta pijanec nam bo vse pokvaril.
Dopoldne od 10.30 do 11.30 je bil v avdijenci minister general Hadžič, ki je kakor se trdi, kralju predloži! gotova opažanja vojaških dostojanstvenikov o prilikah v državi, ki so se pod vplivom nebrzdane separatistične agitacije poostrile. Po avdijenci je minister Hadžič obiskal min. predsednika ter je dalj časa z njim ' javljajo, da je Pašič še vedno bolan. Po konferiral. Konferenci je prisostvoval tu- j avtentičnih informacijah je Pašič na na« di minister Petrovič.	j svet zdravnikov danes ostal sicer še do«
Nocoj je bila v predsedništvu vlade i ma, vendar je njegovo stanje povsem za« konferenca, katere so se udeležili demo- I dovoljivo in temperatura normalna.
poliSčnih krogih je vzbudilo pozornost, da se te konference ni udeležil niti en klerikalec. Naglaša se, da so klerikalci v vladi v izjemnem položaju. Kakšen rezultat je Mihajlovič dosegel v Zagrebu, do večera vladi ni bilo mano. Za jutri se pričakuje prihod Predavca, ki po mnenju političnih krogov prihaja z novimi izsilje-valnimi zahtevami radičeveev. Veliko vznemirjenje zbujajo informacije, po katerih je HRSS. odločena delati vladi sitnosti v narodni skupščini. V narodnih krogih se celo boje, da radičevci izostanejo od sej, v katerem slučaju bi vlada ostala v manjšini.
Z o žirom na rse to se mnogo opaža, da tudi danes še ni bilo izdano oficijolno obvestilo o sklicanja Narodne skupščine za 11. oktober.
Govori se o možnosti, da bo parlament se sestal šele 20. oktobra, ko se vlada njegovemu sestanke, ker je po nstavi predpisan, ne bo megla več upirati.
PAŠIČEVA BOLEZEN.
Beograd, 6. oktobra, p. Beograjski listi
Francoski odgovor Nemčiji
FRANCIJA NE UGOVARJA VSTOPU NEMČIJE V ZVEZO NARODOV NE PRIZNAVA PA NIKAKIH PRIVILEGIJEV IN IZJEM- -
Pariz, 6. oktobra, s. Francoska vlada je danes dopoldne odgovorila na nemško noto glede pripustitve Nemčije k Zveii narodov. Menijo, da bo francoska nota potrdila svoječasne izjave Herriota po katerih Francija načeloma ne odklan a j pripustitve, če se Nemčija podvrže vsem j so jo angleška, francoska m belgijska vi«* splošnim določbam, veljavnim a vse dr- | da naprosile, naj bi pn podpisovanju po. žave glede pripustitve k Zvezi narodov,-^ P1^4 v kakor jih vsebuje pakt o Z.ezi narod^ ter ne zahteva privdegtjev m izjem. Tudi angleški in belgijski odgovor bosta naj-brže sestavljena v tem smislu.
Pariz, 7. oktobra, j. Na Quai d'Orsayu odklanjajo vsako pojasnilo o vsebini francoskega odgovora na nemško noto glede sprejema v. Zvezo narodom. Francoska no-
ta je bila izročena danes opoldne*
MORGAN PREVZAME DEL POSOJILA!
London, iktobra. s. Priprave za nem ško posojilo napredujejo povoljno. Ban« ka Morgan je objavila včeraj izjavo, da
popolnoma zadovoljna z jamstvi za poeo jilo in da je začela pogajanja s poobla* ščenci nemške vlade. Potreba istočasnih pogajanj z raznimi kontinentalnimi trgu čijih sodelovanje je zelo važno za placira nje posojila, je naravno zavlekla končno dozoritev zadeve.
Zadnji dnevi angleškega parlamenta
London, 6. oktobra j. Po poteka današnjih posvetovanj (seje sta imela vlada in predsedništvo konzervativne stranke, poleg tega so se vršili razgovori med raznimi vodilnimi parlamentarci) je sedaj gotovo, da smatra vlada predlog kon-zervativcev glede nezaupnice, kakor tudi liberalni predlog za upostavitev parlamen farne preiskovalne komisije za nesprejemljiva. Ako bo glasovanje, ki je določeno za sredo zvečer, prineslo poraz vlade, bo ministrski predsednik Macdonald naprosil kralja, naj podpiše dekret za razpust spodnje zbornice.
Bratiantf na Dnnaju
Dunaj, 6 .oktobra, s. Rumunski mini« strski predsednik Bratianu, ki je danes dopoldne do6pel na Dunaj, se je s kolo« dvora v spremstvu zunanjega ministra dr. Griinbergerja odpeljal v hotel Impe=
Novi kralj Hedžasa
London, 6- oktobra, i. Po vesteh ia Meke in Medine je bil emir Meke Al Hu-sein Ali proklamiran za kralja Hedžasa. Odposlal je Vahabitom odposlanstvo glede sklepa pogodbe. Kakor izgleda, so Va-habiti z ozirom na izpremembo na prestolu v Meki odgodili svoj prihod v sveto mesto.
Kairo, 6. oktobra, s. Emir Ali ie izjavil, da je pripravljen, da v imenu kalifa-ta zasede prestol Hedžasa. (Glej o tem vprašanju članek na 2. strani današnje številke. Ured.)
Nemiri v Besarabiji
Moskva, 6. oktobra, s. <Izvestija> objavljajo poročila bes arabskih beguncev, ki eo dospeli v Odeso, o kmetskih uporih, ki so pred tremi tedni izbruhnili v Besarabiji. Po teh poročilih so kmetje vasi Nikola-jevska 12. septembra napadli orožniško stanico, osvojili brzojavni urad in druga javna poslopja, ki so jih uničili Vzrok upora je v velikanskih davčnih bremenih
riaL Dopoldne je posetil s poslanikom j in v političnem in nacijonalnera prega-Mitilineu zveznega kancelarja, ki ga je j njanju kmetov po rumunskih oblasteh, sprejel v navzočnosti zunanjega ministra i Upor se je naglo razširil. Rumunski vr-dr. Griinbergerja. Razgovor je trajal nad j hovni poveljnik v Besarabiji je mobilizi-eno uro- Znova se je moglo ugotoviti, da j ral devet polkov, med temi dva konje-imajo interesi Rumunije in Avstrije gle« : niška in več težke artiljerije, da uduši de splošne. politike enake smcmice. Ob« ! upor. Uporniki so držali svoje pozicije do isk rumunskega predsednika na Dunaju, 20. septembra, nakar so se razpršili po bo gotovo mnogo doprinesel do tega, da se bodo odnošaji med obema državama
utrdili ter pospešili rešitev obojestran« ske izvršitve mirovne pogodbe.
1 deželi. Rumunska vojna sodišča so izrekla mnogo smrtnih obsodb. Več vasi je bilo po težki artiljeriji uničenih.
Komunisti proti Radicn
Zagreb, 6. oktobra, r. Včeraj dopoldne se je vršil v 01ympia « kinu shod neod« visne delavske stranke. Glavno besedo je imel ob burnem odobravanju glavni tajnik stranke g. Triša Kaclerovič, ki se je pečal posebno z notranje « političnim položajem, pri čemer je udaril ne samo po sedanji vladi «sporazuma», temveč na« ravnost z loparjem po Radiču. «Ta člo« vek, ki je steber vlade, niti mezinca ni premaknil v obrambo delavskega razre« da. Najnovejša sprememba režima ne po« meni kapitulacije velikosrbskih elementov temveč samo taktični manever. Vodstvo Radičcve stranke je izjavilo pripravlje« nost vstopiti v tako vlado. HRSS hoče torej položiti orožje pred monarhijo, mi« litarizmom in kapitalizmom. Prosta in ne« odvisna hrvatska republika, zemlja in premoženje siromašnim kmetom in delav cem — s temi gesli je HRSS vstopila v kmetsko internacionalo. Toda vse to je nekaj čisto drugega kot vstop v monarhi« stično vlado. Ako hoče Radič ostati zvest svojim tr-oskovskim obljubam, naj opu« sti sedanjo svojo politiko. Naj se tudi 1 oslobodi pacifističnih iluzij, da se dajo narodna, agrarna in druga važna vpraša« nja rešiti po metodah, ki jih on razgla« ša.
IZJAVE ALBANSKE VLADE.
Beograd, 6. oktobra, n. Danes je posetil ministra za zunanje stvari dr. Marinkovica tukajšnji albanski poslanik Ali Riza Kolonja. ki je formalno demantiral, da se iz Albanije pripravlja kak napad na naše ozemlje in izjavil, da so netočne vesti, da bi se Arbanasi pripravljali na rc- j vanž n por?!, ki so ga pretrpeli cd ele- i
mena Kuči.
Trgovinska pogajanja z Avstrijo
Dunaj, 6. oktobra, s. Tukajšnja pogaja-janja med avstrijsko in jugoslovensko vlado glede trgovinske »godbe se ugodno razvrajo. Jugoslovenska delegacija ie danes odposlala beojrrajslri vladi splošni del trgovinske pogodbe r odobrite?. Jugoslovanska vlada se bo jutri bavila s tem vprašanjem. Prihodnje dni dospe na Dunaj načelnik Sr.vič. da prične pogajanja z avstrijskimi delegati o carinskih t.v rifah. Pričakovati se more, da bodo ju-goslovenska-avstrijska pogajanja končana 20. oktobra.
ŽELEZNIŠKE KONFERENCE.
Genova, 6. oktobra, s. Danes dopoldne se je pričela mednarodna železniška konferenca, katere se udeležujejo zastopniki nasledstvenih držav bivše avstro-cgrske monarhije. Kontercnca se bo bavila z vprašan em razdelitve voznega materijah južne železnice in z drugimi važnimi železniškimi vprašanji.
i
Becgrr.d, 6. oktobra, p. Dne 15. t. m. se , prične v Rimu konferenca zastopnikov i južne železnice, odnosno udeleženih dr- J žav. Na tej konferenci se bo razpravljalo | o tarifnih vprašanjih med državami, na! kojih ozemlju teče južna železnica. Našo državo bodo zastopali Avramovič. Panič in dr. Bončina, člnn niše reparaeijske ko- j misije na Dunaju.
Beograd, 6. oktobra, p. Dne 11. t. m. [ bo v Firenzi železniška konferenca vseh dr/;iv srednje Evrope, ki bo razpravljala o mednarodnih spojih in voznih redih. I
KOMUNISTČNA CENTRALA NA DUNAJU.
Dunaj, 6. oktobra j. K vesti Wolffo-vega urada, da sc se balkanske vlade sporazumele intervenirati pri avstrijski vladi, da se razpusti sovjetska propagandna centrala na Dunaju v to svrho, da se vzpostavi mir na Balkanu, se na mero-dajnem mestu izjavlja, da se je edinole poljska vlada interesirala za komunistično propagandno centralo na Dunaju, da pa i,iia odklonjena, nobena balkanska država glede tega ni storila nobenega koraka.
INVALIDSKI ZAKON.
Beograd, 6. oktobra, p. Danes je bil n* rodni skupščini izročen predlog invalid skega zakona.
IZ FINANČNO-EKONOMSKEGA KOMITETA.
Beograd, 6. oktobra, p. Nocoj je bila se-ja gospodarsko-finančnega komiteta mi nistrov. Razpravljali so o zahtevi naši! vinogradnikov, da se jim državni sladko) odstopi za polevično ceno. Ta zahteva j*
ODSTOP MADŽARSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA-
Budimpešta, 7. oktobra, s. Zunanji minister Daruvary je iz zdravstvenih raz logov podal demisijo. Svoje mesto bo zapustil v kratkem.
ITALIJANSKI LIBERALCI PROTI FAŠIZMU.
Rim, 6. oktobra, j. Kongres liberalne stranke v Livornu se je danes končal.
PRED BENEŠKO KONFERENCO.
Beograd, 6. oktobra, p. Nocoj je odpoto val čez Sušak v Benetke dr. Rybj.r, na-. prVi delegat za pogajanja z Italijo, ' spremstvu ostalih delegatov. Pogajanja > Benetkah se bodo začela 10. t. m. V di plomaličnih krogih se je danes trdilo, dj je sestanek dr. Marinkovica z Mu?solin/ jem odgoden.
TARIFNA POGAJANJA Z MADŽARSKO.
Beograd, 6. oktobra, r. Ministrstvo M zunanje po-le je bilo zahtevalo od zbornic v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani tei Predložena sta bila dva dnevna reda: J ^ industrijske centrale, da sestavijo spi dnevni red, ki predlaga sodelovanje s se- sjje predmetov za prometne olajšave, k. danjo vlado je bil odklonjen, drugi, ki j se jmaj0 zahtevati od Madžarske ter odo. ostro kritizira fašizem pa je bil s 23 gla- ! br;tj njej z u^ strani. V začetku odgo-sovi večine sprejet. Ministrski predsed- j vora_ ki go ga skupno izdelale omenjen« nik Mussolini pa je že v govoru, ki ga je i g05p^;(]arskc korporacije, se opozarja na imel v Galerti odgovoril liberalcem. Iz- ; ^kratek rok. ki je bil dan zbornicam gleda, da bo storil vse, da pride do raz- radj	^ mog)e zbrati vseh p^
cepa v liberalni stranki.	trebnih podatkov. Dalje se omenja, da so
se omenjene prometne tarifne olajšave POŽAR	i ob«?tale Madžarom že junija v Trstu tet
V ITALIJANSKEM PARLAMENTU da se sedaj zahteva naknadni pristanek
Rim 6- oktobra, j. V italijanskem par- i privrednih korporacij. larr.entu je davi izbruhnil požar, ki ga jt Zbornice so mišljenja, da se takšne požarna bramba pravočasno udušila. Na- 1 olajšave ne morejo dovoliti, dokler se ne stala škoda je precej velika.	I zaključijo trgovinska pogajanja, ne do.
nese carinska tarifa, ne uredijo lokalne
SOKRIVEC MATTEOTTUEVEGA !tarifc tcr DC uvedcj° rekcijske tarife" UMORA ARETIRAN V NIČI-	PRIPRAVLJEN NAPAD NA
Maršeille, J. oktobra, j. Pred par me- |	STRUMICO?
scci jc obvestil italijanski generalni kon; ! Beograd, 6- oktobra, r. »Politika, ob-zul v Marseillu policijo, da jc eden moril« javlja brzojavko iz Sofije, da ima koini-cev Matteottijevih pobegnil semkaj. Xa; laški vojvoda Gonc Robcvski na.ogo, da vziic marljivemu iskanju niso mogli najti s svojo četo 33 ljudi napade Strumico in tega morilca, ki sc piše Panzeri. Pač pa so jo zažge. Strumica je bila pred kratkim prijeli v Niči njegovega sokrivca Mak« zažgana ter je zgorel centrum mesta. Ročno. ki ie priznal, da sc jc udcicžU umo« j bovški se že teden dni nahaja v selu Igu-ra Matteottija. da dj nc more ničesar no.- manski na bolgarskem ozemliu nasproti vedati o Panzcrijv-	ibtrumice,
<JUTRO» it
Najnovejši Radie iz Varaždina
NEDELJSKI ZBOR HRSS- - RADIČ NAPOVEDUJE J^OLUOJO, ČE PRIDE VLADA NACUONALNEGA BLOKA TER GROZI DAVIDO-VIČU, DA GA »TREŠČI«, ČE NE BO PGSLUSEN-
Zagreb, 6. oktobra.
Včeraj se je vršila v Varaždian skupščina HRSS, na kateri je govoril Stjepan Radič o politični situaciji- Dočim je bil Radič na prejšnjih shodih še dosti krotak, se je v Varaždinu hudo razkora&L Iz celega njegovega govora je zvenela silna bojazen, M ga navdaja radi nesig urnosti Davidovideve vlade. Njegov govor je najzanesljivejši dokaz, da je situacija za federaliste mnogo bolj kočljiva, kakor ostali člani režimskih strank priznavajo. Le tako M je mogoče tolmačiti, da je Radič v Varaždinu začel streljati z največjimi topovi ter naznanil, da bo napravil revolucijo, ako Davidovičeva vlada ne ostane in ae vse ne izvrši tako, kakor on zahteva. Za ta slučaj je tudi povedal, da Ima za seboj še prijatelje zunaj naše države. Pa tudi DavidovJdn ne prizanaša * grožnjami,
čakujejo Hrvati od njegove »čovječan-ske republike* ter od njega kot njenega prvega prezidenta.
Vse velike zapadne demokracije so za
mir, za pravico in slobodo ai tudi Hrvati ne bodo čakali, da pride k nlim preiskovalna komisija <Zveze narodov», da bo odredila višino stanja vojske. »Hrvatsko Narodno Zastopstvo* bo uporabilo ves svoj vpliv, da se vojska vsaj za polovico zmanjša. Vojska se tudi ne sme uporabljati za strahovanje lastnih državljanov in seveda tudi ne za varstvo državljanov pred prevratnimi elementi.
Nato Radič sUno napada radikalno stranko, ki hoče zopet na vlado. O Pašl-£u )e dejal, da ne more biti *niti pometat, niti svinjar, a kamoti predsjedrdk jedne ustavne i parlamentarne evropske vlade.* Velika Britanija ima kralja, kjer kralja tudi najbolj spoštujejo in ljubijo, kjer mu dajejo vse časti, a ma ne dajo baš nobe-
češ, ako bi se pokazalo, da hoče Dar \ ne oblasti hi mu zlasti ne dajo nobenega
vidovič plesti intrige z radikali, potem' bo udaril on (Radič) tako, da bo kar treščilo m bo »vso družbo* razgnal. Radič je otv-orjeno govoril o možnosti obnove vlade narodne koalicije in pa o možnosti, da se po brezuspešnih poskusih ž njim napravi v Beogradu koncentracijska vlada. Eno kakor drugo smatra za sovražen akt proti svoji republiki, katere vzpostavitev oznanja kot povsem sigurno.
Razume se, da jo Radič v Varaždinu izpregovoril nekaj »odkritih* besed tudi na naslov kralja, misleč, da je izsiljevanje in žuganje najpriklad-nejse sredstvo, ki mu Se lahko pomore h zagate. Najmanjša koncesija, ki jo Radič zase zahteva, so volitve, četudi vč, da jo Davidovičeva vlada baš zato prišla na vlado, ker je bil blok federalistov proti volitvam in ker je krono zagotovil, da bo delal s sedanjim parlamentom. Tako vidimo, da bo HRSS čim dalje bolj oddaljuje od <■ sporazuma*, ki ga je pred tremi meseci oznanjajo dobrohotnim, zato pa politično kratkovidnim državljanom kot gotovo stvar, da so naši klerikalci daii Davidovičevi vladi ime »vlada sporazuma*. Po treh mesecih je kaos neizmerno večji, nego je bil pred tem. Notranjepolitična situacija je dejansko i'! nog o bolj zaostrena in komplicirana kot kdaj preje. Mesto naprej, smo šli nazaj. Izgubili srno s federalistično avanturo mnogo časa. a je že vprašanje, kam nazaj nas bo pognalo njega kolo.
KAJ JE GOVORIL RADIČ
V svojem varaždinskem govoru je Radič v pričetku po svoji stari navadi se-.iakom v pestrih barvah slikal cilje svoje politike ter udobnosti, ki naj jih pri-
vpUva ta možnosti, da postavi vlado izven parlamenta. Kaj takega si na Angleškem niti misliti ne morejo, zato. smatrajo Britanijo po pravici za republiko, kateri predseduje kronani kralj.
Ako bi poskušala pri nas kaka kama-rila, da po ovinkih postavi na vlado Pa-šida, ali kakega drugega radikala, bomo našli Hrvati in naši zavezniki pot in način, da tako krvavo vlado vržemo še predno začne izvrševati svojo krvavo obrt. In če bi slučajno Hrvati ostali sami, pa Jo bomo pri sebi sami vrgli. Naj vsakdo ve in si dobro zapomni, da v imenu ustave ne bomo več priznali batin. čim se batine zopet pojavijo, pa naj bo to tudi obenem s sabljo, bomo mi eno kot drago prelomili in to za vedno.
Mi želimo in zahtevamo čimpreje svobodne volitve. Srbski narod naj odloči hoče li Pašidev pokolj, ali Davidovičev sporazum. Danes se to zove duh sporazuma, jutri bo to duh seljačke države, a pojutrišnjem duh seljačke republike. Mi smo današnjo vlado sprejeli, ker je obetala, da bo poštena. Ako pa ona počenja mešeiariti z radikali, tedaj udarimo nanjo, da se razleti na vse strani.
Radič ie na shodu naznanil tudi, da bodo njegovi poslanci v pondeljek odšli v Beograd z zakonskim načrtom o občinskem redu in občinskem volilnem redu, ki da je ena najbolj nujnih potreb. Poštena uprava se ne da uvesti samo z izpre-menbami uradništva, z vladnimi odredbami, nego z živim in vsestranskim sodelovanjem naroda. Čim preneha po občinah paševanje in samovolja, bo vse krenilo na bolje.
Za Radičem so govorili še dr. Maček, Predavec, Čižmešija, Vrtar, dr. Perner in drugi. Koncem shoda "se je vršil slavnosten obhod po mestu in defiliranje pred Radičem in njegovo soprogo.
Dve leti Švehlove vlade
Češki listi proslavljajo te dni značilen i jubilej. Dne 7. oktobra poteče dve leti odkar je bil sestavljen sedanji čsl. ministrski kabinet pod predsedstvom Anto-nina Švekle. Ta datum pomenja tudi drugo obletnico češke državotvorne koalicije, kateri pripadajo agrarci, demokrati, narodni socijalisti, socialdemokrati in klerikalci. Vodji agrarne stranke A. Sve-hii je z modrostjo ln energijo uspelo obnoviti koalicijo čeških državotvornih strank s programom deia za konsolidacijo nacijonalne unitaristične države proti vsem separatističnim elementom. Na Češkem je narodna disciplina iačja nego v katerikoli drugi državi in akoravno ima .čsl. republika svoj veliki manjšinski problem (zlasti nemški) in v velikem delu države podobno separatistično gibanje, kakor mi v Jugoslaviji (Slovaki pod vodstvom Hlinke negirajo narodno in državno jedinstvo), akoravno je na Češkem centralistični sistem še vse drugače po-vdarjem nego pri nas, sme vendar vlada Antonina Švehle gledati z zadoščenjem na rezultate svojega dveletnega obstoja.
To je v veliki meri zasluga predsednika Švehle, ki si je tako v polni meri zaslužil ime in avtoriteto enega najod-ličnejših državnikov v Evropi. Najlepša ilustracija vztrajnosti, neumornosti in plodnega optimizma čsl. ministrskega predsednika in cele njegove vlade je dejstvo, da je čsl. parlament v zadnjih dveh letih sklenil nič manj nego 183 raznih zakonov in da je aktivnost vlade, ki se ima vsled medsebojnih včasih zelo ostrih borb med posameznimi strankami koalicije (zlasti med narodnimi socijalisti in klerikalci ter med agrarci in socijalisti) boriti z mnogimi ovirami, ostala vrlo živahna.
Švchlova koalicijska vlada je po redu >ele peta od postanka čsl. republike. Prva je bila Kramarova, kateri je v juliju 1919. sledil prvi kabinet Tusarjev do ma-fa 1920 ter na to drugo Tusarjevo ministrstvo do septembra 1920. Po razpadu koalicije je nastopila dveletna era uradniškega kabineta pod predsedstvom drja Černega. Ta vlada ni bila dovoij močna, da izvede težke parlamentarne naloge in v poletju 1922 so se pričela pogajanja za obnovo koalicije na podlagi trdnega delovnega programa. Dne 5. oktobra se je predsedniku agrarne stranke Švehli posrečilo definitivno sestaviti koalicijski kabinet, ki je bil nato imenovan dne 1. oktobra 1922.
Tekom te dobe so se v kabinetu izvrgle nekatere osebne spremembe. Raz-nerje strank v udeležbi na vladi na ie
ostalo v glavnem nespremenjeno. Baš te dni je definitivno izstopil iz vlade minister prosvete Bechyne (soc. dem.) ter je prevzel vodstvo tega resorta minister za iznačenje zakonov dr. Markovič (Slovak).
Sedanja čsl. vlada je pravzaprav narodna koncentracijska vlada, ker sodelujejo v njej vse češke stranke, ki se brez pridržka postavljajo na stališče ustave.
Afedikacifa kralja Hiise^ina v Hefesu
provrsaraa vlada v s vrbo zaščite dežele. In res se je takoj sestavila provi-zoma vlada, zastopajoča vse do je mu
slimanov, vlada, M smatra za svojo glavno nalogo, končati sedanje sovražnosti na vzhodnih mejah Hedžasa. To uporno gibanje je bilo neposre 'ni vzrok, da je abdiciral Husejin.
Negotovo je, kako se bodo razvili nadaijni dogodki v Arabiji, toda že kar se je doslej dogodilo, je važno dovolj. Gotovo je predvsem, da jo doživela dosedanja angleška poiitika v Arabiji hod poraz. Zoper angleške nadoblast v Arabiji obstoja povsod med Arabci močna struja in angleški vpliv vzdržujejo v prvi vrsti vladarji-domačšmi, ki so se zopet opirali na angleško pomoč. Najtipičnejši nph pred-stavitelj je kralj Husejin. ki je bH poprej šerif, to je nekak poglavar v Meki, a se je na angleško pobudo uprt Turkom, nakar so ga Angleži napravili za kralja Hedžasa. A še več: dali so veliko moč tudi njegovi rodbini; Husejinov starejši sin Fejsal je postal kralj v Iraka, a drugi sin Abdulai kralj v novoosnovani državici Trans-jordamiji. Toda rodbina Hašimitov, ka-kor se naziva dinastija Husejinova. ni priljubljena med Arabci m Vahabiti n. pr. se z največjo ljutostjo bore baš zoper haSmiteko vlado.
S tem, da je odstopil Husejin, glavni početnik kraljevske karijere Haši-mitov, je propadel nedvomno osnovni kamen hašimiteke oblasti; gotovo je, da se bo tudi ugled sinov Abdulaha, kralja v Transjordaniji, in Fejsala, kralja v Iraku ali Mezopotamiji, močno omajal; saj je znano, kako močna nasprotna struja je n. pr. v Mezopotamiji, kakor se je videlo spomladi ob sklepanju pogodbe med Irakom in Anglijo. Ves angleški sistem v arabskimi svetu je stopil z najnovejšimi dogodki v kritičen stadij m morda bližnji dnevi prineso še nadaljna presenečenja v tej smeri. Vesti trdijo, da se Vahabiti. fanatični nasprotniki HaSmitov, pripravljajo na nov napad zoper Am.iin. glavno mesto Trans jordanije. z Irakom pa je imel Ibn Seud, kralj Vaha-bitov, že ponovno spore. Uspeh nar pram Husejinu mu bo gotovo dal tem večjega poguma.
Podoba je, da bodo morali v Londonu pričeti z energičnejšo politiko, ako bodo hoteli obdržati svoje, z izidom svetovne vojne pridobljene pozicije med Arabci. Najnovejši neuspeh s Hu-sejinom se gotovo ne bo mogel šteti v korist Macdonaldovi pozicijL
Iz Arabije jc prišla nenadoma vest. ki je nedvomno povsod presenetila. Kralj Husejin, od nedavna obenem kalif, se je odpovedal prestolu.
Ta nenadni dogodek je mnogo večjega pomena, nego je videti na prvi hip. In to v več ozirili. Predvsem se je pokazalo, da je temeljita Husejinova vlada na zelo slabi podlagi. Ko je napad Vahabitov, katerih celotna oborožena sila se ceni na 40.000 mož, dospel tik v bližino Meke, prestolics Huse.M-nove. se ta ni mogel braniti, marveč se je umaknil k morju, v pristanišče Džido. Prosil je ponovno pomoči pri angleški vladi, toda brezuspešno; At&c-donald mu je odrekel pomoč. Podrobneje poročilo iz Džida pipoveduje, da je nastalo zoper Husejina gibanje med prebivalstvom samim. <U so -c zbrali arabski prvaki Meke in T/žida. skleniili zahtevo, da <o mora razpustiti Husejinova vlada in sestaviti nova
Politissie beležke
-f- Sporazum In kombinacije- Beograjska davidovičevska »Pravda* razpravlja v uvodniku c »neuspelih intrigah opozicije* in pravi med drugim: Intrige opozicije niso uspele, pa ako tudi radi-čevci ne vstopijo v vlado, obstoja kombinacija z radikali, kakor da bi radičevci bili v vladi. Sporazum, ki se v interesu države mora izvesti, se bo tudi izvedel, če bo to opoziciji prav ali ne. — To so uprav pitične ekspektoracije režimskega glasila.
+ Turki se puntajto- Oficijelna davidovičevska cDemokratija* je zadnje čase začela precej nevoljno nastopati napram džemijetskim poslancem in njihovi »ma- 1 ccdonski politiki*. Občutljivi šef džemi-jeta, poslanec Ferhad beg Draga, je radi tega izjavil nekaterim novinarjem svoje nezadovoljstvo s stališčem »Demokratije* in povdaril, da pojde osebno k Davidovi-ču protestirat in informirat ga o stanju v južni Srbiji.
-f «Bemckratija» in aSlobodni Bom»- Radičcvi izpadi zaradi Macedo-nijrg in vladine »malomarnosti«, ki jih je prinesel zadnji »Slobodni Donu, so v zvezi z vso ostalo nepomiiijivo Radičc-vo protidržamo pisarijo tudi -Dcmokra-tiji« zlezli do grlt. V posebnem uvodniku, ki gre v celoti ua. račun »Slobodnc-ga Doma*, ugotavlja, da so iz takšnega pisanja ne da razbrati, ali stremi za sporazumom ali za zopetno osvajanje zapuščenih postojank. »Demokratijac obžaluje. da še ni pojenjala privajena agre-J sivnost proti srbskemu plemenu v vsa-j kem oziru ter fanatično favoriziranje ionih elementov, ki ogrožajo srbski živelj, j pa bili to arnavtski kačaki ali bolgarski I komite. Četudi je na Hrvatskem znano. I da je srbski živelj v Maoedoniji od nek-jd.aj in tudi še danes raz me m o najbolj iz-I postavljen divjim napadom razbojniških i tolp, vc-ndar hoče del hrvatskega tiska j ustvariti impresijo, da je Srb kriv vsega, povsod in v vsakem slučaju, pa najsi gre tudi za, njegov silobran. Končno kon-tati ra »Demokratija«, da nikakor ue odgovarja duhu sporazumne politike, ako Radič še nadaljo vztraja na starem terenu vsakovrstnih prctenj s pritožbami ca Zvezo narodov in sličnim. — Tako organ
vlade. Besedo ima zdaj seveda zopet Radič. Diskusije med prijatelji in za.verniki postajajo redno bolj infceresantoe.
+ «Hrvat» ta zarote- »Hrvat* zadnje čase sistematično iznaša alarmantna razkritja zarot, tajnih rovarenj in krvavih naklepov. V pondeljkovi številki posveča poseben uvodnik nekaJri »odkriti zaroti P. P. In vojaški osebnosti« in piše: Iz Beograda došpeva vest, da je vlada odkrila priprave nekaterih vojaških osebnosti v BeogTadn in Novem Sadu. da sporazumno s PaSčerimi radikali in Pri-bičevičevinri demokrati izvršijo nasilni prevrat v državi in se tako polastijo oblasti. To je bilo, kakor se govori (!), te dni Ako je vlada — nadaljuje »Hrvat« velikodušno — bila tej prevratni zaroti na sledu tedaj verjamemo, da jo je ta afera v veliki meri ovirala v reševanju drugih važnih poslov, kajti vlada se je nahajala na mini in je mogla sfrčati r zrak. Vlada se je borila za svojo eksistenco, ki sta jo na prevraten način podko-pala PaSč in Pribičevič s svojimi generali. Temu razkritju dodaja »Hrvat« bom-bastifino-amešen komentar o borbi nasil-nikov proti zakonitemu redu, parlamentarizmu, oeto proti vidovdanski ustavi in proti kralju. To »Hrvatovo« zločinsko licemerstvo pa kulminira v njegovih skrbeh zastran državljanske vojne, kajti za razsodnega človeka je na prvi pogled jasno, da »Hrvat« s srojimi budalostimi »razkritji« in hujskaškimi komentarji skuša paJiti divje instinkte radičevske mase in obenem maskirati eventualno povrača»je radidevcev na stare etape.
+ «Demokratija» ta »popovske provokaelie*. Subotiške »Hrvatske Ncv-vine*, organ klerikalne bunjevsko-šoka-ške stranke, so te dni med drugim zapisale, da se »med Davidovičevimi demokrati nahajajo enaki lopovi kakor v prejšnjem režimu*, da vlada nastavlja za uradnike »pljačkaše in lopove*, ker so »zanesljivi*, to se pravi: pravoslavni; da sedanja vlada ugrablja vojvodinski siro-tinji še zadnjo malenkost zemlje hi da katolike preganja kakor prej. Proti tej perfidiji — Je dejal hudi organ popa Bla-ška Rajiča — mi najodločneje protestiramo, Vojvodtacem pa kličemo: ne dopustite, da vas napravijo za kolonijo ta molzno kravo, za rejo nekaterih lopovov!* — Ta strašanski klerikalni izpad je spravil »Demokratijo* v sveto ogorče, nje, zato v odgovor prinaša nekaj zanimivih pikanterij, ki dajo malo vpogleda v zakulisne »kšefte* sedanjih pisanih spo-razumašev. Navaja, da je Davidovičeva vlada kar od početka hotela v Subotici postaviti za vel. župana kakega Bunjev-ca ali Šokca, pa se je sam Blaško Rajič temu protivil in zahteval, da ostane dosedanji davidovičevec. Za velikega kape-tana (šefa subotiške policije) pa »kandidat bunjevske stranke ni mogel priti v kombinacijo, ker je v resnici nezanesljiv. ne zato ker je katolik, temveč ker je za časa okupacije v Beogradu izvrševal sumljive usluge avstrijskim vojnim oblastim na škodo Srbov, in ker je njegovo vedenje sploh tudi po osvobojenju bilo nekorektno in takšno, da se ne more še honorirati, ako se že ne kaznuje!> V osta le pa, pravi »Demokratija*. se s «po-povskimi provokacijami* Rajičevega organa ne da resno polemizirati, ker so .zadrte, glupe ter nekulturno in nepismeno izvedene*... To je prilično srčkan prispevek za pisani sporazumaški varije-tč. ^Demokratijo* naj v ostalem tolaži dejstvo, da je g. Blaško Rajič s svojim listom kavalir napram »Slovencu* in pa »Domoljubu* g. Sušnika v času, ko gospoda še niso sedela — pri jaslih.
1,760.000 industrijskih delavcev. Načrt zavarovanja predvideva potrebščine poldruge milijarde češkoslovaških kron. Ta znesek bodo plačevali polovico delavci polovico pa podjetniki
irtiilifil!
Sodišče
g Razne tatvine. Pred celjskim okrožnim sodiščem se je zagovarjal 39 letni Jože Slameršek iz Gaberij, ker se ja izkaaal kot poseben ljubitelj ročnih vozičkov. Od oktobra 1923 do avgusta 1921 je pokradel po Savinjski doiini 12 vozičkov, vrhutega si je privoščil še dva po rana. Za enkrat bo moral prekiniti svojo obrt v celjskih zaporih, kjer ga čaka trimesečna težka ječa. — Klapučar Roza. služkinja brez stalnega bivališča, je zapazila pri svoji delodajalki preveč denarja in ga je f ugodnem trenotku shranila zase v rnesku 4160 Din. Dobila je zato 4 mesece težke jede. — Guštin Franc, 29 letni hlapec, je takisto ukradel v Podplatu 715 Din gotovine. Odslužil jih bo s 3 mesečno težko ječo. — Molner Franc, 18 letni hlapec v Malem kamnu v kozjanskem okraju je izmaknil svojemu delodajalcu večji kos blaga. Kljub temu, da se izgovarja na druge slabe svetovalce, je dobil 1 mesec težke ječe.
§ Odmevi iz naborov. Dne 25. julija, o priliki naborov t Celju, so se pripeljali med drugimi iz Levca tudi tesar Frana Veseljak, posestnikov sin Ivan Horvat in dninar Rudolf Jager. Vsi so bili. kakor ie to ie slaba slovenska fantovska navada, pri tej priliki precej omamljeni od vinskih duhov. Ker so po celjskih ulicah preveč razgrajali in kričali, jih je ustavila straža ter jim zabranila pot na nek« dvorišče. To je mlade fantičke tako razburilo, da so se dejansko lotili stražnikov, ki so jih hoteli aretirati. S tem so se pregrešili zoper § 104 srb. kaz. zak. Obsojeni bo bili pred celjskim okrožnim sodišSem: Horvat na 3 tedne. Veseljak na 2 tedna in Jager na 1 teden poostrenega zapora.
Iz demokratske stranke
Sestanka v Št. Ilju in v J areni ni. —
Minulo nedeljo se je vršil v Št. Ilju članski sestanek krajevne organizacije JDS v Ceršaku. Poročal je oblastni tajnik gosp. Spindler. Sklenilo se je, da se ustanovi za Ceršak javna ljudska knjižnica. Isti dan zvečer se je vršil pogovor somišljenikov v Jarenini nad Mariborom, kjer je tudi poročal oblastni tajnik g. Spindler.
MLADINSKA ORGANIZACIJA.
Kakor lansko leto sc bo tudi letos zo* pet o tvoril tečaj za pouk vijoiinc. Oni, ki so obiskovali ta tečaj, naj sc takoj ja* vijo v društveni sobi «Edinosti» v Nas rodnem domu I. levo. Sprejemajo se tu; di priglasi novih učcncev. Pouk se prične še ta rnescc. — Odbor.
Seja pripr. odbora »Edinosti« je v src* do ob 8. uri zvečer v Nar. domu. Naj nihče ne manjka, ker je dnevni red va* žen. — Predsednik.
Plesni tečaj «Edinosti» se otvori letes prvič za našo mladino in sicer v dvorani <. Kazine«. Tečaj bo samo za člane in ne; katere vabljene. Prijave sprejema odbor do 20. t. m. med 3. in 4. uro popoldne v Nar. domu I. levo.
Za športnike v sredo popoldne trening na prostoru S. K. Primorje.
Umetniška šola društva „Probuda"
Šolski odsek društva »P r o b u d a* ja to šolo na temelju dosedanjih izkustev na novo organizira! na sledeči način: So:3 se deli na tri oddelke, in to:
A)	Oddelek za figuralno risanje (glava in akt) s sledečimi predavanji: anatomija, tehniško risanje (geometrično risanje, projekcijski nauk in konstr. perspektiva), oblikoslovje (siogoslovje) in umetnostna zgodovina.
B)	Oddelek za umetno=obrtno=stnx kovno risanje (risanje načrtov za umetno vezenje, keramiko, intarzijo, sobno slikarstvo itd.) s predavanji: tehniško risa^ nje, oblikoslovje, zgodovina umetnosti in narodna ornamentika.
C)	Pripravljalni oddelek za začetnike (risanje po modelih in geom. risanje, v kolikor je potrebno ze razumevanje geo» metričnin oblik.
Poleg teh oddelkov bodo na šoli tudi letos specijalni tečaji, in sicer:
D)	tečaj za grafike,
E)	fotografijo,
F)	malo plastiko,
G)	Narodno omamentiko in
H)	za usnjerez.
Za redne učence so predavanja dotič* ne skupine obvezna.
Učna doba je določena za oddelek A in B na 4 leta, oddelek C na 1 leto, za tečaje D do H na 2 leti. Dosedanjim učencem se všteje dosedanja učna doba.
Poleg rednih učencev se bodo sprejo mali tudi izredni k vsakemu predmetu po svobodni izberi.
Pouk bodo vodili sledeči gospodje: Figuralno risanje Matej Sterncn in Mirko Šubič, Umctno=obrtno strokovno risanje: Mirko Šubič, Tehniško risanje: Anton Sever, Risanje po modelih: Fran Ančik, -Zgodovino umetnosti: Davorin Volavšck, Anatomijo: M. Subie, Oblikoslovje: M Šubič, Narodno ornumentiko: Maksim Gaspari, Grafiko: Saša Šantel in M. Šu* bič, Fotografijo: Fran Vesel, Malo plasti« ko: A. Sever, Usnjerez: Drago Vahtar.
Za tečaje: Grafika, Narodna orna» mentika in Usnjerez se zahteva primerno predznanje v risanju.
Vpisovanje se bo vršilo, kakor ne javljcno, v dneh 6. in 7. oktobra od IS. do 19. ure in dne 8. oktobra od 16. do 18. ure v risalnici na Tehniški srednji šoli (mezz. štev. 11). Tam se bodo objavile tudi vse nadaljnje podrobnosti.
Ravnatelj um. šole dr. «Probuda»' A. Sever 1. r.
„u,», umu M
so je prepevalo v dobrih časih. A sedaj ?e pa samo premišljuje, kje hi ceneje kr.oili obleke, zimske suknie, novršnifco itd. Vedite, da Vam vsa oblačila najlepših krojev in poceni preskrbi tvrdka
Fran L.ukič, Pred škofijo.
P
Po
sveta
garaatirr.no pristne, norveško, priporoča Ic-karna Bahovcs. T.jubllana . ----- ----=	_ ^i^i-jh in
'iri čcvljirikcT. xo:tu). 4yš8.'a u!Doslej je zavarovanih 8:>0.000 poljskih iu
Velika brezposelnost v Amerik!. V tvornicah Zedinjenih držav severoarneri-ških je veliko pomanjkanje dela. Mnogo jih je zaprtih, v dragih pa se dela samo dve do tri urn na dan. Brezposelnih delavcev je posebno mnogo r Kaliforniji, v Washiagtonu in Chicagu. (Ta veat je posebno važna za one, ki se nameravajo izseliti v Ameriko.)
Socijalno zavarovanje v Češkoslovaški Češkoslovaški parlament je odobril načrt soeijalnega zavarovanja delavcev.
6. oktobra: DUNAJ: Beograd 1003 do 1007, Berlin 16.650 do 1G.S50, Budimpešta 90.80 do 92.80, Bukarešta 379 do 381, London 310.500 do 317.500, Milan 3096 do 3108, New-York 70.975 do 71.1S5. Pariz 3732 do 374S. Praga 2119 do 2129. Varšava 13.000 do 13.700, Sofija 515 do 519. Curih 13.GG0 do 13.650, dinarji 099 do 1005. dolarji 70.460 do 70.SG0. lire 3080 do 3100.
BERLIN: Beograd 5.94. Milan 183u, Praga 12.50, Pariz 21.99, London 18.685, ! Curih 8.40.
I CU81H: Beograd 7.30, :%ew-York 5-1.<•) 1 London 23.26. "Pariz 27.50. Milan 22.77, Praga 15.60, Budimpešta 0.0068. Bukarešta 2.75, Sofija 3.80, Dunaj 0.007375.
Ji'EW-Y0RK: Beograd 141, London 440, Milan 430.50. Traga 298.50.	_
LONDON": Beograd 322, Pariz S4.9o. lan 102.12, Dunaj 317.000. Budimpešta 34j. Bukarešta 840. Praea 149.62.

[je
Tajski promet na našem Jadranu
Letoviščarske in kopališke sezone za letošnje leto je konec. Kopališča m letovišča so se izpraznila, v velikih dvoranah hotelov se je naselila tišina in tujske sobe v prenočiščih in penzijonih bodo počivale zopet običajnih osem mesecev.
Zveza kopališč in letovišč na gornjem Jadranu objavlja statistiko, ki kaže zanimive rezultate letošnje in lanske tujske sezone v sledečih krajih: Aleksandrovo, Baška, Crikvenica, Kraljeviča, Malinska, Novi, Omišalj, Rab, Selce, Karlovac in Jablanac. Nekatera mesta (predvsem Krk Bakar in Sin]) so iz statistike izostala.
Ce primerjamo lansko tujsko sezono na Jadranu z letošnjim letom, opazimo predvsem sledečo razliko: letoviščarjev je bilo letos v splošnem manj kakor lani. Gre pa samo za razliko približno 5u0 oseb. Lani je bilo na Jadranu več ino-zemcev, letos pa več domačih gostov. Lani je bil na prvem mestu poset Cehoslovakov, letos pa Jugoslovenov.
Lansko leto sta posetila letovišča in kopališča na Gornjem Jadranu 4702 Ju-goslovena, dalje 5293 Cehoslovakov, 495 Nemcev, 89 Madžarov, 207 drugih Slovanov in 220 drugih inozemcev. Letos je znašalo število Jugoslovenov 5836, število Cehoslovakov 2657, število Nemcev 1343, število Madžarov 234, ostalih Slovanov 133, ostalih tujcev pa 161. Poset Jugoslovenov se je torej okrepil za nad 1000 oseb, dočim je poset Cehov padel za nad 2600 duš. Poset Nemcev je narastel za skoro 900 oseb. poset Madžarov pa za dobrih 250 ljudi. Število gostov drugih slovanskih narodnosti se je skrčilo za okolu 70 duš in tudi število drugih inozemcev je padlo.
Splošni rezultat letošnje tujske sezone na Jadranu je torej ta, da so se češkoslovaški državljani odtegnili našim krajem ter prebili svoje dopuste večinoma na italijanski rivijeri, ki je cenejša od raših severnih jadranskih krajev. Dejstvo da ie letos poset Nemcev in Madžarov boljši, je pač pripisovati izboljšanju denarnih razmer v Avstriji in Nemčiji. Tudi Madžari se začenjajo polagoma vračati v letovišča, ki so jim znana že izza pred vojne. To obenem kaže, na koga bo treba v bodoče računati v letoviščarski sezoni na Jadranu. A pred vsem si je treba zapomniti, da zasluži gornji Jadran več pozornosti nas samih. Slovenci, ki že poznamo nekatere primorske kraje in prav radi zahajamo v Crikve-r.ico, Kralievico ter zlasti na Rab, bomo morali v prihodnje posvetiti tem krajem še več pažnje. Gornji Jadran je temboij vreden upoštevanja, ker je cenejši od naših domačih letovišč in ker nam nudi vsaj toliko komforta kakor dolnji Jadran, ki je znatno dražji, Pa tudi manj domač.
javi, Id kažejo baš nasprotno. Ne bomo se z njimi pečali, ker se tudi ne izplača.
Skrajni znak posurovelosti in velikega pomanjkanja pijetete, pa kaže čin, ki so ga inscenirali doslej še neznani zlikovci, ki pa ne bodo daleč stran od tistih, ki črpajo svojo modrost iz »Cillier Zeitung* in »Celjskih Novic« ter bljujejo že cel teden ogenj in žveplo na zavedne celjske Slovence. Pred nekaj dnevi so se našle tri mrtvaške glave, in sicer v hiši v Miklošičevi ul. št 5, kjer stanujejo po večini slovenske stranke, nadalje v bližini Zvezne tiskarne, ter na vrtu župana dr. Hrašovca. Policijske poizvedbe so dognale, da je te glave vzel nekdo iz zaklenjene Maksimiljanske cerkve na Maribor ski cesti. Ni dvoma, od kod izvira ta podli čin, ki so si ga privoščili nekateri iz nasprotnih vrst Kaže skrajno posurove-lost in tudi pomanjkanje pijetete do onih, katere bi morali tudi v najvročejšem volilnem boju pustiti pri miru. Želeti je le, da se krivci prav kmalu izslede ter privedejo do zaslužene kazni. Morda bi pa v tem oziru lahko pomagala dr. Ogrizek in dr. Skoberne, ki tratita sicer toliko dragocenega časa za to, da bi izsledila pri Narodnem bloku kako nerednost glede občinskih volitev.
no, so bHi vsi storilci odpuščeni iz službe ter obenem aretirani. Preiskava, ki je seveda vzbudila v Sarajevu velikansko senzacijo, se nadaljuje, pobeglega Saračevida pa išče policija s posebno okrožnico.
*
Po zadnjih vesteh iz Sarajeva je bil Saroevid v soboto večer aretiran v Vi-šegradu ob bivši sandžaški meji. Pri njem so našli še 70.000 Din.
Ljubitelji narave!
7. in 8. X.
se predvaja
99
drogi del prekrasnega filma
Velika poneverba v Sarajevu
Pomanjkanje pijetete
Odmevi celjs&lh volitev.
Celje, 5. oktobra.
Celjski nemškutarji in njihov najnovejši oproda dr. Ogrizek so pri občinskih volitvah grdo pogoreli ter dobili za svoje nepoštenost in narodno izdajstvo, ki še nikdar ni obrodilo trajnih sadov, primerno lekcijo. 2e cel teden zabavljajo sedaj po nemških oštarijah in v svojih dveh glasilih, ki se medsebojno izpopolnjujeta v bratski slogi, kakšen teror in kakšna neprimerna sredstva je baje uporabljal tekom volitev Narodni blok. Vkljub pozivu se jim ni posrečilo dobiti niti enega res stvarnega dokaza za to. Tudi se sliši, da kujejo rekurz zoper občinske volitve že celi teden.
Skrajno nemoralno je, podtikati nasprotniku nečedne stvari, predno se temeljito ne pomete pred lastnim pragom. Narodni blok je nastopal ves čas volilnega boja do skrajnosti dostojno in stvar no ter je pričakoval od nasprotnika vsaj po volitvah streznenja. So pa gotovi po-
Za&nja dva tedna so je vršila v sarajevski »Mestni hranilnici* blagajniških knjig. Stvar se je vlekla neobičajno dolgo. Pregledniki računov so namreč morali vsako nezn. tno vso-tico iskati po različnih knjigah. Naposled so napravili računski zaključek ter ugotovili, da manjka v blagajni 236.000 Din.
Direktor zavoda je takoj poklical predse uradnike, katerim je bila poverjena manipulacija s hraniilniekim denarjem. Možje so sc izgovarjali, da so nedolžni, ko pa je eden izmed njih uvidel resnost položaja, je polo"51 58.000 Din kavcije. To 'je bil Mičo Sa-moukovie, ki je obenem priznal, da je denar vzel iz blagajne zato, ker ga je rabil, a da je imel namen pozneje vsoto vrniti. Ko je Samoukovič priznal, da je imel pri malverzacijah še več tovarišev, jc ravnatelj posojilnice pozval pred sebe prokurista Dufeka, Drndo, Saračevida in trgovca Savo Baroša. Vsi ti so sprva odločilo tajili vsako tatvino in krivdo. Ko pa je imel biti zaslišan drugi blagajnik Mu-harejm Saraeevie, se je izkazalo, da je možak — ušel.
Ravnateljstvo posojilnice je stvar naznanilo policiji, ki je izdala tiralico za begunom. Medtem so se nadaljevala zasliševanja ostale družbo. Izkazalo se je, da so vsi imenovani hranil-nični uradniki kradli denar zase ter ga posojali drug drugemu. To so delali tako, da so na lastno pest dajali drug drugemu posojila iz hranilnične blagajne. S tem denarjem so živeli zelo razkošno. Vsote »posojil* so se zdržema večale in naposled je nepošte-njakem prišel v roke trgovec s kožami Savo Baroš, kateremu so uradniki dajali denar na 20odstotne obresti, v nadi, da bodo s temi obrestmi polaga i ma vrnili ali pa vsaj zmanjšali defrav-dirane zneske.
Uradniki so torej imeli nekako državo v državi, lastno banko v tuji banki, kjer so bili nameščeni. Ker pa jt to zabranjerio in po zakonu nedopust-
Žeparjev doživljaj
Ljubljana, 6. oktobra.
V soboto dopoldne se je pripeljal v Ljubljano po opravkih posestnikov sin, Anton Krašovec iz Čateža pri Turjaku. Hoteč se vrniti zopet domov, je vstopil ob po! 2. popoldne na dolenjskem kolodvoru v vlak. V vozu je v gneči ljudi naenkrat začutil, da brska po njegovem hlačnem žepu tuja roka. Ko se je iz previdnosti potipal, je ujel roko predrznega žepaija, ki mu je istočasno izmaknil listnico z vsebino 3750 Din. Tat je bil uren in je neopaženo s hitro gesto izročil denarnico svojemu poleg stoječemu »sotrud niku», sam pa je bil na razburjene klice prijet po železniških uslužbencih, ki so ga odpeljali proti kolodvorskemu uradu. Tačas pa se je vlak ravno pričel pomikati naprej. Neznani žepar je porabil ne-pažnjo svojih spremljevalcev, se iztrgal in skočil v že pomikajoči se vlak. Od lu s; je pomagal na drugi strani zopet na tla ter bežal čez polje. Postajenačelaik pa, ki je dal znamenje, naj vlak obstoji, je s tem pripomogel, da se ie vsulo kakih petdeset ljudi iz vlaka za bežečira že-parjem, ki so ga v daljavi kakih 300 metrov od postaje na polju tako spehali, da je padel na tla in vsled utrujenosti obležal.
O dogodku je bila obveščena dolenjska stražnica, prihiteli stražniki so komaj oteli predrznega tatu pred razburjeno množico. Na policiji je izpovedal, da je Ivan Babič, star 28 let, po poklicu konjski mešetar, doma iz Promina, srez Knin v Dalmaciji. Pri zaslišanju se je zapletel v protislovja in končno priznal, da je svoj plen iz previdnosti izročil sotova-rišu v vlaku, kar pa se je v gnječi komaj opazilo. Policija je izročila predrznega žeparja sodišču, njegovega poma-gača, ki ga Babič noče izdati, pa zasledujejo varnostne oblasti. Sumi se, da pripadata oba že dolgo zasledovani žepar-ski družbi, ki prav neusmiljeno gospodari po naših železnicah.
Opozarjamo Vas na še nevidene naravne slike s snegom in ledom pokrite Norveške. — Posebno zanimiva je v Ljubljani še ne prikazana divja dirka lahkih sank čez nepregledne ledene plasti zmrzlega jezera ter obupna borba
z gladnimi volkovi
Ne zamudita! Rezervirajte si Vas prosti čas za ta film!
Predstave ob pol 4., o_, pol 7., pol 9. V nedeljo ob 3., pol 6., pol 8., 9.
HniiiH
Dopisi
SV. JEDERT NAD LAŠKEM. Že lan.
sko leto je krožila pri nas nesa p ošnja, na katero smo se vsi podpisali, ki smo prizadeti radi slabe ceste. Prošnja je bi» la namenjena na višje oblasti. Kakor smo sedaj dognali, je obtičala na občiDi in se je v to svrho votirala iz občinsice Ms»
¥sem, _
ki hočejo dobro kavo piti, priporočamo Izvrstno našo pravo domačo Koiinskocikorijo.
matski klub. Staremu odboru je bil nato
gajne vsota 1000 Din. Gg. odborniki, za« j podeljen absolutori.i, za novega predsed-
lorljiv;
terpentiu, salmijas, pravi kranjski firaež prašno olje, oljuate in suhe barve, slikarske in pleskarske potrebščine.
IC&VjSS kar & Derganc
Pred Škofijo št 20
4943a
kaj smo se podpisali? — Po zadnji toči, katera nam je napravila mnogo škode, ste nas klicali na občino, da smo Vam dali podatke. Ne mislite, da smo za do« voljni samo z Vašimi praznimi obljuba« mi.
R02NA DOLINA. Ni dolgo tega, kar smo čitali, da je viški občinski od« bor sklenil, da se bodo odslej imenovale ceste in ulice na Glincah in Rožni doli« ni s številkami. Sklep so utemeljevali ta« ko, da je vsakemu takoj jasno, da jim ni šio za številke; pač pa so se bali na eni strani gg. od delavskega kluba, da se ne bi imenovale ulice po kakem klerikab nem veljaku, na drugi strani pa klerikal« ccm ne bi bilo všeč, če bi nastala kaka Lemeževa ali Aleksandrova cesta. Zato so določili številke; da pa to ne bo praks tično, tega seveda v svoji navdušenosti za novo iznajdbo niso pomislili. Upošte« vali tudi niso dejstva, da se bližamo ča« su, ko bo naša občina združena z Ljub« Ijano in da bo treba takrat dati ulicam zopet drugo označbo. Čc niso znali najti primernih imen sami, bi morali sklicati za to anketo, ki naj bi v sporazumu z vsemi odločujočimi faktorji določila pri« merna imena za naše ulice in ceste. S tem sklepom pa gospodje še niso opra« vili, ker bo imela baje zadnjo besedo šc pokrajinska uprava v Ljubljani.
nika pa je bil izvoljen g. Mohorovičič, za odbornike pa Boris Plesničar, Milko Da-nev, Milko Bambič in Josip Božič.
• Občni zbor akad. fer. društva bistra* V nedeljo 28. septembra se je vršil v Opatiji 9. letni občni zbor akad. fer. društva »Istra« v Pazinu, sedaj v Opatiji Navzoča sta bila tudi delegata tržaškega feri-jalnega društva »Balkan* in goriškega akad. udruženja »Adria*. Društvo je na tej skupščini imenovalo zastopnika Slovencev in Hrvatov v Julijski Krajini dr. VVilfana in dr. Stangerja za svoja častna, člana.
Ako želite pravi užitek, kupujte samo
19W»
Iz Primorca
* 28. redni občni zbor slov. akad. fer. drast-ja «Balkan* v Trstu, katerega je prvič kvestura prepovedala, se je vršil pred tednom dni, v nedeljo 28. septembra v prostorih šentjakobske Čitalnice. Zborovanje je bilo kratko, udeležilo se ga je pa izredno lepo število članov in
Coiombo Ceyi<m Je a.
*	Smrtna kosa. V Barkovljah pri Trstu je v soboto, dne 4. t m., umrla ga. Marija Švageli, roi. Ziberna. Pokoinica je bila dobro znana v naših krogih tržaških okoličanov, katere je s njeno smrtjo, zadela težka izguba. Bodi ji lahka domača zemlja! Preostalim naše sožalje. — V Postojni je umrl živinozdravnik Ferdo Gaspari. N. v m. p.!
*	Predstava Tucičeve <Golgote* prepovedana. V nedeljo 5. oktobra bi se mc-rala vršiti na Kontovelu pri Trstu predstava Tucičeve drame »Goigota*. Kvesiu-ra pa je igro v zadn.em trenutku prepovedala ter onemogočila tržaškim visokn-šoicem kulturno prireditev med slovenskim okoličanskim ljudstvom.
4 Tatinska sezona na Goriškem. Dor;:-berškega župnika Andreja Uršiča so obi-
starešin, po številu 48 oseb. Predsednik
je kratko orisal delovanje društva v zad- skali neznani tatovi ter mu odnesli _ za
njem času ter omenil, da si je organizacija ustanovila lastni pevski zbor in dra-
rimi
najboljši.
U useb špecerijskih prodajalnah se dobi
najboljši pričaiek k hrani.
1W0
500 lir dragocenosti. — Ma vrhu Sv. Mihaela pri Gorici so neznani tatovi ukradli 20 železnih drogov, 4 železne ograje ir 30 kg žebiiev. Vse to so odnesli ne da bi jih kdo opazil. — V tobakarni Marca v Gorici so tatovi okradli za 1000 lir poštnih znamk. — V Št. Petru pri Gorici pa so neznan: uzmoviči odnesli tehtnico, vredno S00 lir. Tudi siikar Rafael FigeP bi bil istotani kmalu prišel ob svoj bakren kotel, pa je še pravočasno rešil svo-l jo last pred tatom, katerega je prijel i1! izroči! orožnikom.
* Dražji kruh v Trsta. Z današnjo nc-deijo je poskočila cena kruhu v i rsiu za 20 stotini italijanske lire pri kilogra-j mu. Tako draginja zopet narašča.
" Prepir s krvavim koncept. V Štanjelu na Krasu sta se sprla 241etni kmet Karo! Kota i >n 201etni Franc Grča, oba. iz Štanjela. Prvi je namreč ustavil svof voz pred Grčino hišo, kar slednjemu »i-bilo po volil :n iz česar se jc izcimil prepir, ki se je razvi! v pretep, tekom katerega ie dobi! Kobal od svojega nasprot- j i nika tri vbodljaje z nožem v prsa. Pre- j ; peljati so ga morali v bolnišnico.
Kulturni pt
Gledališki repertoarji
Drama
Torek. 7.: Zaprto.
Sreda, 8.: »Cyrano de Bergerac*. E. Četrtek, 9.: »Firma P. B.» A. Petek, 10.: Zaprto. (Generalna vaja). Sobota, 11.: »Šest oseb išče avtorja«.
Premijera. Izv. Nedelja, 12.: »Moč teme». Izv. Pondeljek, 13.: »Šest oseb išče avtorja*. D. *
Opera
Torek, 7.: »Majska noč* D.
Sreda, 8.: »Cavalleria rusticana*. «V vod
njaku*. F. Četrtek, 9.: Zaprto. Petek, 10.: »Carjeva nevesta*. B. Sobota, 11.: »Majska noč*. C. Nedelja, 12.: »Netopir*. Izv. Pondeljek, 13.: Zaprto.
Mariborsko gledališče-
Torek, 7.: »Mamselle Nitouche*. B. Sreda, 8.: »Pohujšanje v dolini šentflor-ianski*. C.
Četrtek, 9.: »Mamselle Nitouche*. A.
Mariborsko gledališče. Po uspelih treh opernih predstavah eZrinjskegaj se fe vršila v nedeljo Drva drama: <Pnh ni-
žanje v dolini šentflorjanskis. Gledališče je bilo napolnjeno in igra je napravila harmoničen utis. Pozornost je vzbujala Hijacinta novinke gospodične Kovačičeve, kateri je bil poklonjen krasen šopek rož. Več po reprizi. Opera pripravlja v novi zasedbi cCarmen^. kjer bodo vsi trije ruski igralci peli svoje vloge v ruščini.
<Rok')Tnjaei» v celjskem gledališču. Za <Legijon,irji> bi se bili morali uprizoriti Govekarjevi ?Rokovnjači» na celjskem gledališkem odru že koncem lanske sezone, a so se pred? ic ve vsled nevarnosti širjenja nr.lezljivih bolezui predčasno ukinile Dasi so Celjani videli igro že mnogokrat, ima vendar ziasti med širšimi sloji meščanstva vsikdar zopet privlačno silo, ako se sliši, da nastopi v svojih elitno kreiranih vlogah g. Rafko Snlmič. Kot Jež v <Lejijonarjihj in kot Blaž Mo-zol v «Rokovnjačih» je še vedno nepre-kosljiv. Tudi to pot je bil kot Blaž Mozol na vrhuncu ter žel najlepši uspeh. V znak hvaležnosti mu je bil izročen lovorjev venec. Lepe uspehe so dosegli tudi ostali stari znanci celjskega odra. Kot novinka pa se je simpatično upeljala ga. Gradišnikova v vlogi Polonce. Skupine, zlasti na sejmu v Črnem grabnu so kazale dovolj živahnosti, le orkester je bil vkljub veliki osebni Dožrtvovalnosti posameznih sodbe-1
nikov preslab in bo treba gledsti. da se pomnoži. Občinstvo je napolnilo gledališče v soboto in nedeijo do zadnjega kotička, tako da bosta predstavi izkazali gotovo tudi lep gmotni uspeh. ki bo siužil v kritje velikega lanskega deficita.
Tenorist Rijavco v Mariboru. Uprava mariborskega anrcdaega gledališča pripravlja koncert g. Rijavca. ki se to vršil naibrže dne 13. oktobra v narodnem gledališču.
Župančičev raimeat iz < Veronike Deseniške* v nemščini. V iiterarni prilogi nedeljske .Prager Fresse> od 5. t. m. je izšel delen prevod drugega dejanja iz t Veronike Deseniške*.
Ča?epU za slovenski Jesik. književnost in zgodovino. IV. letnik. I.jabijara. 1924. Ccra 50 Din. — Naroča -e v seminarju za slovansko fibloiijo, Ljul Pnna univerza. — Pred kratkim je izšel 4. letnik te. za Slovence tako vnžne publikacije s sledečo vsebino: Milko Kos: Pa-leografske in historične študije k frei-sinškim spomenikom; Pe:ar Skok: Tri etimologije: Kan Prijatelj: Borba za individualnost slovenskega književnega jezika v letih 1848. do 1857.: Fran Kidrič: j Stapleton; Franc Ramovš: Razvoj imper- j fekta v rezijanščini. Male vesti. Ivan Ko-štial: K zloženkam z d — korena dhe; Franc Ramovš: Izvor slov. svetniških imen Ilj, Tilj, Tilen m Tilih za lat. Aegi-dius; Fr. Kidrič: OtrozMa Biblia 1566.; otrozhiia Tabla (ali Biblial o. 15S0.; Bo-i
horičev Elementale Labncense cum No-menclatura; Slovenske knjige v protestantski stanovski šoli v Ljubljani 1503. do 13CS.; Gregor Vorenc; Ivan Prijatelj: Nekaj Vodnikovih pisem Kopitarju; Va-c!av Earian: O zadnjih dnevih Konitnr-jevega življenja; Jova Glsuar: Pleteršni-kov ,-PleteršniIo; Hajko Natitigal: Pro-gramatične i. dr. opezke h Kosovi razpravi o freisinških spom^uikih; Janko Slebinger: Bibliografija. Priporočamo naši inteligenci, ki ji je gotovo mnogo ležeče na razvoju slovenskega jezika, književnosti in zgodovine, da si časopis čimprej naroči.
Prvi inlimni glasben: večer v Zacre-bu. Hrvatski glasbeni zavod, katerega program je pred kratkim objavilo tudi 'Jutroi, je otvori! svojo leioSnjo sezono dne 3. oktobra. NTa sporedu so bili sle- i deči komadi: Fant-zija po J. S. Bachu.. Sonatiua ad usua infantis itd., dalje lu- j dijauski dnevnik Turadot ter Carmen — ; fantazija. Večer se je vršil v znaku spo- i miaa na slavnega komponista, virtuoza in j klavirskega pedagogn Feruccia Busonija. ] ki je prvo in zadnjo skladbo priredi! za j klavir, drugo in tretjo pa samo zložil.
Sarajevsko gledališče v finančni krizi, j V sarajevskem gledališču je nastala ckut- j na denarna kriza. Gledališka uprava je potrošila blizu 200.000 Din za popravo zgradbe in za nabavo nove garderobe, j Izdatek tolike vsote je prav resno upli- j val na eledališko blacaino. ki ni mozla I
1. t. m. izplačati igralskemu osobju po-; godbsiiili gaž. Kar je težko misliti ra . to. da bi vlada dovolila, oziroma povečaj; kredit gledališču, se nahaja gledališka uprava v Sarajevu v velikih škripcih iitj izgleda, da bc^o njeno neprevidnost vS denarnih izdatkih morali plačati nekateri člani s svojo eksistenco.	^
Gogol.iev «Revizor» na zagrebškem odru. V nedeljo 5. oktobra se je vršila v Zagrebu predstava Gogoljeve satirične . komedije «Revizor>. V vlogi Hlestakova je nastopil znani igralec, in režiser Ivo Raič.
cSeberezada* na praškem odru. Opera Narodnega divadia v Pragi je te dni! uprizorila v novi, razkošni opremi Rim-ski-Korzakov balet <Šeherezada> Balet je insceniral po Fokinovih idejah novi gledališki baletni mojster Remislavski z ve-' iikim aparatom, bogatimi dekoracijami ia kostumi Kritika pa je delo zavrgla, že^ da je uprizoritev v opreki z glasbo. '''
Dve novi komediji L. Pirandella. — Italijanski korrsdiograf Luigi Pirandellc ie napisal dve novi komediji, kateri bodo še tekom letošnje sezone igrali v Italiji. Prva nosi naslov <God g. Della Na ve*, druga pa se imenuje <Nova kolonija*. Prva prikazuje greh in kesanje člaveka, tisto, kar ima človek-žival v sebi tragičnega in česar druge živali nimajo. V drugem delu. ki se razvija na pustem otoku sredi Tirenskega morja, pa obdeluje avtor rojstvo nekeg3 mita.
Torek 7. X. 1924
«JGTKO» SL IM
Domače vesti
*	Kraljevo kronanje odgodeno. Z ozi-fom na nejasne politične prilike, kakor tudi radi tega, ker še niso dovršene vse priprave, je kraljevo kronanje, ki bi 8e moralo vršiti letos, odgodeno na prihodnjo spomlad. Svečanosti bodo trajale dva tedna. Te dni sta odpotovala v samostan 111-landar na gori Atos dva jugoslovanska arhitekta, da izvršita potrebna popravila v samostanu, v tamošnjih stanovanjih in knjižnici Po dosedanjem načrtu ie predvideno, da bo kralj po kronanju v Beogradu in po maziljenju v- Žici odšel v Hi-lander, da obnovi tradicijo Dušana Sil-uega in da zabije na najvišjem vrhu gore Atos v zemljo kopje z zastavo, kakor je to storil po kronanju tudi veliki srbsld car Dušan Silni.
*	Prvi katoliški n&dškol v Beograda. V konkordatu med Srbijo in Vatikanom leta 1914. je bilo tudi dogovorjeno, da papež imenuje za Beograd nadškofa, ki bi bil višji cerkveni pastir vseh katolikov v Srbiji. Izbruh vojne je preprečil izvršitev konkordata. Sedaj javlja vatikanski službeni list <Osservatore Romano», da je papež imenoval za nadškofa v Beogradu apostolskega vikarja v Banatu p. Rafaela R odira.
*	Dr. Žolger operiran. Profesor ljubljanske univerze, g. dr. Žolger, je bil te dni na Dunaju operiran na ledvicah. Operacija se je popolnoma posrečila in upati je, da se g. profesor kmalu povrne zdrav v Ljubljano.
*	Vojaška vest. Polkovnik g. Aleksander Daskalovič, komandant 7. pešpolka in bivši predsednik naše razmejitvene komisije z Italijo, je imenovan za komandanta 18. pešpolka v Beogradu.
*	Novoimenovani podporočniki. Za podporočnike so imenovani absolventi vojaške akademije v Beogradu: Rataj Ermin, Seručar Zdravko, Magaš Anton, Dolinšek Kari, Leman Friderik, Pirš Rudolf, Novak Anton, Sič Jurij, Šimenc Ivan, Zavec Karel, Čeme Anton, Lesni Friderik, Leben Stanko, Berbaldi Josip, Božič Mirko, Stale Pavel, Sprajc Teofil. Vsi imenovani so prideljeni k raznim pehotnim polkom. K artiljeriii so prideljeni sledeči Slovenci: Babič Ivan, Kropar Ivan, Bjelajc Slavko, Lukman Anton, Cerar Anton, Stude Marin, Kos Ljudevit, Brajdič Ivan, Okorn Božidar, Tusar Fran, Adamik Emil, Rop Srečko, Regel Stepan. Slapar Andrej, Zorko Vladko, Makneda Ivan, Pukmajster Bogomir m Lacg Josip. K konjenici sta pride!jena: Bakarec Edvard in Žagar Ivan. K inženjerskim četam pridejo: Ma-'•olt Miloš. Šalamun Jaako, Košnjek Franc Kosec Milan, Krajnc Josip. Normali Ivan, Valenta Vladimir, Orehek Kari, Skoko Anton in. Piši Zoran. H kraljevi gardi so dodeljeni: Žak Jaroslav, Marišie Ivan in konjeniški podporočnik Bakarec Edvard.
*	Poljski akademiki t Beogradu. V Beograd je prispel g. Balinski. predsednik Mednarodne dijaške federacije iz Varšave. Delegat poljskega dijaštva bo stopil v zvezo z vsemi našimi akademskimi udruženji v svrho upostavitve čim tesnejših in prisrčnejšili odnošajev med jugo-slovenskim in poljskim dijaštvom.
*	Himen. Poročil se je g. Viktor Črnko, uradnik Kranjske ind. družbe na Jesenicah, z gdč. Mijo Lakmanovo, v Ljubljani pa g. Fran Kordež, zastopnik tvrdke Michelangeli, z gdč. Slavico Vreševo iz ugledne Vreševe rodbine v Kranju. Bilo srečno!
*	Smrtna kosa. Društvo orožniških upokojencev sporoča svojim članom, da je | umrl v Ljubljani g. Ivan Rus, upokojeni štražmojster, dolgoletni odbornik društva. Bil je skrben oče. zvest tovariš in vnet Jugosloven. — V Mariboru je umrl rodbini Semolič edini sinček Mišo. B!ag jima spomin!
*	Da ne bo zamenjave! Nedeljski *Slo-»enec» je prinesel podlistek «V Korte>J Id ga je napisal Fr. Govekar. Da nc bo zamenjave, bodi povedano, da je ta gospod Fr. Govekar župnik v Lomu pri Tržiču.
*	Znižanje cen eigaram <Viržinke». — ! Uprava državnih monopolov v Beogradu je z odlokom z dne 20. septembra 1924. j odredila, da se z dnem 1. oktobrom t. 1. ■ zniža cena cigaram <Viržinke» od 125 dinarjev na 100 Din za 100 komadov, t. j. na 1 Din za komad.
*	Obupen klie orožnikov iz Macedoiiije. Iz vrst slovenskih orožnikov. I: i morajo služiti v Macedoniji, nam pišejo: Ali so res vsi. ki bi nam mogli pomagati, popolnoma pozabili na nas in. jitn r.ismo toliko vredni, da bi nas družinske očete rešili j Macedonije in nas vrnili našim družinam, i ki so že 9 mesecev brez nas. Najprej smo i se mučili v podoficirski šoli v Kamenici, i sedaj pa se moramo potikati po Macedo-i mji. Družine pa stradajo doma in čakajo nestrpno našega povratka. Kdo bo pre-skrbel za naše družine za zimo drva, kdo »vež in obleko? Kdor misli, da si more orožnik tu kaj prihraniti, naj le poskusi kako se živi na dve strani z našo plačo, osobito oni, ki imajo več otrok. Vsekakor bi se moralo ozirati na oženjene orožnike, ne pa jih s tako dolgimi dodelitvami drsati ločeno od družin. Kje je vlada, zganite se slovenski poslanci in ministri ter pokažite, da imate v resnici kaj čuta za nas. ne pa samo prazne besede.
*	Ožji odbor Jadranske Straže. Na prvi Seji širšega glavnega odbora Jadranske Straže v Ljubljani 1. t. m. je bil izvoljen, ker se je dosedanji predsednik dr. R. Marn zahvalil za event. ponovno izvolitev, za predsednika g- dr. K. Triller, za podpredsednike dr. R. Mani, veletržec Franc Stunica in Dodoolkovnik Vod<n>i-
vec, za tajnike: inž. Debelak, dr. O Fet-tich, davčni nadupravitelj Fr. GostiSa in ključavničarski mojster Josip Rebek, sa blagajnike: industrijalec Franc Medic, rač. revident Ivan Mikuš in tajnik Trboveljske družbe Josip Pogačnik. Za ekonoma je bil izvolejn proL dr. Val. Rožič.
*	Volitve župana v Kočevju. Kakor znano, so se vršile dne 7. septembra volitve v kočevsko občinsko zastopstvo.
! Zmagali so Slovenci s 15 mandati napram j 10 nemškim. Vsled rekurza, lu je bil vložen j se je volitev župana zavlekla in se je vršila šele preteklo nedeljo. Nemci so se za te volitve skrbno pripravljali in napeli vse svoje moči, da bi splašili Slovence in iih pridobili za svoje načrte. Računali so na to, da se bo našlo v vrstah slovenskih mandatarjev nekaj ljudi, ki bodo nasedli nemškim zvitim intrigam. Slovenski mandatarji pa so preizkušnjo dobro prestali. Narodni blok je ostal kompakten in odločen. Pri volitvah je dobil zastopnik Narodnega bloka 14 glasov proti 11 nemškim. Za župana je bil izvoljen dr. Ivan Sajovie, Id je prvi res narodni župan v Kočevju, za podžupana pa g. Ivan Drob-nik. Ostali svetovalci so: Kunaver Franc, Ivan Novak, bivši župan, Jože Pužnik, star kočevski Slovenec, Ivan Mandelj in Alojzij Kmetič. S tem je zadobilo Kočevje popolnoma slovensko lice in slovenski mandatarji so in ostanejo tudi v bodoče zvesti svojemu nacionalnemu geslu.
*	Kraljev dar gas. društvo v Paski vasi Kralj Aleksander je poklonil prost, gasilnemu društvu v Paški vasi 1000 Din za novo društveno zastavo, ki je bila slovesno razvita 21. septembra. Društvo pokloni visokemu dobrotniku v zahvalo srebrn žebelj z imenom Njeg. Veličanstva. Zebelj se pribije v drog zastave.
*	Radio-postaja v Rogaški Slatini. Ravnateljstvo zdravilišča v Rogaški Slatini je dobilo od ministrstva dovoljenje, da postavi v poslopju zdravilišča radio-po-stajo za sprejemanje koncertov. Kakor nam poroča bo postaja že v letošnji seski sezoni začela poslovati. V glavni sezoni pa bo drugo leto ta nova uredba zdraviliškim gostom lahko nudila zelo prijeten užitek.
*	Občinske volitve v Ptuju. Kandidatne liste so že vložene. Prva je lista Gospo-darsko-socijalnega bloka, na kateri so se združile vse slovenske stranke v Ptuju, druga je socijalistična, tretja pa je lista "'domačo gospodarske stranke, ali po domače nemška. Nosilec nemške liste je iz rajha privandrani Steudte, sodarski mojster, posestnik vile in načelnik nemške požarne brambe. Na nemški listi se ble-ste imena kot Piricli, dr. Fichtenau, Spru-schina, Schvvab, SIawitsch, ki je evenlu-elno tudi Slavič, čevljarski mojster Sei-schcgg (Zajšek), Damisch (Damiš Ervin), veliki Hrvat Vrečic Kari, ki ima v mestni hiši trgovino. Seveda tudi Omulez ne sme manjkati, mizar Milošič pa mora biti zraven, ker bo napravil ptujskim Nemcem krsto za politični pogreb. Kšeft je kšeft. Trgovec Ribič red lovi haloške kmete, da mu nosijo denar, v zahvalo se blesti njegovo ime pri Nemcih. To je hvalisano plu.Mko nemštvo. Taki smrdljivi politični stranki neizprosen boj!
*	Aretacija ncir.Sku arskega nasilneža v 5:.ratra. V nedeljo je bil aretiran v hotelu Spora v Rogatcu zloglasni rogaški nemškutar Ivitsch, ki je javno grozil, da bo pretepel sodnega svetnika in sploh vse rogaške uradnike. To je oni Ivvitsch, ki je, kakor smo že poročali tudi v preiskavi radi telesne poškodbe sodnika Ust-rja in ga bo sodilo mariborsko sodišče. Kolikor smo informirani, se je oblast začela intenzivneje zanimati zn rogaške razmere in upamo, da bo udarila pastirja, pod čigar patronanco se pasejo taka protidržav-na jagnjeta.
*	Kongres lekarnarjev v Zagreba. Našo domačo vest v št. 233 popravljamo v toliko, da se bo 25. t. m. vršil v Zagrebu kongres lekarnarjev, ne pa kongres zdravnikov. Kot četrta točka je na dnevnem redu eksekutiva zakona o lekarništvu, kot deseta pa odnošaj lekarnarjev in njihovih asistentov.
*	3Iartaiitefa in nafaliteta v Zagrebu. Iz uradnih statističnih podatkov je razvidno, da se je lansko leto rodi!o v Zagrebu 3069 oseb, a umrlo je le 2534 ljudi. šte-vilov porodov presega torej število smrtnih slučajev za 535.
*	Holandski avijaar&rii nad Beogradom. Holandski avijatičar Van der Hup je v spremstvu enega pilota in mehanika odpotoval dne 1. t. m. iz Amsterdama na pot okoli sveta. Avijatik je še istega dne dospel v Prago, nato pa preko Dunaja in Budimpešte na naš teritorij. Nekaj časa je krožil tudi nad Beogradom, nato pa od-plul v smeri proti Carigradv
*	Demonstracije najemnikov v Beogra« du. V nedeljo sc jc vršil v Beogradu ve« !ik zbor stanovanjskih najemnikov, na katerem so bile sprejete ostre resolucije proti vladincmu projektu o novem stane* vanjskem zakonu proti načinu reševanja stanovanjskega vprašanja. Zahtevalo se jc, da se skliče anketa in da se šele tu sestavi projekt novega zakona. Po zbo* rovanju so udeleženci prirejali po ulicah demonstracije proti vladincm projektu.
*	Špekulacije s — hajduki. Dolgo črsa je, med drugimi, hajdukoval v rudniškem okrožju okolo Gornjega Milanovca iz ječe pobegli Dragoljub Bojovič. Zaradi številnih razbojstev je ministrstvo za notranje zadeve razpisalo za njegovo glavo premijo 50.000 dinarjev. Njegovi pomagači so ga čuvali, dokler bi se premija ne zvišala na 100-000 uinarjev, porem ua
ao ga nameravali ubiti ali pa izročiti
oblasti, kakor eo to storili že z drugimi Ko se je premija re» zvišala, so pajdaši, kj bo ga skrivali od Bojoviča zahtevali,
da jim zviša honorar, ki jim ga je plačeval za njihovo «pomoč». Da si pribavi sredstva za to, je sklenil, da oropa bogatega trgovca Sandiča v selu Dolnji Banjani A prišlo je drugače. Ko je Bojovič od Sandiča zahteval denar, je trgovec zgrabil razbojnikovo puško in ga z njo udaril po glavi. Bojoviča so potem zvezali in ga izročili oblasti. Boioviče-vim pajdašem se špekulacija ni obnesla.
*	Znaki jeseni. Prvi jesenski dnevi so privabili v razne naše pokrajine obilo volkov. V tem oziru prednjačita zlasti Bosna in Lika. Volkovi se približujejo kmetskim hišam in povzročajo kmetom obilo škode. Prebivalstvo je povečini brez orožja. Na pomoč bodo morala priti vsekakor oblastva, da organizirajo velike love na te krvoločne živali.
*	Koncentracija naših vojnih pokopališč. V ministrstvu ver se pripravlja na-redba o koncentraciji vseh naših vojaških pokopališč v inozemstvu. Po tej naredbi bodo starši ali sorodniki umrlih vojakov svoje umrle lahko brezplačno iz inozemstva prepeljali v domovino.
*	Posledica alkohola. V ljubljansko bolnico so pripeljali 25 let starega po-sestnikovega sina Franca Sinto iz
Danes zadnjič LILL DAGOVER
▼ »Njegova nepoznana ženica" ? ? ? ? ? ?"? ??????
Predstave ob pol 6., pol 8. in 9. ari
pri Kočevju, kateremu je v fantovskem pretepu tovariš Janez Zalar v pijanosti z motiko prebil lobanjo. Malo je upanja, da bi ranjenec okreval.
* Otrovni plini V Beogradu sta v pe* tek dva delavca desinficirala stanovanje pesnika Miloša Crnjanskega z otrovnimi plini. Pri tem je enemu zdrknila maska z obraza in plini so nanj začeli delovati. Na vpitje njegovega tovariša so sosedje razbili vrata in nesrečnika odpravili v bol nico, kjer pa bo najbrž podlegel.
o— Sprememb« posesti. Prejeli smo: Univerza kraljevine SHS v Ljubljani od« nosno odbor dr. Oražnovega dijaškega doma, je prodala tvornici cSp!it> d d za cement Portland v Solino, zemljišče n* Friškovcu v Ljubljani v izmeri 9000 kva» dratnih metrov, kjer bo tvornica za svo» jo podružnico zgradila obsežno skladišče, spojeno z industrijskim tirom ter podruž niči potrebne pisarniške prostore in sta« novanja. Kakor se nam poroča bo tvor« niča šc tekom tekočega leta pričela s to« zadevno gradnjo.
u— Slikar Kopač je priredil v Narod« ni knjigarni permanentno razstavo svo« jih del. Razstavljenih je okoli 30 slik, po večini pokrajinski motivi z naše lepe Go» renjske, solnčne Gorice in Italije.
o— Usmiljenim srcem. Vdova brez vsake pokojnine, bolehna, nad 76 let sta« ra, prosi usmiljene gospe, da bi ji poda« rile kaj ponošene obleke. Zahvaljuje se Roba v naprej vsem iz srca. Naslov v upravi
Nakup zlata, srebra,
platina, starega deDarja itd. — Tovarna za ločenie dragih kovin, Sp. Šiška, Sv. Jerneja cesta 231.	49t?fia
Trgovoi,
Colombo Ceyloi! Tea
in pritožbe Vaših odjemalcev so izključene.
Pristojni ¥am bo
brez dvoma kar najbolje klobuk najnovejšega modela, ki jih ima v veliki izberi mo-ini salon
Sfitciiljf-MaiiiB, fMwM ulica
»Jutra«.
u— Policijske prijave. Od nedelje na
pondcljck so bili prijavljeni policiji *le» deči slučaji: 1 tatvina, 2 prestopka ka« ljenja nočnega miru, 6 prestopkov cest« nega policijskega reda, 2 prestopka raz« pisov in 1 prestopek v zglaševalnih pred-' grajanja, 1 prestopek zdravstvenih pred« pisih. Aretacije so se izvršile štiri in si« cer: 1 radi tajne prostitucije, 1 radi ka« ljenja nočnega miru, 1 radi razgrajanja in 1 radi postopanja.
u— Tatvina v Mestnem doma. Ob pri« liki vinske trgatve v Mestnem domu, ki so jo priredili gasilci je v gnječi odnesel neznan žepar Francu Vidicu zlato uro z verižico v vrednosti 4000 Din.
u— Prevejana goljuf ica. Postrežnica Ana Reš, stanujoča v Kolodvorski ulici 35, je nasedla pred nekaj dnevi prefriga« ni goljufici. Ko je imela opravka na ljab« Ijanskem polju, jo je srečala blizu pričet« ka Linhartove ulice nepoznana ženska in je v joku pripovedovala, da jc na Mar« tinovi cesti njo ter več njenih tovarišic — mlekaric ustavil stražnik, ker je vo« žila po trotoarju ob cesti z ročnim vo« zičkom. Stražnik je zahteval od vsake po 100 Din, onim pa, ki denarja slučaj« no niso imele pri sebi, je zaplenil vozi« ček. Med temi je bila tudi ona. ReSova je tožeči ženski verovala in ji na njeno prošnjo posodila 100 Din, za katere je nepoznanka prosila pod obljubo, da ji prihodnji dan pripelje cel koš raznih do« mačih dobrot. Prišedši v mesto pa je pri« čelo Rešcvo skrbeti za denar in infor« mirala se jc pri stražniku na Martinovi cesti. Ta ji o dogodku seveda ni mogel ničesar povedati, ker se ni r ripetil in
e
Novorojenček v župnijskem hlevn. V
župnijskem hlevu v Št. Rupertu v Slov. goricah je nedavno Župnijska uslužbenka, mlado iu brhko dekle, rodila čvrstega sinčka. Iver pa je dete naenkrat utihnilo, se je za stvar začelo poleg sosedov zanimati orožništvo. Po štirih dneh so resnično našli novorojenčka zakopanega
pol senom, z znaki nasilne smrti Po ko-' Rešova jc z žalostjo konstatirala, da misijonelnem ogledu so otroka pokopali! na3Cdta goljufici.
nezakonsko maler zaprli, o očetovstvu pa j u~ rrav nedobrodošel gostilniški gost
se širijo razne govorice.	j ic nc!;i Franc B. po poklicu ključavničar.
4 Ogromno znižanje cen radi prevelike !Ima namreč o poštenosti čisto svoje poj« zaloge in zboljšanje valute vsemu obla- ] me- 1>ri5el ie žo v vcč gostih, sc široko čilnemu blagu, posebno zimskemu, kakor usedel za mizo in naročil jed in pijačo, sulaio za moške obleke in suknje, raala- čeprav ni čutil v žepu niti pare. V prej« ne, žensko modno volneno blago, velur šnjih slučajih se je povsod še nekam sreč« ostane 1. za plašče, barhent, odeje in d rum Veli- no v Pctek 7ve?cr Pa -'c ime! sn,0,°- j ka prodaja ostankov po vsaki sprejemljivi v Lckšetovi gostilni v Rožni ulici si je
ceni. Mancraktura A. Poiokar. Ljubljana, pogasil žejo, kar s štirimi steklenicami	,,. -,-	, - ,. , M
Dolecr trga. pri Zmajskem mostu. - Pre-	* *e "a*> hotel posloviti po stari . r,boru. Pn nedeljski uobrode.n. sokolskt
prirajte se!	' Praksi To Pa mu ni «™ta!o» in odkora« • tomboli, ki se je vršila na G a vnem trgu
* Kljub ljubiteljev športnih psov naznanja, da se je morala smotra psov iz tehničnih raz!ogov preložiti od l1. na 12. tega meseca. Priglašeni psi naj bodo dne 12. t. m. tclno ob 8. zjutraj na razstav-
bodo vriHk vnk četrtek počenS ■ "53. oktobrom v dvorani »Kazine«. Tozadev na vabila se v kratkem dopošljejo. Na* tančnejša pojasnila pri Uuborem pred: se ciniku g. Čemet , VVolfcrv« uL 3. 2153 n— Izgubljeno. V nedeljo zjutraj ob 7. uri je bila izgubljena črna usnjata ročna torbica z večjo vsoto denarja pri stojnicah ob Zmajevem mostu. Dotična ženska, ki je svoji prijateljici kazala pro« stor, kjer je ležala torbica se prosi, da da pojasnila proti nagradi v trgovini A. Samec, Sv. Petra cesta.	2155
Iz Celja
e— Priziv radi celjska občinskih roB« tev. Nemški celjski socialno = gospodar« ski blok jc vložil zadnji dan, to jc vče; raj 6. t m. proti občinskim volitvam v Celju, ki so končale dne 28. t m. s sfc jajno zmago Narodnega bloka, ugovor na velikega župana mariborskega. Ker so se izvršile vse predpriprave in tudi volit; ve same brez vsakega najmanjšega inci* denta. Narodni blok mimo pričakuje rc« šitve višje instance, ki bo kot zastopnica vlade «reda in zakonitosti« mogla vpo« števati pri reševanja rekurza edino Ic stvarne razloge, katerih pa za kako raz« veljavljenje volilnega postopanja ni Saj sta na obeh voliščih podpisala volilni za« pisnik brez vsakega ugovora tudi dr. Ogri zek in Janič kot varuha Skrinjic socialno« gospodarskega bloka.
e— Celjsko učiteljsko drnžtro je zborovalo dne 4. oktobra v Celju ob skoraj polnoštevilni udeležbi. Uvodoma so se ro šiK došli dopisi, nato se je razpravljalo o najvažnejših tekočih stanovskih zade« vah. Odobrile so se resolucije glede na« k azila polnih draginjskih doklad učitelji« cam, ki so poročene z učitelji oziroma drž. uradniki in glede odprave kolkova« nja šolskih naznanii Društvo z zadošče« njem ugotavlja, da je poverjeništvo UJU s svojimi odločnimi protesti na pristojna mesta v zadevi odstavljenja višjega So!« skega nadzornika Gangla in v zadevi vseh drugih zvestih tovarišev, ki okušajo re« žim, v polni meri izpolnilo svojo dolž« nost. Društveni predsednik je podal iz« črpno poročilo o poteku pokrajinsko skupščine v Krškem ter vsem tovarišem priporočal pristop k Učiteljski samopo« moči. Ob koncu zborovanja je referirala učiteljica lile o temi (Jugoslovenske mi« sli o slovstvu južnih Slovanov«. Za po« učno in zanimivo predavanje je žela vscj stransko odobravanje. Poročilo o glav« ni skupščini v Dubrovniku se jc zaradi odsotnosti predavatelja preložilo na prihodnje zborovanje, ki sc vrši začetkom novembra.
e— Tedenski izkaz o kretanju nalezlii: I vih bolezni v celjski okolici: Od 28. sej't. do 4. oktobra: malarija: ostal od preji« njega tedna 1, ostane v nadaljni oskrbi i. Pertussis: ostal 1, ostane 1. Tifus: ostali 2, ozdravel 1, ostane 1. Paratifus: ostal 1, ostane 1. Škrlatica: ostalo 10, ozdravc« !a 2, ostane 8. Davica: na novo obolel 1,
Iz Maribora
a_ Dobitki na sokolski tomboli v Ma«
nem prosloru ljubljanskega velesejma. —
j praksi. To pa mu ni «rata!o» kati jc moral v spremstvu stražnika na policijo.
u— Večerni gospodinjski tečaji za de« lavske sloje. Mestna občina ljubljanska i vpeiie z dnem 15. oktobra na gos, '»dinj« I ski šoli v Mladiki večerne tečaje iz go= Odbor K L S P	°154 ' sPodinistva za delavske sloje. Poučevalo
» Velik v!rini v'Ivanjkoveih. V noči od se bo kuhanje, živiloznanstvo, kuliirska petka na soboto je bilo vlomljeno v }r. higijena, kalkulacija, uporaba sadja in/e« 10 vi no g. Lovro Petovarja v Ivanjkoveih. i 'tnJavc- P,ouk se bo yril1 v dvc,h ,oddelj Vlomilci so zelo spretno odstranili okvire i kih- Prvi h° Pouk v, POtmdiCK, src« v oknih ter odnesli moškega in ženskega 1 ,do in Petek drugi v torek .četrte* m so« blaga v vrednosti 60 do 70 tisoč dinarjev. \ boto" Po"k bo trajal vsak dan. od J. ure - Pred nekaj dnevi pa je bil izvršen ve- | "T"* Pns(,f,T 10 H,n dnev"°- Ke' lik vlom pri Sv. Rupertu v Slovenskih |fleKtant,n;e jdekIe_ta, m ricah, kjer so vlomilci tudi odnesli velike I maj° P" vodstvu *°le v Mlad,kl' N!bue5
zaloge manufakture. Vlomilcev dosedaj i va ul,ca 9 do 15" oktohra I924" še niso aretirali, a upati je, da pridejo u~ Kavama, restavracija in kmalu v roke pravice. V zadnjem času se "Zvezda., V kavami c-Zvezda«
sploh silno množe vlomi po deželi in zato opozarjamo ljudi, naj bodo previdni
Iz Lfr.b?;aiie
u— V športni mlakuži — v dobesed« nem pomenu, prosim! — so merili v ne« del jo popoldne svoje nogometne moči in znanosti starine «Ilirijc» s telovadci So« kola I. Tako ze!o so se v dobi kratkega treninga navžili športnega duha, da se ni« ti po pravi jesenski plohi niso dali ugna«
klet
s vira
dnevno od 5. popoldne do 1. ponoči pr« vovrstna elitna damska kapela. V kleti prvovrsten salonski orkester od 5. po« poldne do 12. ponoči. V kleti in restav« raciji je na razpolago i/borno vino, sve« ža mrzla in gorka jedila. Po gledaliških predstavah se ccnj. gostom servirajo po* iovične porcije raznih svežih jedil. Tri* krat na teden v restavraciji in kleti sve« že morske ribe.	2141
u— Klub esperantistov v Ljubljani
m.
ti in so nastopili k mokremu boju, čeprav j otvori danes v torek dne 7. t. m. tečaj so bili že v prvih minutah mokri do ko« ! za učenje mednarodnega pomožnega jc« že, in čeprav je imela tekma res le šc j zika «Esperanto». Kdor se želi učiti tega
športni namen. Prvotno glavnega name« na, privabiti na igrišče množico Ljub« Ijančanov in zbrati s tem nekaj prepo« trebnih kamnov za sokolski Tabor, vsled slabega vremena namreč ni bilo mogoče doseči. Zato se bo tekma čez 14 dni, v ncdcijo 19. t. m. ponovila. Ako bo vre« me ugodno, uspeh ne bo izostal, ker smo uverjeni, da bo postal vsak izmed onih par sto gledalcev, ki so se v nedeljo ta« ko od srca nasmciali, vnet agitator za obisk mod svojimi znanci. Ilirijanci in Sokoli so se kljub brezobzirnemu dežju s pogumom in humorjem borili s takim elanom, da so tudi gledalci riskirali mo« kre obleke in vztrajali do konca. IHrija je zabila Sokolu 2 gola. Sokol Iliriji en 0oL
velevažnega jezika, naj se zglasi danes ob 19.3U v šentjakobski šoli, soba št. 20, II. nadstropje.	2155
u— Ženska sekcija Mestne Orjune v Ljubljani vabi vse svoje članice, kakor tudi vse članice sosednjih bratskih Orjun da se zanesljivo udeleže sestanka, ki sc vrši dne 7. t. m. ob pol 7. uri zvečer v društveni sobi. (Arena Narodnega doma) u— Plesne novitete sezone 1924.—25. bodo poučevali v vseh plesnih šolah po« vsem enotno in enako, člani «Kluba ple« sovodij«. V svrho naštudiranja istih sc že nahaja klubov član v Parizu, odkoder prinese v najkrajšem času vse izvirne za letošnjo sezono določene družabne p!c« se, nakar se prične takoj s poučevanjem istih Dri klubovih plesnih vajah, ki se
so dobili: glavni dobitek, obstoječ iz kom plctne spalne sobe, policijski sluga^ An« gel Roje; voz premogi Ivan Stumpf, žc« lezničarjcv sin; kompletno garnituro ku« hinjske posode, železniški uradnik Hugo Vesel}-; železen plug Ivan Letnik, želez« ničar; blago za moške in ženske obleke Roza Birk; ledenico Mirko Stolnik, urad« nik iz Tczna pri Mariboru.
a— Sreča pri železničarjih. Minulo ne* deljo jc priredil mariborski Sokol v prid zgradbi Sokolskcga doma ob ogromni ude ležbi občinstva tombolo na Glavnem tr« 2u, pri kateri so zadeli tri glavne dobitke (voz premoga, kuhinjsko posodo ter že« lezen plug) sami železniškj uslužbenci: Ivan Stupf, Hugo Veseli in Ivan Lešnik. S prvim glavnim dobitkom (pohištvo) pa je bi! osrečen policijski sluga Angel Roje, ki je do te nedelje sicer imel zagotovljc« no stanovanje, ni pa imel denarja za po« hištvo. pač pa m!ado ženo, ki je radi te« ga morala bivati šc pri svojcih v Prek« murju. Tudi fond za zgradbo Sokolskcpa doma se je s to tombolo znatno okrepil.
a— Ponovni poskus samomora. Dne 4. t. m. dopoldne se je v gozdu pri Treh ribnikih s strelom iz samokresa težko rani! 29«letni, v Gajcvi ulici stanujoči ca« rinski pripravnik Ignacij Opelka. Otroci, ki so se igrali popoldne v jozdu, so ga našli nezavestnega. Nesrečnež je bil pre« peljan z rešilnim vozom " mariborsko bolnico. Krogla mu jc obtičala v pljučah. Opelka si je že pred štirimi dnevi v sa« momorilnem namenu prcrczal žile na ro* kah.__
OPOZORILO.
Opozarjam vsakogar, ki bi se zanimal za mojo hišo v Mariboru, Mlinska ul. 15, da sem vse stroške za nabavo nove opre me nosil jaz in opremo plačal sam, tako da je še vedno moja last, ker mi novi lastnik stroškov še ni povrnil, n. pr. nova vrata, okna, uvozna vrata (Einfahrtstor), peči, razsvetljava, vodovod, svinjak, drvarnica itd.
I. Marek
Maribor. Mlinska ui. 15i
Rasputinova smrt
Znano je, da je bil v jeseni 1916 mnorjen v Petrogradu Grigorij Jefi-movič, znan pod imenom Rasputin, ki je imel neverjetno moč in posegal celo v politiko. Ženske so naravnost norele za njim. Vdana mu je bila tudi pokojna carica Aleksandra, ki ga je vedno povsod ščitila. O Rasputinovem tragičnem koncu prihajajo sedaj na dan podrobnosti, ki so bile doslej večinoma neznane, čitatelje »Jutra* bo gotovo zanimalo, kako so odstranili njegovi nasprotniki tega pred 10 leti naravnost vsegamogočnega moža.
Dvorni krogi v Petrogradu, ki so videli v Rasputinovem vplivu ruin Rusije, so postajali vedno bolj ogorčeni nanj. Misel, da bi »starca*, kakor aO ga splošno nazivali, spravili s poti, se je prvikrat porodila v jeseni leta 1916. v možganih takratnega častniškega namestnika in carjevega ordo-nančnega častnika kneea Jusupova. V novembru je biia pri poslancu Peri-škeviču, ki je bil vodja ruskega Rdečega križa, konferenca med njim in Jusupovim, ki se je je udeležil tudi veliki knez Dmitrij Pavlo vič. Sklenili so, da spravijo Rasputina, v katerem so videli veliko nevarnost za deželo in dinastijo, s poti, in sicer z otro vanjam. V to svrho so nameravali povabiti Rasputina na večerjo k Jusupovu in ga pri tej priliki zastrupiti Da bi bili svoje žrtve bolj gotovi, so sporočili Rasputina, da se udeleži večerje tudi mlada grofica P. S. A., M se mu je zelo ck>padla. Umor je bil določen za 16. novembra 1916. V stvair je bil •zapleten tudi poročnik Lazarev in kasnejši poslanik vlade Kerjanskega, Ma-klakov.
Rasputin je prišel res okrog polnoči h kneau Jusupovu, pri katerem so ie bili zbrani zarotniki Jusupo-v je prilil vinu, ki je bil določen za Rasputina, nekaj strupa, razen tega je bilo v sladkarije primešanega tudi precej ciankalija. Rasputin je najbrže nekaj sumil, ker se ni dotaknil pijače in jedi. Vsled tega so zarotniki sklenili, da je treba hitro nastopiti, sicer jim uide žrtev. Knez Jusupov je naenkrat potegnil iz žepa revolver ki ustrelil »starca«. Rasputin je padel, oči vidno smrtno zadet. Ko pa so knez in njegovi gostje zapustili sobo, je prišel k sebi, vstal in se vlekel skozi celo vrsto so ban in dospel končno na prosto. Tu to ga pa morilci zapazili in Puriškevič jo ustrelil še enkrat nanj in ga tokrat dobro pogodil. Rasputina ni bilo več mod živimi.
Truplo so hitro za-vili v pripravljeno ruto in ga v avtomobilu prepeljali k Nevi, kjer so ga neopaženo vrgli v reko. Dasi so morilci postopali z vso previdnostjo, vendar niso mogli izbrisati vseh siledov. Ob mostu in v veži, kjer je bil Rasputin drugič ustreljen, je bilo polno krvi. Jusupov je koj nato ustrelil v veži svoje palače psa in kasneje izjavil, da je pes vso vežo pokr-vavil.
Iz raznih malenkosti, ki so jih morilci v naglici prezrli, je sum takoj drugi dam, ko so pogrešali Rasputina, letel na kneza Jusupova, o katerem so vedeli, da je njegov najhujši nasprotnik. Mladi knez je si-cer takoj poslal carici Aleksandri obširno pismo, v katerem je zatrjeval svojo popolno nedolžnost na smrti Rasputina in je dejal, da ga omenjeno noč sploh ni bilo pri njem. Carica se ni zadovoljila s to izjavo in je takoj zahtevala natančno poročilo o dogodkih v kritični noči v palači Jusupovovi. Knez je takoj odpotoval k svoji ženi na Krim. Tudi veliki knez Dmitrij Pavlovič, poslanec Puriškevič in ostali morilci, so naglo zapustili Petrograd, da se odtegnejo jezi carice.
Carica Aleksandra je medtem alarmirala vso tajno pclicijo Rusije, ki se ji je končno posrečilo najti truplo umorjenega Rasputina, ki ga je dala
pokopati z vseimi častmi Notranji minister Proto Popov je dobil nalog, naj skupaj s poveljnikom orožništva generalom Popovim vodi preiskavo z vso energijo. Par dni potem pa je dobilo pristojno oblastvo nalog, naj se vsa zadeva ustavi, kar se je tudi nemudoma zgodilo.
Libenyjev atentat na cesarja Franca Jožefa
Iz tajnega habsburškega arhiva. 18. februarja 1853. leta ob pol eni uri popoldne se je sprehajal cesar Franc Jožef, kakor je bil vsak dan njegov običaj, po KaerntnericL Spremstvo cesarjevo je bilo majhno: vodil ga je adjutant Odo« nell. Franc Jožef je brez skrbi korakal po ulici Kar naenkrat skoči nanj krojaški pomočnik Libeny, potegne kuhinjski nož in ga nameri v cesarjev tilnik. Česar je začutil ostrino, hipno ga je obšla slabost, toda takoj se je zopet vzravnal. Ko sc je zavedel, je bil Libeny že v rokah vojaške patrulje, kateri je izročil storilca cesaricv adjutant.
Libenyjev atentat je smatrati kot iz; bruh tihih zarot, katere so se v spominu na revolucijonarno leto 1848. ponovile na Ogrskem in Češkem. Prekucija*na uli« cah je bila nemogoča, oblasti so bile več ali manj gospodarice položaja. Zato pa si je gnev proti tlačiteljem pravic in svobode iskal in dajal duška v tajnih zarotniških organizacijah, ki so vedno imele namen koga spraviti na oni svet.
Če je bil Libeny član kakšne takšne družbe, se ne da dognati. Nedvomno pa je, da je bil tudi njega prevzel duh ma> ščevanja nad kronanimi glavami in nad državniki tedanjega časa. Atentat na ce« sarja Franca Jožefa je smatrati za izbruh tega odpora.
Atentat se je ponesreSL Cesar je bil samo neznatno ranjen in se je bil hudo prestrašil. Podal se je podprt od svojega adjutanta peš v palačo Albrehta, odkoder so ga odpeljali v kočiji na dvor. Tam sta že čakala zdravnika dvorni svetnik Sce< burger in von Wattmann, ki sta cesarjevo rano preiskala, jo izprala in obvezala ter podpisala buletin, da je rana lahka in da ni povoda za vznemirjanje javnosti. Du« najčane je ponesrečeni atentat navdušil. ZbraK so v enem samem dnevu 400 tisoč goldinarjev za zidavo Votivne cerkve.
Novica o napadu na Franca Jožefa se je bliskovito razširila po vsej državi No« tranji minister je brzojavnim potom ob« vestil o dogodku in njega poteku vse pomembne funkcijonarje, posebej še feldmaršallajtnanta Wimpfena v Trstu, kateremu je sporočil vse podrobnosti, ne pozabivši omeniti, da je napadalec »neki Libeny, po poklicu krojač iz Stolnega Beligrada na Ogrskem*. Ob 6. uri zvečer se je pel v dunajskem Štefanovem domu svečani Te Deum za rešitev cesarjevo.
Toda kakor so bili Dunaj čani po eni strani veseli, da je napad izpodletel, tako ni na drugi strani manjkalo tudi nasprot« nih glasov. Ohranila se je pesem, v kateri pravi neznani avtor, da je čisto prav, če so Libenyja ujeli in zaprli češ, »zakaj pa si tako slabo meril!* Dunajska Votiv« na cerkev je torej potemtakem po eni strani deloma tudi produkt hinavščine. Ljudje so žrtvovali denar zato, da ne bi kdo sumil ▼ njihov »patrijotizem*.
Tako je torej potekel Libenyjev napad na Franca Jožefa. Nekateri so obžalovali, da je prišlo do njega. To so bili predvsem tisti, ki niso mogli živeti brez solnca, ki je tedaj sijalo in «osrečevalo» ljudi, iz« hajajoč iz habsburške korenike. Drugi pa so se jezili, da je napad ponesrečil, kajti če bi bil Libeny zadel kakor je mislil, bi se bile razmere Avstro«ogrske razvile v povsem drugem pravcu. Nastale
bi bile politične komplikacije, katerim danes ni moč uganiti posledic.
letalo je odfrčalo od zrakoplova in za j nikom kot stanarino 150 do 250 dinarjev veselo obkrožalo.	i na mesec. Ako vzamemo povprečno šte-
X Gledališko poslopje r Luzemu vilo 200, vidimo, da znašajo ti izdatki za zgorelo- V pondeljek zvečer je nastal v j 100.000 uradnikov in ravno toliko stano-luzernskem gledališču požar, ki je upe- | vanj na mesec 240 milijonov ali v dese-pelil zgradbo do tal. Ogenj ie izbruhnil i tih letih — zakaj najmanj tako dolgo bo
X Ponovna odgodltev poleta Zep-peliina v Ameriko. Kakor znano, bi imel te dni odleteti novi, dosedaj največji zrakoplov na svetu, tipa »Zeppelin*, ki ima oznako »Z. III.*, preko Atlantskega occ- I tiohiji našli originalni kelih, ki ga ie ra-ana v Ameriko, ki ga je naročila v Frie- j bil Jezus Kristus pri zadnji večerji. Se-drichshafnu ob Bodenskem jezeru. Ta j daj so ta kelih natančno preiskali, in pro
pri generalni vaji za predstavo, ki je bila napovedana za naslednji dan. Skoda je ogromna.
X Originalni kelih zadnje večerje najden. Ze precej časa je tega, odkar so nekateri listi prinesli vest, da so vAn-
zrakoplov je določen za redno zračno potniško in tovorno službo preko Amerike cd oceana do occana. Poskusni poleti
fesor dr. Eisen iz Amerike je dognal, da je temu res tako. Zgodovinsko neizpodbitno je, da je prišel ta kelih najprej v so se popolnoma obnesli, in bi moral j posest antiohijske cerkve in da so ga «Z III* te dni nastopili svojo pot v Ame- "a begu pred Arabci zakopali. Ornamen-riko, ki bo trajala, kakor računajo, 70 j tika izvira iz II. stoletja po Kr. Kelih je ' da na mah odpravljena! do 90 ur. Tvrdka zavlačuje nastop vež- j bil prvotno iz gladke kovine izdelana |	in s čem zidati?
nje, češ, da je zrakoplov šc ves moker posoda in so jo šele v II. stoletju vde- , Zasebniki nimajo denarja, občine tudi
pač morala država plačevati stanarino ker ni pričakovati, da bi se razmere prej povrnile vsaj približno v predvojne prilike — 2 milijardi in 400 milijonov dinarjev ali skoraj deset milijard kron. Za ta denar se da menda že nekaj narediti!
Ako bi država razdelila te lepe novce na mesta I. razreda vsakemu po 100 milijonov, II. razreda po 50 in III. razreda in manjšim občinam po 10 milijonov dinarjev v obliki brezobrestnega posojila na deset let, toda samo v svrho gradbe uradniških hiš, in ne morda palač, — g tem trenotkom bi bila stanovanjska be-
od zadnjega dežja in da ie treba od- i lali v drugo posodo in drage kovine, ki straniti vodo in aparat popolnoma posu- i »na ornamentiko. Najznamenitejše na ke-šiti in še enkrat temeljito pregledati. V ! lihu je podoba Kristusa, ki je najstarej-resnici gre pa za nekai popolnoma dru- ša avtentična podoba Jezusova.
sega. Kakor znano, se iinaio po izročitvi zrakoplova v Ameriki podreti vse naprave v Friedrichshafnu in uničiti vsi stroji, ker to izrečno določa mirovna pogodba. Uprava tvrdke pa sedaj zavlačuje izročitev zrakoplova, da bi imela še čimveč časa na razpolago. Kaj hoče v tem času napraviti, se še ne ve.
X Vzlet letala z zrakoplova. V
Daytonu v državi Ohio v Severni Ameriki se je te dni dvignil v zrak zrakoplov ki je imel na svojem spodnjem koncu privezano letalo. V gotovi višini so pognali aeroplanov motor in prerezali vrv,
X Brnske ženske za obsojeno Ha-niko- Državno pravdništvo v Brnu je dobilo pismo, ki ga je podpisalo na stotine žensk iz Brna, v katerem odločno zahtevajo, naj sodišče takoj pusti Hildo Haniko, ki je bila obsojena na smrt zaradi umora svojega moža, češkoslovaškega kapetana. Ženske groze, da bodo sicer vdrle v zapore in s silo osvobodile »ubogo* Hildo. Državno pravdništvo je odstopilo pismo preiskovalnemu sodniku, ki bo uvedlo proti podpisanim damam kazensko postopanje v zmislu zakona o ustrahovanju.
Socijalna politika
Lepe kmk plešže
po najnovejši modi, po meri, iz iz-bornega mnogovrstnega blaga izdeluje po znano solidnih cenah tvrdka
Drago Schwab, Ljubljana.
Mednarodni kongres za socialno politiko
V soboto zvečer je bil v Pragi po tri« dnevnem zasedanju, tekom katerega so se vršile zelo intenzivne razprave o vseh sodobnih važnih socialnih vprašanjih, mednarodni kongre3 za socialno politiko zaključen. Kongres je imel v prvi vrsti namen, ustvariti za napredno meščanstvo in zmerne socialistične stranke skupno akcijsko podlago za delovanje na polju socialnega napredka. Udeležilo se ga je okoli 1100 zastopnikov iz 28 drživ in bo« do imeli njegovi sklepi nedvomno znaten vpliv na bodočo socialno politiko. Na kongresu je bila zastopana vsa napredna Evropa, najrazličnejše z rešitvijo poli ti č« nih vprašanj in problemov baveče se smeri, naziranja in šole, načela in stali« šča. Socialno « politične naloge moderne družbe in moderne države so tako obsež« ne, da zahtevajo odkritosrčno in lojalno sodelovanje vseh faktorjev in vseh smeri ter naziranj na tem velikem polju ustvar* janja in stremljenja. Stremljenja ln pri» zadevanja mednarodnega kongresa za socialno politiko v Pragi so v tesnem so« rodstvu z delovanjem Zveze narodov v Ženevi. Kakor pomeni Ženeva mir med narodi, tako pomeni namreč praški kor.« greš za socialno politiko razvoj, zadovolj stvo in srečo med ljudmi f
Razprave in posvetovanja kongresa so izražene v petih resolucijah, izmed kate« rih so tri splošnega pomena: glede osem« urnega delavnika, glede pobijanja brez« poselnosti in glede obratnih svetov.
Resolucija glede osemurnega delavni« ka se glasi: »Z o žirom na dejstvo, da je osemurni delavnik dvignil zdravstveno stanje delojemalcev, da vpliva ugodno na njihovo družinsko življenje, da more produkcijo celo zvišati, kakor tudi z ozi« rom na to, da je socialna vrednost osem« urnega delavnika tako velika, da njego« vega ukinjenja ne bi mogle opravičiti nobene težkoče političnega, gospodarske« ga aH finančnega značaja, zahteva kon« gres v prepričanju, da se more ohranitev osemurnega delavnika v vseh državah ! jamčiti najbolj z mednarodno pogodbe« no obvezo vlad, takojšnjo in brezpogoj«
se vsem delujočim ljudem v vseh pano« gah gospodarskega življenja, v produk« ciji trgovini, prometu in kmetijstvu, do« voli vpliv na organizacijo in upravo go» spodarstva. Zato kongres z veseljem po« zdravlja v raznih državah Evrope že uve« deno ustanovo obratnih svetov. Medna« rodni kongres za socialno politiko stoji na stališču, da jc zelo umestno, da se de* lavci tako v okvirju lastnega poklica ka* kor tudi lastne države pritegnejo k so« delovanju za metodično obratovanje v interesu dvignjenja produkcije. Zato zrn hteva, da se ustvarijo v podjetjih zakoni« tim potom, vpoštevaje posebne razmere posameznih držav, zastopstva delavcev in nastavljencev, ki naj imajo nalogo, da skrbe za izvrševanje pogodb, vzdrževanje reda v vseh vprašanjih, ki se nanašajo posebno na določitev odmorov, dopustov in počitnic, minimalno mezd itd. Kon« gres je mnenja, da naj se poleg ustvarit« ve te institucije dela tudi za sodelovanje strokovnih organizacij in organizacij pod jetnikov v važnejših vprašanjih socialne in gospodarske politike.
Kongres se je obširno bavil tudi s sil« no perečim vprašanjem, kako naj bi se omejila velika brezposelnost v vseh dr« žavah in jc sprejel tozadevno sledečo re» solucijo: Kongres naproša pristaše social« nega napredka v vseh državah, da naj preprečijo krize brezposelnosti s splošni« mi gospodarskimi odredbami, posebno s politiko, ki stremi za stabilizacijo sploš« nega nivoja cen.
Kako rešiti stanovanjsko vprašanje
Vsakomur je znano splošno pomanjkanje stanovanj, ki je posebno pri nas silno občutno. Edini lek za ta povojni socialni pojav je v zidanju novih stanovanj, ker so vsi drugi ukrepi (stanovanjski zakon itd.) samo trenotna pomožna sredstva, ki ne pomagajo skoraj nič. Treba je torej samo zidati in zidati. Ali kako in s čem?
Evo predloga, ki ga stavlja g. Franjo Valič v »Jugoslovanskem L!oydu» in ki je res uvaževanja vreden! Vzemimo, da potrebuje država v raz-! no ratifikacijo washingtonskega dogovo« j nih mestih za svoje uradništvo (semkaj |: ra od strani vseh držav, ki so članicc ; spadajo tudi občinski ramešeenci) pri-mednarodne organizacije dela.	i bližno 100.000 stanovanj po dve do tri
Druga jako važna resolucija sc bavi z sobe s pritiklinami. Država, kakor tudi 11 obratnimi sveti in pravi: Potrebno je, da j mestne občine dajejo danes svojim urad
ne, država seveda še manj. Torej nihče nič. In vendar!
Minister za socijalno politiko naj predloži narodni skupščini zakonski predlog, ki pooblašča Narodno banko, da sme izdati nove novčanice v znesku dveh milijard dinarjev, ki naj bi služile samo za zidavo stanovanj za javne nameščence, in sicer v celi državi. Ti bankovci naj bi bili po 2.50, 15, 25, 50, 250 in 500 dinarjev, ki doslej niso v prometu. Imeli naj bi morda tudi drugačne črteže in izdelavo, da bi se takoj razlikovali od sedanjih. Njihova plačilna vrednost naj bi bla samo v tuzemstvu in se ne bi mogli porabljati za plačilo v inozemstvu.
Kritje za te nove novčanice bi bilo v uradniški stanarini. Nameščenci, ki bi stanovali v teh hišah, seveda ne bi dobivali stanarine, ampak bi se ti zneski nakazovali Narodni banki v odplačevanje podeljenih posojil. Razen tega bi bile vse na ta način sezidane hiše last države, dokler ne bi poedine občine poravnale svojega dolga v celoti, kar bi se zgodilo v kakih desetih letili.
Narodna banka naj bi že eno leto po izdanju novih bankovcev začela jemati te novčanice iz prometa, in sicer v onem razmerju, kakor poravnava država, oziroma občine svoj dolg v obliki uradniških stanarin. Tako bi se obtok teh novih novčanic vsako leto zmanjšal in po desetih letih ne bi jih več bilo med ljudstvom. Z drugimi besedami, ti bankovci bi bili samo prehodno pomožno sredstvo. Državi ne bi bilo treba moledovati v inozemstvu za drage kredite, ki jih je tako težko dobiti, doma pa bi se z lahkoto našlo kritje za posojilo v omenjeni obliki.
Po preteku desetih let — doba se seveda " lahko tudi nekoliko izpremeni — bi imele občine precej novih, in kar jc glavno, lastnih hiš. S tem bi bili tudi proračuni poedinih občin zelo razbremenjeni, vrednost nepremičnin pa bi se znatno povečala.
Z udejstvovanjem tega načrta bi država ubila več muh, ne samo ene. Ponehala bi stagnacija v gradbeni industriji, zmanjšala bi se brezposelnost, dosedanji kapital bi ostal prost za trgovino, industrijo in druge investicije, v prvi vrsti pa bi bilo odpravljeno strašno pomanjkanje stanovanj. Nikakor se ni bati, da bi s temi novimi stanovanji padla cena sedanjih hiš, ker se bo zaradi tega tudi dinar dvignil iz raznih, baš iz te okolnosti iz-virajočih vzrokov. Sicer pa bodo padale cene vsem predmetom, čim se naš denar popravi in ne bi imela ta uradniška stanovanja na padanje prav nobenega upliva
Morda bodo merodajni činitelji uvideli enostavnost tega načrta, o katerem je treba res reči da gre za Kolumbovo jajce. Ali bodo poklicani faktorji zanj, se še ne more reči; gotovo pa je, da ga narodna skupščina ne bo odklonila, ker je šla državnim nameščencem še vedno na roko.
Gospodje na krmilu, evo vam sredstva, volitve se bližajo!
Brezposelnost v Jugoslaviji Po Daj-
lovejših podatkih ministrstva za socialno politiko je v naši kraljevini nad 100 ti soe brezposelnih delavcev. Brezposelnost izvira v glavnem iz velikega pomanjkanja denarja, zato je mnogo industrijskih podjetij in delavnie moralo reducirati svoje delavstvo za 20 do SO odstot kov.
Dr. Klima:
Piava^osb veliko mesto
(Dan in noč na «Majesticu».)
Imenoval se je «Vater'and», ko so se Nemci pripravljali, da ga izroče valovom oceana, da bi raznašal po svetu napuh nemške pasme; «Majestic» je ime, ki ga je dobil, ko je po vojni zaplapolal na njem angleški prapor ter zastava družbe \Vhite Star Line. S svojimi 956 čevlji dolžine in 56.551 tonami je «Majestic» največja ladja na svetu; v 1245 kabinah ima prostora za 4000 potnikov, ki jih prevaža s povprečno brzino 25 vozlov na uro iz Southamptona v Nc\vyork.
Jules Verne je ustvaril v svoji do« mišljiji pravljično ladjo Great Eastern, ki je leta 1867. plula med Evropo in Ameriko s ponosnim priimkom «Plava« joče mesto*. Ogromna kolesa, ki so po« ganiala ladjo, so zadostovala, da je pre« plula daljavo med Livcrpoolom in Ne\v« vorkom v 15 dneh: «Maiestic» je do« segel rekord, ko je prcplul progo New« VorksCherbourg v 5 dneh 5 urah in 21 minutah, progo Ne\vyork«Southampton pa v 5 dneh, 11 urah in 30 minutah. Za to« Uko jc resničnost 20. stoletja prekosila domišljijo 19. veka.
Ko sva hotela 27. avgusta stopiti na injv cMujcstica*. ki naj b: sc bil teda
dne vračal iz Southamptona v Ameriko s postajališčem v Cherbourgu, naju jc nemilo presenetila vest, da je zašla ladja pri vstopu v pristanišče v Southamptonu na peščino in sc poškodovala. Izkazalo pa se je, da sc je pripetila le ena ne« znatnih nezgod, ki zadene od časa do časa pomorske kolose družbe \Vhite Star Line, ker jim je zaradi velikosti otež« kočeno manevriranje v pristaniških vo« dah. In tako se je odpeljalo s posebnim: vlaki s kolodvora \Vatterloo v Londonu nekaj tisoč ljudi v Southampton. Priznati moram, da med tolikimi aspiranti za prevoz oceana — skoz in skoz angleške in ameriške narodnosti, razen par Indov v tretjem razredu in s prtljago «to N. York» ni mogla vzbuditi mnogo pozor« nosti prtljaga dveh Čehoslovakov, na kateri jc bilo napisano le «to Cherbourg«. Le malo nas je bilo, ki smo hoteli izsto« piti v Cherbourgu, kjer je čakalo na ladjo še mnogo Američanov, ki so se vr:'ča'i z izleta v Francijo.
Dvomim, da bi bili prejšnji dan bolje prenočevali v kateremkoli še tako odlič« nem hotelu v Southamptonu, nego v krasno opremljeni sobi na «Majcsticu». Pripominjam, da ima ladja devet nad« ;; t ropi j, od katerih jih služi šest udobno« sti občinstva. Človek ima vtis, da živi v kakem razkošnem Ritz-hotelu. Po širo«
kih stopniščih z velikimi slikami na stenah prideš v centralni fover, odkoder je vstop na eni strani v Cafe de Pariš s težko pliševo opremo in velikimi zračnimi okni; tu so popoldanske čajanke z godbo od 4. do 5. in večerne čajanke od 9. do 12. Z druge strani dospeš v palmov salon in odtod po širokih stopnicah v razkošno restavracijo a la carte.
Skupna jcdilnica prvega razreda je opremljena kot dvorana s številnimi ste« bri, z galerijo in z bogato poslikanim stropom. Izborna angleška kuhinja po« membno okrepča želodec.
Na kapitanov krov jc dostop potnikom prepovedan; lahko pa izdam, da jc bil zvečer pred odhodom odtod krasen raz« gled: na zapadu je še dogorcvala v morju i večerna zarja: in na vzhodu so se svetile : pristanišče, hiše in oba'a. Prav do boka j «Majestica» sc jc pripeljal poslednji vlak ; iz Londona. Poslednje vrvenje v pisarni na ladji; dvigala mečejo množice potni« ! kov in njihove prtljage v višja nadstrop« i j a, Iadjina pošta ra znaša nekaj korespon«
der.ee — toda o polnoči že nastane mir.
Jedva jc naslednje jutro odrinil «Maje« stic* od brega — množica radovednežev mu jc klicala v pozdrav — jedva je do« j spel med vrste ladij voditeljic, ki oprezno j telovadcev, ki so poizkušali švedsko I kažejo pot iz pristana, sc jc začelo na i ladji pravilno živlienie. \!a širokih uro«
menadah prvega razreda motrijo prebi« valci «Majestica» drug drugega z rado« vednimi očmi. Vsakdo išče svojo bodočo družbo za nekaj dni življenja na širnem occanu. Ladjina oprema prihaja do velja« ve. V razkošno opremljeni čitalnici in pisarni jc velika knjižnica in uradnik, ki ; jo upravlja, more komaj ustreči želji vseh. V prostorni sobi za gospode s j krasno pečjo že kadijo in — igrajo. Ne I pozabite, prosim, prečitati svarila pri I vhodu: Svarimo pred strastnim igranjem in pred poklicnimi igralci, ki se vkrcujcjo ' na vsako zaoceansko ladjo ter se vozi jo v Ameriko in spet nazaj samo zato, da , lahko oberejo žrtve.
Tudi v manjšem salonu na drugi lad;ini atrani, ki jc določen izključno za kvarta« nje, sc pridno «dela». Toda lahko, si izbe« -ete daleko koristnejši p >sel. Ko bi bili j stopiii v prvo nadstropje za občinstvo ter obiskali plavalnico z vc!'!<im hasinom. kabinami za tiste, ki -?e kopljejo, ter i -' galerijo za gledalce, bili gotovo že
zagledali marljivega tiienr.», ki ima baš lekcijo v plavanju, a drugega, ki pre« j vrača z mostiča smela salt i. In ko bi bili i šli v najvišje nadstropj", bi bili lahko gledali v telovadni;; ncKO iko navdušenih
i orodje, boks in rokoborbo. Na krovu i jc pričcio med tem zc nekoliko Dartii
ladijskih iger: deckquoits, shuffleboard, buli board. Pluli smo že ob zelenem po« hočju otoka \Vhigta ter mimo številnih kolebavih parničkov, ki vozijo med krasnimi kopališči na ."n<.;'c£kem obrežju. Ošabno smo gledali te pritlikavce, katerih potniki so moral" obračati cči navpično, čc so hoteli pogledovati gori k nam.
V radost dam se je vozil z ladjo čel modni zavod, ki jc razstavljal toaleto in več a'i manj praktično blago; sklepal je dobre kupčije, kajti ljudje iz dolgočasja tudi kupujejo — in. ci.i ne pozabimo, tudi telegrafirajo. Z ^Majestica« lahko pošiljaš radiograme, kablogramc in ma.~-conigramc. To udobnost potniki pridno izrabljajo, čeprav so cene prav tako ogromne kakor «Majestic» sam.
Ko smo popoldne po udobni vožni' dospeli v pristan v Cherbourgu, smo morali počakati parnik, ki je obdaroval naš M:;jestic» z novo množico Američanov, :;i so hiteli brž v svoje kabine, da se oblečejo v večerno toaleto za diningre? in peščica nas, ki smo prepluli Kanal. y mogla i/s' piti šele, ko je bilo nakladanj ijudi in prtljage popolnoma končano Stopili smo na parniček v somraku in vsi smo opazovali vzvišeni ko'os «Majc stica», ki jc baš zažarel od neštevilnih električnih luči ter sc izcubljal v morJ;; daliavo.
Torek r. X. 1924
•JUTRO, it 196
Gospodarstvo
Vinogradniške prijave vinskega pridelka
Obveznost prijaviti vinski pridelek ob-M»|ji sicer že pet let, vendar je velikemu številu vinogradnikov še vedno neznana, odnosno marsikdo je ne vzame dovolj resno pa se ne briga zanjo. Zato je tudi tako ljubljansko kakor mariborsko finančno ravnateljstvo potom finančne kontrole naprosilo županstva vinogradnik krajev, *aj vnovič opozorijo vinogradnike, da aiorajo kakor vsako leto tudi letos prijaviti svoj vinski pridelek pristojnemu oddelku finančne kontrole, sicer jih zadene huda kazen.
Ker pa vemo. da marsikdo občinska razglasila prezre, smatramo za svojo dolžnost, da tudi mi naše čitatelje, vinogradnike na njih dolžnost opozorimo.
Po členu 8. pravilnika o trošarini na vino morajo vsi vinogradniki v Sloveniji vsako leto prijaviti oddelku finančne kontrole svoj vinski pridelek in nato tudi vsako oddajo vina drugi osebi.
Rok za vložitev prijave vinskega pridelka je bil sprva določen s 24 urami, vendar ga je v letu 1922 finančni minister podaljšal na deset dni po iztisnje-nju ali izprešanju grozdja.
Prijava vinskega pridelka služi zgolj kontrolnim svrham. Vinogradnik ne plača za pridelano vino nobene trošarine, zato more vsak vinogradnik mirnim srcem prijaviti, koliko vina je pridelal. Pregled kleti se pri vinogradnikih, ki ne trgujejo z vinom, navadno sicer ne vrši, kljub temu pa priporočamo, da se prijavi količina pridelanega vina kolikor mogoče natančno. ker se v primeru, da hoče kdo več vina oddati, nego ga je prijavil smatra, da je dotično vino neprajavljeno kupil od koga drugega, pa utegne on imeti radi tega velike sitnosti.
Prijava se mora vložiti pri onem oddelku finančne kontrole, v čigar okolišu leži klet, kjer se je vino prešalo. Količina pridelka se napove navadno kar v okroglih številkah, posebno če je pridelek znatnejši in niso sodi cimentirani.
Vložiti se more prijava ali ustno ali pismeno po posebnem odposlancu ali po pošti. Ako se pošlje prijava po pošti, naj ve vedno rekomandira, ker se v primeru, da se prijava na pošti izgubi, izreče kazen, kakor da se prijava sploh ni odposlala. Pismenih prijav ni treba kolkovati.
Desetdnevni rok za prijavo prične teči 7. dnem, ko se je grozdje izprešalo, a prijava se smatra- za opravljeno šele, ko jo je prejel oddelek finančne kontrole, če se preša grozdje več dni zaporedoma, se računi prijavni rok šele od dneva, ko se ie prešanje končalo, če se pa preša v daljših presledkih, se računi prijavni rok za vsako prešanje posebe.
Pismena prijava naj se glasi približno tako-le: »Podpisani Ivan Klobučar, posestnik v Vinskem bregu št. 4, prijavljam, da sem pridelal letos v svojih vinogradih v Vinskem vrhu in Vinskem bregu skupno 22 hI vinskega mošta. Mošt hranim v zidanici na Vinskem vrhu h. št. 7, kjer sem ga izprešal. — Ivan Klobučar.«
Kdar ne prijavi svojega vinskega pridelka v desetih dneh po izprešanju grozdja, se kaznuje izza 20. novembra 1923. po členu 85. trošarinskega pravilnika že v prvem primeru s tisoč dinarji, v ponovnem primeru pa z 2000 dinarji. Kazen se je torej naprajn lansko leto izrečenim kaznim podesetorila. Vsako upanje na »nizanje teh kazni je brezplodno, ker tro-šarinski predpisi znižanja kazni ali opustitve proti nižji kazni sploh ne poznajo.
Prestopki radi opuščene prijave vinskega pridelka zastarajo čez tri mesece izza dne, ko se je mošt izprešal, zato se za take prestopke, ki se odkrijejo šele po preteku 3 mese-oev ne predpiše nobena kazen.
Določbe glede prijave vinskega pridelka veSjjajo le za vinogradnike ne pa tudi za one, ki prodajajo grozdje in one, ki grozdje kupijo pa sami mošt izprešajo.
Oni, ki prodajajo grozdje, sploh niso zavezani, da M to prodajo komurkoli prijavili, oni pa, ki prešajo kupljeno grozdje, morajo prijaviti izdelani mošt že tekom 24 ur po izprešanju in istočasno morajo izprešani mošt tudi zatrošariniti. Kdor izmed njih bi opustil prijavo iztisnjenega mošta, moral bi plačati poleg prikrajšane trošarine kot kazen še petkratni znesek te trošarine, plačati pa bi mu ne bilo treba kazni za neTednost po členu B5. t rož. pravilnika.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (6. t. m.) Pšenica: baška, 3 vagoni 362.5; 71 — 73 kilogramov, 1 vagon 365; sremska, 3 vas goni 360 — 370. Ječmen: banatski, 62 do 63 kg, 4 vagoni 340. Oves: baški, 1 vagon 252.5. Turščica: baška, oktober = novem« ber. 25 vagonov 230; stara, 1 vagon 275; sušena, 2.5 vagona 230; v storžih, 10 va= gonov U5. Moka: <0», 1 vagon 540; <-0ss» 565. Tcndcnca čvrsta.
S HMEUSKEGA TRŽIŠČA. Žalec (Savinjska dolina), 5. oktobra. Skoro polovica letošnjega pridelka se jc že prodala po vedno se dvigujočih cenah. Včeraj se je plačalo za partijo goldinga 10.500 Din za 50 kg — po dosedaj najviš* Ji ceni. — Društveno vodstvo. — 2atec (ČSR), 4. oktobra. Manjši promet. Cene od 2900 do 3100 Kč za 50 kg. — Nuni*
I berg, zelo mirno — zmanjšan promet — cene nespremenjene.
= Oddaja vinskih trt in sadnih drevesc. Pročajo nam: Prihodnjo spomlad se bo oddajalo iz drž. trtnic in drevesnic v mariborski oblasti trtns in drevesne sadike najbolj npeljanih vrst, kakor laške groševine, muškatnega sil-vanca, belega burgundca, rumenega ši-pona, zelenega silvanca, žlahtoine L dr., cepljenih na riparijo portalis, rupestris št. 9, solonis 1616; nadalje od jablan: štajerskega mošanclja, renskega bobov-ca, baumanovke, kana.dke, i. dr. po sledečih znižanih cenah: cepljenke Ia, po 1500 Din, Ila, po 1000 komadov; korenjaki Ia, po 250 Din, Ila po 75 Din 1000 komadov;Idjuči Ia, po 100 Din, Ha po 35 Din 1000 komadov; drevesca (viso-kodebelnata) Ia po 15 Din, Ila po 10 Din komad. Te cene veljajo le za manj imo-vite posestnike, ki doprinesejo od pristojne občine tozadevno potrdilo. Imo-vitejSim posestnikom se zaračunijo trte in drevesca za 50 odst. dražje. Nadalje veljajo te cene le na oddajnem mestu, v dotični trtnici ali drevesnici. Za omot in dovoz na železnico se zaračuna lastne stroške. Pri dodelitvi se bo v prvi vrsti upoštevalo vinogradnike in sadjarje mariborske oblasti; potem šele ostale. Naročila na to blago morajo biti kolekovana (5 Din za vlogo in se ima^ jo vložiti najkasneje do 15. novembra t. 1. ali pri pristojnem sreskem ekonomu ali pa pri dotični drž. trtnici, ozir. drevesnici, odnosno pri »Vinarskem in sadjarskem nadzorništvu za mariborsko oblast v Mariboru«. Po tem roku se razdeli zaloge sorazmerno med vse opravičence in se jim dostavi tozadevne nakaznice. Drevesa se lahko dobe tudi že to jesen, toda Ie, če se vloži naročilo do 20. oktobra t. 1. pri imenovanemu nadzorništvu.
—	Cene divjačini: Slovensko lovsko društvo v Ljubljani je sklenilo s tvrdko E. Vajda, Čakovec pogodbo, da prevzame spodaj navedeno divjačino do preklica po sledečih cenah: Srne kg po 20 Din, gamsi in jeleni kg pa 12. 50 Din, zajci nad 3 kg kos 60 Din, poljske jerebi-ce kos Din 25, fazani (petelini) bos 50 dinarjev, gozdne jerebice kos 30 Din, kljunač kos 30 Din in veliko divjo raco kos 20 dinarjev. Cene so mišljene franko oddajna postaja. Pošilja se samo po železnici Zajci ne smejo biti iztrebljeni, sploh nič odprti marveč samo izstisnje-ni, da odteče voda. Drobno divjačino je treba vpošiljati v košarah med slamo. Košare v pošlje tvrdka zopet franko na oddajno postajo.
= Uspeh vpisovanja v lesno-induatrijsko šolo v Drvarju. Letošnjo jesen je otvorjena tehnična šola za predelavanje lesa v Drvarju, ki ima namen usposabljati tehnične strokovnjake za našo lesno industrijo. Za to tako potrebno šolo te vrste v naši državi, ie bil že prej odobren kredit. Vsled nezadostne pazljivosti bi stvar skoro zaspala, pa se je šele zadnji čas po zaslugi trgovske zbornice v Sara-jevu ude j st vila. Zanimanje za šolo je bilo zelo veliko in se je prijavilo približno 70 dijakov, od katerih pa jih je bilo mogoče sprejeti samo 30.
= Povišanje glavnice. Srpska privred-na banka v Zagrebru je sklenila povišati delniško glavnico od Din 2,500.000 na 3,000.000 z izdanjem 5000 novih delnic po nomina-cib Din 100 s polovico do divi-dende za leto 1925. Subskripcija traja od 5. oktobra do 5. novembra.
—	Za progo Obrenovac—Beograd. Trgovska zbornica v Sarajevu je poslala v sporazumu s splitsko zbornico nujno spomenico ministrskemu predsedništvn ter finančnemu in trgoviskemu ministrstvu, v kateri odločno vztraja na tem, da se čimprej začne graditi železniška proga iz Beograda v Obrenovac. Po do-vršitvi proge Užice—Vardište je potrebna samo še direktna zveza Beograd— Obrenovac pa bi bila državna prestolica direktno in po najkrajši poti zvezana z Metkovičem brez velikih stroškov. Ako bi vlada uvaževala to spomenico, tako računajo trgovski krogi, bodo začeli trasirati progo kmalu.
—	Kisanje zelene krme za živino. Vsa zelena krma, ki se ne more za zimo po
naj prineso s seboj: 1. obrtni fist o pravici točenja alkoholnih pijač; 2. podatke o količinah (litrih) posamezne vrste stoče-nih alkoholnih pijač od 1. julija 1923 do 30. junija 1924. S. mere točilnega prostora; 4. podatke o šberilu, miz, stolov; 5. podatke o številu služabništva; 6. izka-zik> o osebni pravici poslovodje; 7. kolek 5 Din za prijavo. Vsak naj pride osebno ter se mu prijava izpolni pri oddelku finančne kontrole. Opozarja se, da je v sluč&jn opustitve naznanila predpisana kasen v iznesku 100—2000 Din.
6. oktobra:
LJUBLJANA. Blago. Smrekovi, jelo-vi hlodi od 30 do 60 cm, 4 m dolžine, zdravi, franko nakl. post. 0 do 330; tra-miči 3-3, 3-4, itd. od 5 m naprej, merkan-tilno blago, franko meja 420 do 0; hrastovi plohi, neobr., 30, 40, itd. do 100, franko meja 0 do 1200; bukovi plohi, neobr., 45, 50, 60, 70, 80, franko meja 0 do 735; re-meljni, polov. 30-60, 35-70, franko meja 0 do 745; drva, hrastova, suha, 1 m dolž.. franko meja, 6 vagonov 22 do 23 (zaključek 22); oglje, vilano, franko meja 115 do 0; bouls hrastov, franko nakl. post. 0 do 1500; pšenica: domača, franko Ljubljana 380 do 0, bačka, par. Ljubljana 0 do 425; turščica: baška, par. Ljubljana 0 do 340, baška, umetno sušena, par. Ljubljana 0 do 290; oves, baški, par. Ljubljana 0 do 330; laneno seme, par. Ljubljana 685 do 0, pšenična moka <0>, baška, par. Ljubljana 0 do 615, <2>, baška, par. Ljubljana 0 do 565, <5>, baška, par. Ljubljana 0 do 515, c6>, baška, par. Ljubljana 0 do 465; fižol: <ribničan>, orig., franko Ljubljana 550 do 0, <prepeličan>, orig., franko Ljubljana 450 do 0, <mandolon>, orig, franko Ljubljana 350 do 0. — Vrednote: Celjska posojilnica 210 do 0, Ljubljanska kreditna 225 do 233, Merkantilna 123 do 128, Praštediona 916 do 922, Slavenska 0 do 100, Trbovlje 0 do 385, Vevče 0 do 115, zadolžnise Kranjske deželne banke 0 do 89.
ZAGREB. V efektih je tendenca nespremenjena. Živahnejši je bil promet v industrijskih papirjih. — V devizah je bila danes tendenca zelo slaba. Tečaji vseh deviz so se začeli na nižji bazi nego v petek ter so tekom sestanka dalje padali, tako da se je proti koncu ponujalo blago na višini zaključnih tečajev. Blaga je bilo na tržišču v izobilju, a tudi Narodna banka je dajala blago v vseh devizah. Promet je bil srednji. Trgovalo se je v glavnem v devizah na Dunaj, Italijo, Prago in Švico. Po borzi j® bila tendenca še slabša. Notirale so deriie: Dunaj 0.099 do 0.1010, Italija izplačilo 908.625 do 311.625, ček 308.5 do 8115, London izplačilo 313.5 do 316.5, ček 313.75 do 316.75 New-York ček 69.955 do 70.955, Pariz 364.15 do 369.15, Praga 208.7 do 211.7, ček 207.5 do 210.5. Švica 1348 do 1358; valute: dolar 69.25 do 70.25, aK 0.1010 do 0.1030; efekti: bančni: Trgo 29 do 30, Eskomptna 108 do 110, Hipo 55 do 56, Jugo 104 do 106, Ljubljanska kreditna 0 do 235, Praštediona 915 do 917, Slavenska 98 do 100; industrijski: Eksploatacija 95 do 98, Šečerana 750 do 765, Isis 65 do 67.5, Narodna šumska 60 do 63, Gutmann 800 do 820, Slavonija 59 do 62, Trbovlje 360 do 380, Vevče 120 do 140; državni: 7 odst. posojilo 62 do 64, agrarne 23 do 24, Vojna škoda 115 do 116.
BEOGRAD. Tendenca nestanovitna. Tečaji vseh deviz padli. Blaga je bilo v izobilju. Notirajo devize: Dunaj 0.093 do 0.095. Bukarešta 37.5 do 37.8, Italija 308 do 309, London 312 do 312.5, New-York 70.2 do 70.4, Pariz 365 do 375, Praga 208.5 do 209. Švica 1345 do 1350.
Is sedmih izhodnih točk: Lož, Kranj, Kočevje, Kamnik, Brdo, Borovnica, litija so začele korakati štafete in lahko rečemo, da so bile skoraj vse glavne ceste bivše Kranjske v nedeljo zasedene s aokolskimi štafetami
Uspehi so bili po večini prav dobri. Najprej preračun jeni čas ni bil razen v enem slučaju nikjer izrabljen ali prekoračen, zakaj vse štafete so dospele na cilj dosti pred določenim časom. Za km je bilo vnaprej računjenih 7 mir, hitre hoje. Prva je dospela štafeta iz Loža, ki je hodila po cesti Lož, Cerknica, Rakek, Planina, Logatec, Vrhnika, Ljubljana. Odhod iz Loža 6,36, prihod v Ljubljano 13,40, skupaj 72 km v 424 min. 1 km povprečno v 5 min. 48 sek. Druga Kranj-| Ljubljana, odhod 12.01, prihod 14,27, ; 23.5 km v 146 min, 1 km v 6 min 12 sek. i Tretja Kočevje, Ribnica, Sodražica, Ve-| like Lašče, Ljubljana, odhod 7,10, prihod 14,35, skupaj 67,5 km v 445 min., 1 km v 6 min 30 sek. Četrta Kamnik-Ljublja-na, odhod 11,44, prihod 14,35, skupaj 28 km v 171 min., 1 km v '6 min. 6 sek. i Peta Brdo-Ljubljana odhod 12,19, prihod 14,44, skupaj 23 km v 145 min, 1 km v 6 min. 18 sek. Šesta Borovnica-Ljubljana, odhod 12,12, prihod 14,50, skupaj 24 km v 6 min. 30 sek. Sedma Litija-Ljubljana, odhod 10.48, prihod 15,04, skupaj 36 km v 256 min.. 1 km v 7 min. 6 sek.
Zadnja štafeta Litija-Ljubljana se ni izvršila v popolnem redu ker so nekatera djuštva, ki so imela nalogo posta- j viti štafeto, imela — žal — ta dan druge prireditve, ki 90 skupnost motile in ovirale. Najboljši uspeh izkazuje štafeta Lož-Ljubljana, ki je prehodila 1 km povprečno v 5 min. 48 sek.
Popoldan po tretji uri je sprejel v sa- ■ veznih prostorih v Narodnem domu štafete in poklonile listine, ki so jih prinesle štafete, namestnik saveznega staroste, br. Bajželj. Ko je prečital listine, je : pojasnil župni podstarosta župe Ljubljana I br. Švajgar pomen štafetne tekme, ki je bila nadomestilo za tajni župni zlet, ki se letos ni mogel izvršiti, četudi je bil na župnem pirogramu. Savezni podstarosta br. Bajželj je v svojem nagovoru izrazil veselje nad to lepo v sokolskem duhu izvršeno prireditvijo, ki je vzbudila v članstvu zanimanje za sokolsko delo in idejo med nečlanstvom pa pozornost na sokolsko organizacijo. Posebno je poudarjal skupno in složno delo obeh ljubljanskih žup, ki sta pokazali, da sta baš s skupnim delom dosegli moč in napredek v svojih organizacijah.
S štafetnim pohodom sta pokozaH obe ljubljanski sokolski župi pot za novo sokolsko delo, ki je v tel esno vzgojnem in propagandnem pogledu precejšnje važnosti Prepričani smo, da bo ta zgled našel posnemovalce tudi v ostalih sokolskih župah.
Sokol
ŠTAFETNI POHOD V ŽUPAH LJUBLJANA IN LJUBLJANA 1-
Tiho in brez obvestila široke javnosti sta preteklo nedeljo obe ljubljanski sokolski župi opravili veliko delo, ki je
skrajnih točk na periferiji obeh žup so i hiteli to nedeljo člani proti Ljubljani, podajajoč si kratke lesene palice, v ka-1 ferih so bili shranjeni pismeni pozdravi I sušiti (trava, detelja, repna in pesna ci- ] starešinstvu JSS in zagotovila za bodoče j ma itd.) se da v jamah okisati in nam ! sokoisko delo med narodom, okisana služi celo zimo kot izvrstna kr- obe žapi sta (K]p0S]a]1 PVoje štafetne !
ma za govejo živino, zlasti pa za molzno goved. Na drž. kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se že tretje leto prav z uspehom na ta. pri nas še nov način spravlja in uporablja krma za govejo živino. Kmetovalci se vabijo, da se tega načina konzerviranja (ohranjevanja) krme poprimejo. V dneh od 6. do 18. oktobra se jim nudi na kmetijski šoli na Grmu prilika, da si ta način spravljanja krme ogledajo. Strokovni nasveti
nadziralelje v izhodne točke, od koder so j se vršili štafetni pohodi ob različnih ča-' sih, tako preračunjeni, da bi vse štafete j dospele v Ljubljano okoli tretje ure popoldne. Štafetni nadziratelji so morali ! ves čas spremljati štafete na vozovih, I in jih nadzirati, da so se vršile po pred-\ pisih. Sokolska druš-tva ob dotičnih pro-! gah pa so imela nalogo postaviti in razvrstiti članstvo na zanje določenih progah. Vsak štafelni pešec je imel preko-
Šport
PRVENSTVENE NOGOMETNE TEKME.
V nedeljo dopoldne so se nadaljevale prvorazredne prvenstvene nogometne tekme. Kot prva sta si stala nasproti
Hermes : Celje 3 : 3
Hermes se še v nobeni letošnji prvenstveni tekmi ni odrezaL Moštvo je v zadnjem času znatno indisponirano in ne more niti lažjih tekem odločiti v svojo korist. Pri nedeljski tekmi je Hermes pokazal tako slabo igro, da bi agilni Celjani povsem zaslužili zmago. Igra Hermesa je razočarala. Celjani so kmalu uvideli slabosti svojega nasprotnika in pritiskali, da odločijo igro v svojo korist Moštvo je prav simpatično, dasi ne goji posebnega kombinacijskega nogometa. Tekma je sicer ostala neodločena, vendar pa bi Celjani zmago povsem zaslužili. Popoldne se je vršila z napetostjo pričakovana tekma
Primorje : Jadran 1 : 1 (I : 0)
Primorje, ki skoraj celo letošnjo nogometno sezono ni javno nastopilo, se je za prvenstveno tekmovanje temeljito pripravljalo in svoje moštvo tudi deloma izpopolnilo. Tekma bi nudila gotovo še več športnega užitka, da ni močno deževje popolnoma pokvarilo terena. Kljub temu pa jc bila igra ves čas prav zanimiva in napeta in so igralci uveljavljali tudi svoje kombinacijske sposobnosti. Od pri-četka do konca se je igra vršila v zelo ostrem tempu s hitro se menjajočimi napadi na eni in drugi strani. Ostro streljanje na gol pa je bilo skoraj nemogoče, ker je bil teren zlasti pred golom podoben pravemu močvirju. Pri Primorju je zopet nastopil znani Balinc, ki se je zopet uveljavljal s svojo prodornostjo. Ce bi na igrišču še malo brzdal svoj glasek, bi bilo mnogo lepše. Obramba Primorja je bila dobra in je zlasti golman Janči-gaj ubranil več ostrih strelov. Pri ladra-nu je bila dobra napadalna vrsta, ki pa je to pot bila pred golom malo preveč i
neodločna. Ugajal pa Je Rape, ki je lepo delil žoge na desno in levo. Golmau je bil na mestu in obrambra trdna. Jadrat je izenačil igro z enajstmetrovko, ki jo je zakrivil Birsa radi faula v kazenskem prostoru. Ker za tekmo določeni sodnik ni prišel je prevzel vodstvo igre novi sodnik g. Ooslar. Svojo prvo težko nalogo je rešil dobro, dasi je moral soditi dve tekmi zaporedoma v najhujšem nalivu.
Primorje (rezj : Jadran (rez.) 2 : 2. Tekma med rezervami obeh moštev je ostala neodločena in je bila mestoma zelo unfair. Primorje je bilo pred golom preveč neodločeno, sicer je bik) v polj« znatno boljše.
Slavija : Svoboda 4 : 0.
Ilirija : Maribor 3 : 0-
Ilirija je absolvirala v nedeljo prvenstveno tekmo z Mariborom v Mariboru ter dosegla pričakovano sigurno zmago. Teh nično in v pogledu skupne igre je znatno nadkriljevala domače moštvo ter vsled tega večinoma nadvladala v polju. Obrambni trio je opravil svoje delo zanesljivo, Miklavčič sicer ni bil mnogo zaposlen, imel pa je nekolikokrat vendar priložnost pokazati svojo izvrstno forma Med halfi je igral Lado nekoliko ležerno, v torwardu sta bila na višku Oman in Milan, Vidmajer ni prišel do polne veljave, ker je predolgo držal žogo, rezervno desno krilo Kos je v glavnem odgovarjalo. SSK. Maribor je igral z največjo požrtvovalnostjo. Olavno breme igre je imel nositi obrambni trio, v katerem je zelo ugajal Wagner (desni back) Halfi niso mogli rešiti svoje naloge z enakim uspehom. Forward ima v zvezah Vogrinec in Vodeb dva nadebudna igrača. Sodil je zadovoljivo g. Planinšek.
Sedanje stanje prvenstvenega tekmovanja je sledeče: 1. Ilirija (8 točk), 2. Jadran (5), 3. Primorje (3), 4. Hermes (3), 5. Maribor (2), 6. Celje (1), 7. Rapid (0 točk).
ZAGREB SI PRIBORI KRALJEV POKAL.
Zagreb : Split 3 : 2 (3 : 0)
V Beogradu se je v nedeljo vršila finale tekma za kraljev pokaL Zagreb ie mogel svojega nevarnega nasprotnika, moštvo Splita, premagati ter dobiti za to leto dragoceni kraljev pokal. Bil jc ljut in težak boj, pri katerem je hud veter igral precejšnjo vlogo. Splitsko moštvo je v pr i polovici igralo proti vetru. Zagrebčani zabijejo do odmora tri gole. Po odmoru so Spličani v premoči, zabijejo dva gola ter ne izrabijo ene enajstmetrovke. Za Zagreb so seortali Mantler, Vinek, Hitrec, za Split Bonačič. Sodnik Jokšič. V drugi polovici sta prišla na igrišče kralj in kraljica, ki sta bila od občinstva burno aklamirana. Po tekini je kralj čestital Zagrebčanom ter podal vsa-
kemu igralcu roko.
DRUGE NOGOMETNE TEKME-Zagreb: Hašk : Gloria (Reka) 6 : 1. Lepa zmaga Haška, ki je nastopil brez Friedricha, Vrbančiča, Vineka in Plazze-riaaa, ki so igrali v Beogradu v reprezentanci ZNP. Sparta : Železničarji (Si-sek) 2 : 1. Gradjanski komb. : Ilirija 2 : 0. Prvenstvene: Uskok : Sava 8:1, Grič : Pekari 2 : 1, Zmaj : Slavija 5 : 4.
Gradec: GAK. : Sturm 2 : 2. Hakoah : AAC. 5 : 1.
Dunaj: I- neamaterski razred: Sim-mering : Rapid 5 : 4 (2 : 2), Amateure : Vienna 2 : 1 (1 : 1), VVacker : Sportklub
1	: 1 (0 : 0), II. neamaterski razred: VVAF. : Floridsdorj 1 : 0, International : Weisse Elf 3 : 1, Ostmark : Nicholson
2	: 1, Hertha : Sportfreunde 1 : 0, Ger-mania : Vorvvarts 1 : 1, Bewegunsspie'er : Sturm 07 1 : 0. L amaterski razred: Red Star : Simmeringer Sportvereinigung 4 : 1, Strassenbahner : Sturm 14 3 : 0, Donau : Donaustadt 1 : 0, Jedlersdori : Neubau 1 : 0, Gersthof : Cricketer 2 : 1, Bewegung )OC : Phonzia 2 : 1.
Praga: Slavija : Sparta 2 : 1. Prvenstvena tekma. 27.000 gledalcev.
Bratislava: Rudolfshugel (Dunaj) : S. K. Bratislava 2 : 1.
Budimpešta: Hakoah (Dunaj) : FTC 2 : 1.
Kodami: Danska : Belgija 3 : L Mecheln: Belgija : Luksemburg 4 : 1. Hamburg: DFC. : Hamburger Sportvereinigung 1 : 2.
Pri nedeljski kolesarski tekmi za gor* sko prvenstvo Slovenije jc zmagal g. Šo* lar, ki je prevozil j km dolgo progo v ča» su 24 : 25. Obširnejše poročilo sledi.
Plenarna seja S. K. Ilirije se vrši danes zvečer ob 20. v damskem salonu kavarne Evropa.
LNN. Seja upravnega odbora danes ob 20. uri v sobi Športne zveze, Narodni dom.
Lastnik in izdajatelj Konsoreij <Jntra>. Odgovorni urednik Pr. Broitiie,
Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani
Ljubljana, 6 oktobra 1924
l.jabljana 306 nad morjem
pri tem se jim bodo dajali vsaki dan j diti 500 metrov v hitrem pohodu, tek ni od 2. do 4. ure popoldne. Ravnateljstvo. J bil dovoljen. Z velikim zanimanjem je = Gremij trgovcev v Ljubljani in gre- ^ šlo članstvo k štafeti ne samo moško, j mij trgovcev za politični okraj Ljubljana i tudi članice so v društvih, ki imajo pre- ! okolica opozarjata vse točilce in proda- malo članov, sodelovale, in sicer niso I jalce alkoholnih pijač na drobno in na j zaostajale za člani. Med člani pa niso bili! debelo, da se morajo glasom naredbe fi- i sami ielovadci, v štafeti so hodili tudi ! nančnega okrajnega ravnateljstva v Ljub- j starejši člani, tudi br. staroste, ki se telo- j liani in glasom v Uradnem listu z dne vadbo ne udeležujejo več. V nekaterih i
16. septembra t. 1., št. 91 na temelju čl. 13. točka 5. pravilnika k tar. post. 62 taksnega zakona zaradi odmere takse najkasneje do 11 oktobra t L prijaviti pri pristojnem oddelku finančne kontrole in
krajih, kjer ni bilo dovolj pešcev na raz- i polago so si pomagali na ta način, da so ' se štafetniki, ko so svojo pot prehodili, peljali na kolesih naprej in vnovič vsto-; pili v štafeti ter so na ia način zamašili |
Kra; opazovanja
Ljubljana Ljnbljaca Ljubljana Zagreb . Beograd Dunaj . i'ra?a . , Inomost
ob
7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7.
Zračni tlak
7625 762-0 763 6 7610 760-9
761 9
Zračna temperatura
13.4 19 6 124 160 14-0
11 0
Veter
vzhod eov. vzh.
brezvetra
sev. zapad
Oblačno
0—10
oblačno večin. obL več. jasno
n
dež
oblačno
Padavine ■ mm
4.7
4-0 40
0.3
V Ljubljani barometer višja temper. višja Sclnce vzhaja ob 6-7. saha^s ob 17-29
Dunajska vremenska napoved za torek: Najbrže jasno, v severnih Abah juž* ni vetrovi.
Torek t. X. 1924
« JUTRO* št 106
raso de Bergerac
(S police vzet ob premieri na našem odru Izšel lani pri Kleinmayru; avtorja Ro= stand = Zupančič.)
Kakor je splošno neznano, rodil se je Savinien Cyrano de Bergcrac 1. 1619., v Parizu. Študiral na College Beauvais, sku-= paj z Molierom je poslušal takrat slavne« ga filozofa Gassendija. Postal je vojak, pisal je tragedije in komedije, satirične romane v prozi, potopise po vsem svetu, — plod potovanj in fantazije — polemi« ziral proti Descartesu, branil Kopernika in Galileija. Njegove snovi so uporabili Moliere v «Fourberies de Scapin», Voltai« rc v «Micromegasu», Swift v «Guilivero» vih potovanjih®, in legicm manjših pisateljev, ki so pa zato več prepisovali L. 1655. je Cyrano umrl, ker mu je z ne« Lega okna priletela klada v glavo ...
Kazen tega konca bi torej bilo živi j en« ic njegovo prav prozaično, čeprav ne ka« kor njegovega kasnejšega avtorja Edmon c!a Rostanda, ki je pričel življenje 1868., s vrši I pa 1918., vmes pa napisal Les Ro« mancsques, Cyrana, L'Aiglon in Chan« teclera.
Rostand je imel več avtorske sreče ko Cyrp.no, kajti Cyrano je romantiko de« Tal, Rostand jo jo pa napisal. Cyrano je francoski Zagloba. Porekla je Gaskonj« skega. Gaskonja, nekdanja Aquitania, je domovina pravih Galcev, še nepomeša« ;;ih, pristnih. Dordonjska pokrajina Ber« •erac spada še v Gaskonjo. Najboljši bu-gundcc raste tam, beli in rdeči, lepa dekleta, z živordečimi modrci in s peča« mi, da jc veselje, ter s širokimi, lahkimi krili. Še živahnejši so pa gaskonjski fant« jc, ponosni, hrabri, polni fantazije in za« direnosti, z mečem prav tako nepremag
epigramov, ješč dedci in pijanci, še huj« ši od Zaglobe; preklinjači in kvantači, babjeki in pretepači, pesniki, idealisti, poštenjaki, — izkratka, kar je v človeku najbolj simpatičnega, to jc v njih; in po« vrhu poznajo dolžnost, prijateljstvo, ne« sebičnost, požrtvovalnost itd. Iz njih je sestavljen zbor kadetov. To je četa, ka« kršna nima para vsi so plemiči, vsi so takšni, kakor je zgoraj opisano, in med svoje najboljše stare hiše štejejo (kra« Ija) Henrika Navarskega iz Bearne in slavnega junaka dArtagnana in sto dru« gih po krvi junakov. Da, da nc pozabim, Gaskonjec je tudi zabavljač in gnjava« tor, kadar se loti, in jezik ima osatast, da je Blaž Mozol napram njemu pravi trapist. Med temi tradicionelnimi hiper« junaki pa je eden, kakršnega od d'Artag« nana dalje ne pozna Gaskonja. To je naš Cvrano, junak, pesnik, učenjak, vse ob« enem, nepremagljiv sabljač, neprekosljiv zabavljač, in duhoviti
K temu še doba dvobojev, dvora, in« trige, avantur. Okolica: Stari Pariz, iz katerega je zraslo na milijone romanov, dram, komedij, epigramov, novel, pesmi in — filmov... Od Dumasa do Hugoa in še naprej do Rostanda žive cele ple« jade pesnikov in drugih avtorjev od ve« like junaške dobe rcnezančne Francije, od dobe Katarine de Medici, Richelieua, Mazarina, obeh Ludvikov. Doba je bila brez dvoma velika. Od nje, od obeh ro« manskih renesans pa do današnje ruske revolucije je ena doba evropske kultur« ne zgodovine, in mi smo iz te dobe. Cy« rano, dArtagnan in Basajev Nande so bratje po duhu in naši bratranci.
Rostandov lik junačine Cvrana je vzet iz tradicije in anekdote. Cyrano je bil zadnji veliki Rinaldini francoske rene«
Ijivi, kakor z jezikom; polni doskočic in I zanse. Neoromantik Rostand se jc mo«
ral ob nJem ustaviti, ga 5e enkrat doži«
veti in ga postaviti pred generacijo, ki jc postala plehka, ki pa še ima smisla za humor in za gledanje v filme. Heroična je ta komedija, da, ali ne bolestno hero« ična: humorna je. Potem pa, ko misliš, da je vse sam smeh, takrat spoznaš, da gledaš tragedijo. Tako se igra s čustvi Galec, in šele, ko si na vrhuncu šale, ču« tiš, da je vse to zares.
Historični kostumi, historična okolica, dikcija, patos, habitus. Vse mora biti pristno. Naš oder ne bo za to, še dolgo ne. Manjka prav vsega, in povrhu con« ferenciera. Toda Cyrano se čita gladko, kakor original, in morda — boljše, iz« vzemši gaskonjsko koračnico, ki sc pre« vesti ne da, na slovenščino za enkrat še ne, ker jej manjka tiste strune »smeha na konici meča».
Toda ne. Ves Cyrano je galska pesni« tev, in je poslovenjena tako, da bi pred 80 leti ta prevod bil učinkoval kot božje razodetje. Tudi tista struna, ki nam še manjka, nam raste. Se en Župančič, in nam bo zrasla. Njegov prevod Rostan« dovega Cyrana nam jc dragocen orisinal.
Bbfl.
Dr. Ivana Tavčarja Zbrani spisi
Uredil dr. Ivan Prijatelj. V. zvezek. Izza kongresa. — Izdala in založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. 1924. XVII. in 548 strani Cena broš. Din 84.—, celo platno Din 100.— polusnje Din 105, poštnina Din 2.50.
pov ne samo iz pSemiSkih, ampak tudi iz meščanskih, rokodelskih in celo najnižjih slojev, da ilustrirajo kultumo-zgodo-
vinsko obeležje stare Ljubljane v pred-i.aarem dobi. Poklical nam .ie v spomin tedanjo ljudsko šolo z zloglasno Kapuao-vo »rajtšolo«, trnovske ribiče z oblastnim Celjustnikom na čelu, zaloške brodnike in čolnarje in nekdaj tako značilno osebo naših cest oblastnega >štongrajtarja«. Pri »špickramarici« Dajrarinki se seznanimo s tedanjo slovensko meščansko družino, pri imoviti Češkovi gospe prisluškujemo opravrjivim trgovskim in uradniškim s-oprogam, a pri veselem Andr. Smoletu rodoljubnim pogovorom maloštevilnih tedanjih naših literator.
Enako spretno se kreta pisatelj v družbi visoke evropske gospode, med starimi ljubljanskimi patriciji, na meščanskem balu kakor tudi v skromnih predmestnih hišah. Na psihološki razvoj nastopajočih oseb Tavčar sicer ne obrača posebne pozornosti, pač pa je zasnoval celo vrsto zgodb, dogodkov in prizorov, tako da je iz prvotno nameravanega »zgodovinskega romana« nastala, tekom triletnih nadaljevanj v Ljubljanskem Zvonu pestra kronika kongresne dobe. Poleg idealne, romantične ljubezni nežne Eve Luize Thumove do Metternieha ;'e razvil pisatelj celo vrsto ljubavnih zgodb iz meščanskih krogov. Kot vodilni slovenski napredni politik je Tavčar cesto krepko podčrtal oroti-klerikaino tendenco svoje dobe, a ideje onih časov, boja med absolutizmom in ustavnostjo, se je komaj dotaknil, kakor je sploh glavnima osebama tedanje
»Izza kongresa« predstavlja v našem dobe, carju Aleksandru in Metternichu. pripovedništvu docela svojevrstno umet- , odkaz.il le postranski vlogi. Hotel js pač nino tako v svoji obširni zasnovi kakor ; biti naš domovinski pisatelj glasmk na-tudi v stilističnem ozira. V okvirju cere- 5e stare Ljubljane. — monijalnega sijaja, ko so se ob priliki 1 Pomen Tavčarjevega dela »Izza kon-svetno-znamenitesga kongresa leta 1821 ' -resa« je urednik dr. Prijatelj v uvodu obračale oči vsega sveta v Ljubljano, j vsestransko ocenil ter s to Studijo podal nam je Tavčar predstavil z njemu lastno dragocen prispevek k umevanju našega plastiko celokupno galerijo domačih ti-' pisatelja. Uvod izpopolnjujejo knjigi do-
dane opombo na 67 straneh drobnega tiska, ki pričajo o brezprimerni natančnosti in vestnosti urednikovi. V njih je iz neštetih virov zajel zanimivo gradivo v ilustracijo kongresne dobe in Tavčarja samega. Zato mu bodo resni bralci nad vse hvaležni.
Knjigo se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani.
Salust: Vojna z Jugurto
Iz latinščine poslovenil Anton Dokler. Splošna knjižnica št. 35. Tiskala in založila Zvezna tiskarna in knjigarna v L juh. Ijani. Strani 123. Cena broš. Din 16.—, vez. Din 22.—.
S to kniižieo je založba Zvezne tiskarne in knjigarne, ki se kaj marljivo gib-Ije z izdajo različnih zvezkov svoje že dobro vpeljane »Splošne knjižnice« začela izdajati prevode latinskih klasikov. Veliko bogastvo na literarnih, zgodovinskih in drugačnih vrednotah, ki je založeno v latinskih klasikih, daje tem spisom posebno privlačnost in velik čar, Zato je nadvse hvalevredno stremljenje, ki hoče priobčiti slovenski publiki teli znamenitih spisov. Posebno vrednost imajo taki prevodi za one, ki ne obvladajc latinskega jezika, da se tako lahko v svojem domačem jeziku vglobijo v neusahlji. ve vire, ki nam jih podajajo latinski klasiki. Tudi za one, ki poznajo izvirni jezik in posebno za dijake, ki berejo Salu sta v izvirniku, bo ta veren in točen pre vod odličnega humanista dr. A. Dokler-ja služil prav dobro kot učni pripoinočc-K. Ker ie vrhu tega knjigi dodan primeren uvod" s pisateljevo biografijo in drugim; za bolie razumevanje potrebnimi zgodo vinskimi in drugačnimi podatki, bo knjiga kot učni pripomoček toliko več vred na. — Knjiga se dobi v Tiskovni zadrug' v Ljubljani, Prešernova ulica 54.
fjfj Vsaka ga-
I b3seda fm |50 ^ ypt
£t&o« »s^a ?>es»d* C-3 »»r. Km JDoplso^anj*- »c jEen«*«- m raCuna vsafca beseda 1 DId. - Prlobfcnjejo •« le mali ogian, ki so	▼ nzvrmi	«a Sahiro tnrti v	Na rprašanja odgovarja uprava 1«. 6® je vprašanju prllofi«** anaiaka
e*	tmr isanipuiaeUaka priat®jblna <5 Din).
(dobe) Učenca
mesarsko in prekajeval-eko obrt, sprejme Fran Golob, Ljubljana Vir.,	.">0.
21023
Čevljar, prikroje-valeč
z večletno prakso, se sprejme. — Leo Prostor, Gorenja vas nad škof j o Loko. 21081
Korespondeniiiija
r. znanjem srbohrvaščine ln i-amcatujna v vseh pisarniških poslih, se sprejme. — Naslov pove uprava „Jutra" liospodične naj se blagovolijo predstaviti med 3. in 4. uro v pisarni tvrdke.
21171
Likarlca
b e Išče za tokoj za mojo o; i. v Zagrebu. Biti mora vešča svojemu delu. Osebne ali pismene ponudbe na: Kikoia B o i i č, Petrin js -ulica 11 t Za^reou. Plača dobra, hrana ln stanovanje v hiši.	20709
Dekle aH gospodična
k dvema otrokoma, se Išče -a Čez dan. Nastop takoj. Plača po dogovoru. Nunska ulica 8/1, (od 1.—3. ure).
21178
Kot učenka
vstopi dekle k šivilji ali modistki. Ponudbe na upravo ,,.Patra" pod „Učenka 10751".	21188
Pteislni stroj
skoraj nov, štev. 10/70, se proda za 7000 Din. Naslov v upravi „Jutra". 21167
Spretna kuharica
z večeietnimi spričevali, želi premeniti službo, najraje v privatno hiš6. Naslov pri podružnici „Jutra" v Mariboru pod „Spretna kuharica".	21206
Za predtiskanje
ročnih del, se priporoča O. Frohlieh, Gradaška ulica 8, I. nadstr. — Cene nizke. — Postrežba točna.	20529
Mesarijo in gostilno
ali samo mesarijo, vzamem v najem. — Naslov v upravi „J-utra".	21119
Postelja
s peresni .o (Federmadratze) se proda. Kje, pove uprava „Jutra".	21177
Elektro-motor
d y n a m o, type Siemens-Schuckerd, 1 PS, 110 volt, prodam za 1500 Din. Poizve se v upravi „Jutra". 21182
Otroški voziček
dobro ohranjen, naprodaj. M. Kragelj, Karlovška cesta št. 24/1 (med 8.-9. uro dopoldne).	21183
*1
bSI
Motorno kolo
še dobro ohranjeno, znamke ..Kokorel", se proda za Din 3500. Istotako dva moška kolesa (predvojno blago) po 1500 Din, žensko kolo za 1450 Din ln trivrstna harmonika za 1600 Din. — Naslov pove uprava ,,Jutra" 20991
Zapravljivec
samostojnih, sprejme .Tugo-flovenska el. d. d. Brown Boveri. Ljubljana, Resljeva cesta 4.	21173

Službo za takoj
Išče spretna, marljiva prodajalka, izurjena v občevanju s strankami. Cenjena vprašanja na upravo „Jutra'' Pod: ,,Marljiva prodajalka".
21130
151etno dekle
pridno in pošteno ter vajeno vsega domačega dela in tudi nekaj kuhanja, želi službe. Ponudbe pod značko ..Pridna in poštena 10723" na upravo ,.Jutra". 21148
. Mla-20916 j
Močno motorno kolo
2 cilindra, z novo pnevmatiko, lepim in novim priklopnim vozom, lahko lovsko puško (dvocevko) ter Flobert, prodam. Naslov v upravi „Jutra".	21186
Žima in peresa
(novo) za madrace, se poceni proda. — Naslov pove uprava ,,Jutra". 21202
Motor
z 1 PS za 300 volt nape- j tost, istomerni tok. se po- : ceni proda. — Na ogled: . Zrinskega cesta 6, Ljubi: a- 1 na.	21203
8	kovin, notnih pultov
(stojal), dobro ohranjenih, kupi tamburaško društvo „Kolo" v Trbovljah. 21169
Fotoaparat
9	X 12 ali 10 X 35. kupim. Ponudbe s ceno pod značko ,,Objekt" na upravo ,Jutra'
21148
I Redka prilika!
Proda se delavnica, ki sc i	Iščem agilaega
z majhnimi stroški lahko iz- | premeni v stanovanje ln 5C0 m- vrta za 150.000 K. Polo- j vica takoj, drugo po dogovo- ,
'.Jut7a"XaSl0T POVe "sioeo ' za manjše industrijsko aii trgovsko podjetje kakršnekoli stroko z_^kapUalouK
j-------j Krasni
! Pisarna s skladiščem i podrobnosti naj se po
j v središču Maribora. so cd-[ 5092-a	uPraT0 hsta'
I da. Ponudbi- na oglasni za-! vod J. Sušnik. Maribor.
"1070
lsoem agiuie^A
družafenika-strokovnjaka
mil Se industrijsko aii trgovsko poJjetjo kakršnekoli stroko z nekaj kaj ai lastui obratni prostori na razpolago. Event. se stavba proda. Stroka in druge ibnosti naj se po možnosti navedejo. — Ponudbe pod šifro ..Industrija" c'
40 m3 tramov
S/8. S/10 cm debelino in 4 m dolžine, kupira. Ponudbe jo poslati na Beograd, poštni predal 189.	21165
Krompir, orehi, fižol
za vagonske množine, se iščejo odjemalci. Dopise na upravo ..Jutra" pod Šifro ..Eiport".	20800
Posestva,
vile, hiše, gostilne, trgovine, pekarijo, žago in mlin, proda Zagorski v Mariboru, Barvarska 3.	20933
Pri prodaji posestva
desežete priznano najboljši uapeb, če ee poslužite posredovanja Rcalltetne pisarne
«Posest», d. z o. z.
Ljubljani, Sv. Petra c. 24.
Kdo bi zamenjal
svoje stanovanje v Kranju z mojim v Ljubljani? Oplasi na upr. „Jutra" pod šifro ..Stanovanje 10G51". 20972
Stanovanje
2 sobi b pritlkllnaml, v novi vili, «o odda takoj za posojilo, proti vknjižbi na prvo mesto. Ponudbe z navedbo kapitala na poštni predal 103.	20814
Na hrano in stanovanje
K" sprejme dijak ali gespo-dična k bo! ši družini. Naslov pove uprava ,,Jutra".
21131
Solidna dama
sprejme nn stanovanje in hrano učenko, blizu obrtne šole — Valjavčeva ulica 21, Trnovo.	21101
9' orala zemlje z vinogradom, vilo, gospodarskim poslopjem, lo minut <••! postaje Konjic, vozna cesta, z vsem letožniim pridelkom in ^letarskim inventarjem ša zaradi starosti ugodno proda. Naslov pove uprava ^tra^ v Mariboru pod šifro „Vincgral".
4983/
Lepoto
dosežete samo, ako nporab-
l.aic Eta-prej>»ratc in aparate. Očko, Novi Sad, Fu-toški put 131.— Cenik brez-j plačno.	21006
Fina krojaška dola
(veliki kosi), se oddajo na dom, dvema prvovrstnima krojačema ull pomočnikoma — Le dobri delavci naj se
; zglase v modacm sa!on:i I Štefan Ocinbač, Dvorni i-g i it. 3.	2H70
velike množine
Kct sostanovalec
se sprejme gospod na hrano in stanovanje. Naslov novo uprava „,Tutra".	21155
Klopca.	
Ultimatum prejela. —	Zrem
usodi v obraz.	21163
«Fortuna»	
Dvignite nemudoma	pismo
v upravi ,,Jutra".	/I1!"
Maserka
priporoča cen/.
Pridem na dom. Skofja ulica 13
Dobrc^ izurisna šivilja
j skrbna gospodinja, želi zna-: aja z gospodom srednjo sta-| rosti. Cenjene ponudbe na upravo ,. Jutra" pod ..Res i dobra gospodinja 11702".
21190
Krasno stanovanje
opremljeno, s kuhinjo na plin, se proti odstopnini ta- i koi odda. Naslov pove upr. Jutra".	21158 i
Kct sostanovalec
Več elekfrcmonterjev 1 kar, šiška 47.
I Komp!. kuh. oprava Zimska suknja ■ se poceni proda v Mariboru,
dobro obranjer.a, se proda. ! Tvorniška 26/11.	21207
Ogleda se med 12. in 14. uro na Starem trgu 20/111.
20731
pri kateri ee stalno oglašajo	.
kupci.	I. 18S7 ; sc sprejme gospod na fcra- v
_ _ : no in stanovanje - —-
_ . . , Bk( uHcl 5f 3/I
Prodajalka
prvovrstna moč, želi mesto ;oslovodkinje; prevzame pa tudi podružnico. — Cenjene ponudbe pod ..Vetsna" na upravo ..Jutra" v Celju.
21168
Abiturient gimnazije
ISče primerne službe. Naslov pove uprava ..Jutra". 21159
/Vllnd trg. pomočnik
-	i;;,.. primernega
mesta. Zmožen ie tudi pi-sarnišk;h del. Gre tudi za sKhLdiii-nika. — Fonudbe na upravo „Jutra" pod značko ,.Marljiv 10740". 211S1
Kot postrežklnja
lili perica, iščem dela. — Naslov Je pustiti v upravi
„Jutra" pod šifro ..Delavna 10750".	21192
Naznanilo!
Večja množina raznih otroš- j kih in igračnih vozičkov: (osrankov posameznih vzorcev) tovarne ..Tribuna", se po znatno znižani ceni proda v Ljubljani, Karlovška e. 5t 4.	1933
Perje
tokošje. gosje In gosji puh ter račje, odda ia-vsako množino po zmernih cenah tvrdka E. V aj d a, Cakovec.
1SS3
Omara za obteko
in dve ohranjeni postelji, se ugodno proda. Vprašati pri Šinkovec, Pred Prulami št. 23.
Spalno opravo
ugodno prodam. Ogleda se na Cankarjevem (prej Fran-covem) nabrežju štev. 9/1.
21160
Damsko kolo
italijansko, proda za 1050 Din Rožanc, Slomškova ul. št 14/11. desno.	211C0
Zimski površnik
in zimski raglnn. za srednjo postavo, naprodaj. Nasiov pove uprava ,,Jutra". 21154
Storže
jelove. borove ter želod in žir. kupuje Fructus, Ljubljana, Tabor 2.	19510
Kupim suhe gobe
Trgovska hiša
z dobro vpeljano trgovino : pri farni cerkvi na deželi, j
se k--.pi. Ponuubr rod -načko ..Vpeljana trgovina 107:"'." na upr. ,,Jutra". 21152
Enonacstrcpno hišo
z vrtom, v ljjbljar ki oke-lici, poceni prn':::r. ror.i:dbe ped ..Pripravna za trgovino" na upravo ..Jutra".
21104
Gospo-levo. 21133
Listek sem pretel
v nedeljo prepozno. Prišel sem šele dopoldan. — čakal sem v nrdtljo od 2.—5. in ponedeljek od 2.—4. — Pošl gori. Nestrpno čakam.
2120-1
Stanovanje
soba in pritiklinc, se odda ; pr:,ti odškodnini. Naslov v ] upravi ..Jutra".	2118-1
Snfea z zajirken;
ce odda gospodu. Naslov ' j upravi ..Jutra".	21191 |
Mladenič
simpatičen, premočnih staršev, akademi!:. i- e resnega znanja z mladenko staro od 17—19 let. Premoženje postranska stvar. — Ceni ene dopise pod ..Večna ljubezen "'753" na upravo „Jjtvn".
2 i 1S7
po najvišji množino. — vedbo cene Ivan Sever.
ceni in vsako Ponudbe •/. na-/. vzorcem na: Velenje. 1937-1
in FIŽOL
kupuje
ni draž-
Pozor!
Na prostovoljni ja bi se bo predalo dne 12. oktobra majhno kmečko posestvo,
211S5

Hišo
Sever & Komp. i c!> T*ža5k:. cfu- .,8
r i presto proaaialno iu stuno-Ljubljana I vanjem, predaja gospodar-
NVolfova ul. 12 ifa^a-GHnce.	2im
.Maiiiše stanovanje j i^^Su^
sc išče ?.a november. — Na najemnino se ne gleda. — Ponudbo na upravo ..Jutra" nedeljo j P°d ..November 10752".
Di?ak
se sprejme na stanovanje z zajtrkom (elektr. luč). — Naslov pove uprava „Jutra" 21205


z a most
i <11
kupuje 5044 a
si. mm
Ljubljana.
mikZ!moV.|f^avef,dfuSlh|Suhe gobe, brinievo olje malenkosti, vse dobro ohra- ln fltol kupuje pc najvIS-njeno se ro zelo nizki ceni j Jlb cenah ter pro.1 za po-
proda na Poljanski cesti | Tzor jene ponudbe tvrdka^ Pr.
št. 43. Zanoškar.
20710 I Sire. Krani.
1117
y i t o Pekarno
vzamem v lajem v kakem prometnem kraju. Naslov v upravi ,,Jutra" pod značl.o ..Pekarna 80".	21054
Trgovina
dobro vpeljana, na prometni točki v Ljubljani, se zaradi družinskih razmer, vsem inventarjem, prav ugodno koj oclda. Dopise pod znalko ..Ugodno 10660" na upravo ..Jutra".	21022
Dobro idoča brivnica
se proda po ugodni ccni. — Franc S u r b c k. brijač, Sv. Lenart t Slov Goricah.
•>.1001
Mlada osam. Gcrer.icn
želita radi pomanjkanja znanja dopisovati /. sosp;"!' parni re»;'-"' '■■• mirnega im-čaja. V Sluf::ja nieds'1-simpatije puzn< ;š:i žer.itev. — Resne ponudbe s ?li!-'o na upravo ..Jutra" pod zna-ilto „^tanko in Zarl:o". Ta in ost zajamčena.	21027
100 delnic
Ljubljanske lrrcdltne ban":' 250 delnic Slavenske banki prodam pod značko ..Kdor J več plača" na upr. ..Jutra" 2033S
stfsc i
Glasovir
i ceno proda radi pomanjkanja prostora Frario Kopač, Kranj.	21C30
Posojilo
130.00' -'"-i ■ -n. se odda po Z>.-. mi: r.breetill, toda le proti absolutni varnrrr: in vknjižbi uu prvo meeto. Vredne:,t realitete ima znašati ^saj trikramo nominalo posojila. Ponudbe na orravo ..Jr.ira" jiod šifro „Varnost zajamčena 10712". 2110G
Naročajte, citeite in rsziirJaste ..JUTRO"!
Pianino
se ugodno proda. Naslov
| Pogajal bi se samo z -j."- direktnimi izvozniki pritličje! j Zahtevajo se najnižjo
________21172 cene. Vzorce z označbo
cen je poslati na PiaiveC-ie	Auguat0 Fini
Via Lame G. Bologna
(Italija)
podietie v
„Vrt". j.iamouja in drugovi, družba z o. z., Maribor. — Največji iibor raznovrstnih plemenitih f.	- (ce-
nov) v najple nenitejših vrstah in v seli oblikah. — Plemenite vinske trte na amcrikansUih pbdlogatt. Ua-,-.or tudi cepe in podloge iat:i: — Seme zeli-njave. cvet'a in gospodarskih rastlin. Cvetje ^ loncih in razno ukraano grmovje in drevje Imamo celo leto. Zahtevajte cenike!
21014
Vino
motno, za.-reto, kakor tudi
druge vinske bolezni se j ozdravi. Vzorec jo prinesti , < seboj ali ga poslati. — Naslov po%e uprava ..Jatra
20829 :

Dobre direktne zveze
iš< ::n za oddajo raznih juta vreč v
Ponudbo r pod šifro
ečji množini.
i upravo ...hitra" ..Vreče". 2ul77
i
Oni gespod
je kupi, sveti': psička na Poljan: ::i se naproša, da vme - rostouuljnu pro".i kupnine pri portlrja ..Štrukelj".
Zamenjam avto
(f> -bn i) ..Caimler", 6/27 KS. Izvrstno ohranjen, za mantilakturno blago. Naslov po c vr-rava ,, Jutra".
21199
Toplo priporočamo knjigi A. ftovačan
iomosilnili
Vez 48 Din, broi. 40 Din poet. 150 Din
I. Lah
inplšn Hldsr
T«. S2 Din, post. 1*50 D:o
Naročite pri Ti jkovni zadrugi ' v Ljubljani
upravi .. .:ur:i ..Pianino 108".
pod Zn
1 Wr'm premog i! i m
1920
Zdravniški zavod
vila dr. Pečnik, penzija z I zdravnikom. Secovo, pošta | Rogaška Slatina. 7.a no:ru- ; u io in razne lahke p!,u"uei buiezni (Liegeh::'.l., Dii-t-. ; Ljege-. Mastkur. u). — Ceio . leto odprto. — Zdravnik dr. , Pesnik. Prospekti. 197CU 11
dobavi a ..lUrlJa" tn, Kralja Potra trg 8.
Tcicfoa 220. Plačilo te !i na obroke. ;
Vez. 21 Dio, broš. 9 Din pošt 1-50 Din
A. Debeljak
SOLNCE -SENCE-
Vez. 15 Din, broš. 9 Din poŠt. 1 25 Din
TISKOVNA ZADRUGA
Ljubljana
Torek 7. X, 1924
8
»JUTRO» St 106
iftater feajetsR
J^mT Roman po usfmft, pisanih in tiskanih čirih
52
* * *
Odkar 9em te imel posle dnjič pred seboj, moj dnevnik, je minilo mesec dni.
Malo časa, a koliko in kako čudovito se jc medtem izpre-menilo! Kakor sanje se mi zdi vse, kar je za mano — le nekaj tednov, a že tako daleč.
Da, va banque — svojo zadnjo karto sem bil izigral. Za poslednji očetov blagoslov. Ob moji roki naj bi se preselil s tega sveta trpljenja, solz in krivic v večno blaženstvo. Te želje mu nisem mogel odreči, in Bog me zato ne obsodi. Za človeško sodbo pa se ne menim . . .
Ko sem vstopil v očetovo sobo, sem videl le drhteče roke, ki so se iztezale k meni.
«Janez, samo da si prišel! Zdaj rad umrjem!> — In očka me je poljubil. Od mojih otroških let ni tega več storil.
cKonec je z mano. Za vašo materjo grem. Samo tebe sem se čakal. Da moliš z mano in mi zatisneš oči,> je dejal.
Jaz pa sem drgetal. Moj oče, nekdaj orjak, zdaj čisto drobcen kupček kosti, belolas kakor ovčica, je ležal pred mano. Samo še senca, a duševno čudovito bister.
«Ne, ne očka. Še ni konca — še si opomorete,> sem ga tolažil in božal po koščenih rokah.
Dozorel sem — samo za v grob sem. Nič se ne bojim umreti. Dovolj dolgo sem živel ... Za vse Bogu hvala! Lepo smo se imeli včasih . . . srečen sem bil. Bog ti poplačaj vse, kar si storil zame ... in tudi vse, kar si storil drugim ljudem . . . Vesel sem bil, ko sem videl, kako so te radi imeli povsod . . . Zmerom sem slišal, da ni boljšega in modrejšega duhovna od tebe. In sem bil zato še posebno srečen... Krivico so ti storili, da si moral vendarle v klošter. In krivic še ni konec . . .>
cSaj sem šel sam, očka!>
<Vem, sam . . . Ušel si jim v klošter. Drugega ti ni kazalo. Zakopal si se sam živ v grob. Vem ... Iz nevoščljivosti, ker si bil modrejši povsod in priljubljen, samo zato so te preganjali. Ker nisi hotel uganjati politike v crkvi, so te mrzili... Pijanec, nečistnik. pretepač, slepar . . . vse, vse bi bil lahko,
—	vse grehe bi ti odpustili. Ker pa si učil ljudi le ljubezni, odpuščanja, potrpljenja drugega z drugim, so te sovražili in preganjali . . . Toda Bog je pravičen in njegova plačila ti ne vzame noben fajmošter in noben škof . . . Tudi zdaj slišim o tebi samo lepe novice . . . kakšen izvrsten pridigar si, kako se ljudje tarejo v cerkvi, kadar stojiš na leči, kako lepo org-laš . . . vesel sem, kadar slišim to. A srečen nisi. Vem . . . Tako bled si; slab si videti>.
<Vso noč sem se vozil. oeka.>
'Ne samo zato. O, vse vem ... Pa lačen si? — Ei, Micika, Urška, daj ta mu, no . . .>
Utrudil sc je. Že več dni ni govoril toliko. Hipoma je zaspal. Na obrazu pa mu je ležal nasmehljaj, dasi je hropeč sopel in so pljuča delovala očividno le še z naporom.
Umil sem se in hitel v frančiškansko cerkev maševat. Ko sem se vrnil, je očka spal še vedno.
Urška me je pozvala, naj grem zajtrkovat. šel sem v Jo-žefovo stanovanje in tam sem našel Minko. Samo roko sem ji stisnil in govoril le z Urško. Bližajo se ji težki časi. Zal ji je, da dedek ne bo mogel več pestovati vnukinje. Tako se je ra-doval punčke, saj je bil Irdno prepričan, da bo to pot dekelce in ne deček.
Jože je bil na delu in Tone v svoji delavnici; Janezek pa je odšel že zgodaj na pašo s svojo kozo.
Ko je odšla Urška na drugo stran veže poslušat, ali očka še spi, sem povedal Minki:
<Ušel sem iz samostana. Prior me ni pustil niti k umirajočemu očetu. A molčite! Prestal sem že toliko nasilja, pre-stanem še to — menda zadnje.>
<Moj Bog! In zaradi mene vas niso pustili!> je zaječala.
—	Groza me je —>
cln če se ne vrnem več tja'?> sem vprašal.
<0h!> je vzkipela, me hrepeneče pogledala, a takoj povesila oči in sklenila roki.
(Ljubezni je vse mogoče. Sama si rekla tako. In minole tedne sem v samoti toliko razmišljal o tem . . . Minka, ako se ne vrnem več v samostan, ako vržem stran to kuto, ali imaš dovolj moči v sebi, da greš z menoj, da začneva skupaj kot ena duša novo borbo z življenjem ?>
<Grem . . . kamorkoli . . . Janko, Janko!> Objel sem jo, pritiskal nase, poljubljal na sence, na čelo, na lica in šepetal :
<Ljubim te nad vse ua svetu, ti dobro moje dekle!> Ona pa mi je ovila roke okoli ramen in me poljubila na usta. Zameglilo se mi je . . . od razkošja sem zavzdihnil . . . usta so se držala usten, telo se je priželo k telesu . . . brezkončna, nepopisno razkošna minuta . . .
Tedaj se je zgodil čudež! Zunaj so se odprla vrata očetove sobe. Vračala se je k nama Urška. Minka je sedla in si zakrila obraz, jaz pa sem stopil k oknu in se sklonil nad lončke 9 cveticami.
<Očka so se zbudili. In pomislita, kakšne so se iznebililv je pripovedovala Urška. Po glasu sem čutil, kako komično se ji zdi očkova govorica <Dejali so: ,Janez in Micika bi bila najsrečnejši zakonski par. O, če bi bilo to mogoče, bi bilo kone« vsega trpljenja'!>
Planila sva: «To so rekli?!>
Hahaha! Mislila sem že, da se jim blede, — a so govorili čisto pametno in resno !>
Vsi trije smo hiteli k očetu: Urška z glasnim smehom, midva radostno razburjena in prešunjena po očetovi misli . . « sam Bog jim jo je vdihnil prav v istem trenutku, ko sva tudi sama sklenila, da storiva konec vsem mukam in se združiva makar proti vsemu svetu.
<Glejte, očka, vsi se smejemo vašim besedam!* je dejala Urška. cBolai ste, a še zmerom ste tak šaljivec.>
-"Neumna si, Urška,> je odgovoril očka. 'Kar sem mislil že toliko let, sem ti povedal. In tudi vama rečem: nesreča je, da je Janko duhoven. Dandanes noben poštenjak ne more biti in ne sme biti duhoven. Ako pa le mora biti, je hujši mueenik, kakor oni prvi kristjani, ki so jih kot baklje zažigali in jih zverinam metali v žrelo . . . Janko in Micika bi bila lahko najsrečnejši zakonski par, tako pa sta kakor na križu razpeta* a ne moreta ne živeti, ne umreti.>
Aosim
perilo, kravate, rokavice, nogavice Ud. od tvrdke
A $infavec nasu }(. Sosj
Ljubljana, h{estni trg iS.
19l0a III
Ažurira in entla
volno v vseh barvali
1903/a
Knjigovodja-bilancista
50» n
samostojno moč, po možnosti neoženjenega, išče za takojšnji nastop Konzervna tovarna „Globus', d. d. na Vrhniki. Plača po dogovora. — Reflek-tira se samo na prvovrstne moči s prima-referencami.
Spretnega
5078/a
1
mlinskega zastopnika
ki ima kapital in je pri odjemalcih dobro uveden, išče jugoslovanski proizvajanja zelo zmožen mlin. Ponudbe s šifro „MUnskl zastopnik V-86" sprejema Interreklam, d. d., oglasni zavod v Zagreba, Pal-motioeva nlloa it. 18.
Viktor Črnko
uradnik Kranj. ind. družbe
lilija Črnko
roj. Cukman
poročena Cjubijana Jesenice
ADVOKAT
Dr. Henrik Turna
naznanja, da je odprl pisarno na Dunajski cesti štev. 17 /L
5054a
_ ______ ,
!!'MiHiinni!!i;iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimi!iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiH
■ iiiiiii)itinii»iwuniinmiuTiiiitiHiiiiiNtiiii:rit;iniit!tiiiniiriiii'iTinrtim)mttttiniiintninnnii'MiniM^
li
ALOM& COMP&m
anonena In reklamna dražba z o. z. Centrala:	Filijalka:
LJUBLJANA JrJI"! BEOGRAD
Kongresni trg 3 ^^fT	Kolarčeva 7
Generalno aastopstvo a Italijo: G. Cehovln, Trst, Viale XX Setterobre 65
Oglase	Adrese
trgovskih, industrijskih in drugih podjetij, garantirano pravilne
po originalnih časopisnih tarifah za vse tu- in inozemske ča^pls«
Plakatiranje
v Ljubljani, Geogradn in ostalih mestih Jugoslavije, železniško plakatiranje po vseh jugoslov. žel;;znižkih postajah
Kinoreklasna Informacije
trgovskega značaja iz Jugo s'avije kakor tudi iz drugih držav
izum
da se stari, že obledeli jedilni stoli, klubske garniture, fotelji itd., ki so preobledeni z usnjem, lahko nanovo prebarvajo ln pridejo do prvotne barve, ima
DRAGOTIN PUC
tapetnik v Ljubljani Kolodvorska nlloa 18.
o
Velika izbera najnovejših modelov in klobukov iz klobučine (filc) vedno v zalogi v modnem salonu
Ida Škof - Wanek naslednicl
Ljubljana, Pod Trančo št. 2
Predelovanje in preoblikovanje To&na postrežba I
damskih klobukov.
1832 a
Priznano solidne cene!

Naročajte, eitajte in razširjajte m- dnevnik „JUTRO"!
v Ljubljani kakor tudi v drugih jugoslovanskih kinematografih
Zastopstvo interrt. velesejmov
Ljubljana, Praga, Liberec, Gradec; prodaja legitimacij in tozadevne informacije
♦S74a
riMUlMUlIlIMIHIMMINMHHlVMlIlMinTMIIIIlItlllMIlUinilllllltlllli!'1 i'i'tIIIHlllilttlll!l1!tMRIIl IKi'i.Mlltll(.
razna Hranilnica
registrovana posojilna in gospodarska zadruga z o. z.
v Ljubljani
Sv. Petra cesta št. 19
sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje.
Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru.
Daje posojila proti vknjižbi, poroštvu in
• • i •




vz/incn v N/uen
VEČJE POSESTVO
b 50 do 140 oralov zemlje, stanovanjsko hišo, hlevi in gospodarskim poslopjem, ne predaleč od kake železniške postaje. Posestvo mora biti na razpolago edinole najemniku in mora biti na njem prostora za 40 glav živine. Ponudbe z natančnim popisom posestva in razmer ter z navedbo oddaljenosti od postaje nasloviti je na oglasni zavod Voršiča naslednik, Maribor, Slomškov trg 16. soiea
č>037n
Sprejme ae
zmožna kavcije. ^JUHII
Vpraša se Hotel Štrukelj. Illllli.....IIHIIIIIIHI!!
jšče se rezbarskš pomočnik
mešane stroke, v glavnem za pečate, štampilje iz medi, za napisne medeno plošče in jeklene štauce. Prednost imajo oni, ki so vajeni tega dela tudi v zlatu in srebra (Flachstich). Nastop takoj ali v 14 dneh. Plača dobra. Stalno nameščenje. Ponudbe pod šifro „Zagreb II -894" na Interreklam, d. d., oglasni zavod. Zagreb, Palmotičeva 18.
li
rianaitnoiiia
v Ljubljani, Geogradn in ostalih mestih Jugoslavije, železniško plakatiranje po vseh jugoslov. žel;;znižkih posfajah
Kinoreklasna Informacije

v Ljubljani kakor tudi v drugih jugoslovanskih kinematografih
trgovskega značaja iz Jugo slavije kakor tudi iz drugih držav
Zastopstvo interrt. velesejmov
Ljubljana, Praga, Liberec, Gradec; prodaja legitimacij in tozadevne informacije
♦S74a
riMUlMUlIlIMIHIMMINMHHlVMlIlMinTMIIIIlItlllMIlUinilllllltlllli!'1 i'i'tIIIHlllilttlll!l1!tMRIIl IKi'i.Mlltll(.
Zadružna hranilnica
registrovana posojilna in gospodarska zadruga z o. z.
v Ljubljani
Sv. Petra cesta št. 19
sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje.
Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru.
Daje posojila proti vknjižbi, poroštvu in
• • i •
1853»
Razpis. i084/a
Podpisani okrajni zastop razpisuje
službo cestnega mojstra.
Pravilno kolkovane prošnje je predložiti okrajnemu zastopu najkesneje do 20. novembra 1924. Prošnji je priložiti : krstni list, dornovnico, nravno izpričevalo, družinski izkaz, oziroma samski list, zadnje šolsko izpričevalo, izpričevalo usposobljenosti za to službo in dokaze o dosedanjem službovanju.
Nastop službe in plača po dogovoru.
Okrajni zaBtop v Ormoža,
due 4. oktobra 192t.