VOLITVE 82
Nadaljujemo pot, ki smo jo začeli pred osmimi leti
Volitve deiegatov so za na-mi, pravo deio pa se Šelezače-nja. Znani so podatki o udetež-bi delavcev In krajanov na volt-,tvah;   rezultatf so sfabSi  kol jpred Stirimi In osmimi (eti in \turi\ slabst. kot smo jih priča-'lovafl   Volitev  v združenem Ipetu se je 11. marca udeietilo t,1    odstotka   upravlčencev (4,2 odstotka man)  kot pred Stirtmi letl), v krajevnih skup-nostih pa je volllo blizu 88 od-stotkov  upravidencev - pred Stirimi letl jjh je prfSlo več kot devet desetin.
Resda so se vsi, ki so priSfl na valitve, takorekoČ enogta-sno odločali za predlagane kandidate, ki zafienjajo svoj mandat z najdirso podporo, vendar se bodo morale druž-benopolitiCne organlzacije v nekaterih krajevnih skupno-stih in organizacijah združene-ga dela, ki so na repu povoliln! udeležbi. resno vprašati, kako delajo. Samo na papirju in se-stanklh z bolj ali manj ozklm krogom udeležencev all res med Ijudmt, v bazi, ki jo tako radi vedno znova in znova ime-nujemo? Kje delegacije v osmih letih niso naSle stika s sredinami. ki jlh zastopajo, kjer delegatl žlvotarijo v samo-ti med krajevno skupnostjo ai( organizacijo združenega dela in obfiinsko skupnoatjo. tam seveda.tudi ob volitvah - pa tudl v predvolilnih postopklh -ni bilo kakega pretlranega navdušenja krajanov in delav-tev. čeprav so odstotki ude-ležbe samo gote Stevilke - te pa o vsebinl ponavadi molfiijo.
bodo prav nizke Stevilke v ne-katerih sredlnah razlog za te-meljito razpravo o vsebinl dela.
Razlogov za malodufije se-veda ni, Tako meni tudi pred-sednlk občinske konference SZDL Aiojz Strmole. kl pravt. da so potekale volttve brez za-pletov, V nraznlČnem vzdufju
in da so obfianl a svojo udetež-bo dokazail. da tudi v ne ravno lahkem gospodarskem polo-žaju zaupamo naSi notranji In zunanjl politiki in nadaljnjemu razvoju nafiega samoupravne-ga sociafistlčnega sistema.
Te bosede so na mestu, saj so v StevJlnih sredinah prav de-legacije zelo razgibale samou-pravno življenje tn odločanje dejanako približale eleheme-mu   delavcu,   krajanu.   Zato
RezuHate volltev
prebarlte
na 3. stranl.
zdajle, po volitvah, nikakor ne začenjamo znova, ampak na-daljujemo pot. ki smo jo z de-legatskim sislemom začell pred osmlmi leti.
Pri nas avtocaste gradimo bolj počaai, tako tudi v delova-nju delegatskega ststema še nismo priSII do avtocesl. smo pa utrli v prvth dveh mandatih dovolj Siroko in varno pot, ki pelje k jasno postavljenim ct-Ijem. Zato pa bo treba poma-gati deEegacijam, kl so se pre-tekll teden prvič sešfe in kon-stituirale. Ne zgolj z besedami
in napotki. ampak tako, da bo-do delegati dobro spoznali najprej probleme in interese svojega okolja, nato pa - to omogoča deiegatski siBtem -probleme \n intereae sorodnih okolij in možnostl za njihovo reSitev - ob tehtanju, kdo ima boU prav.
se nekej misli ovolllnlh ime-niklh: v njth smo zaplsani vsl deiavci in občanl z volilno pra-vlco. Da ne bl koga izpustili. smo po krajevnlh skupnastih pred volitvami preverjali, kdo res živi v posameznih stanova-njih in ugotovili.damarsikoga, ki )e vpisan v votUnem imentku, na tem nasiovu že zdavnaj n> vefi, zato pa so tam drugi Iju-dje. Popravke bl morali do vo-litev vneatl v imenike - pa jih nlso. Prevsrjan|a pred volitva-ml 30 blla v veliki meri brezpto-dno delo, pa je tudi zato odsto^ tek udeležbe na volitvah nekaj nižji. saj so marsikje pnftako-vall na voliščih tudi Ijudl, ki jih v krajovnih skupnostih Že dol~ go ni vet, Izkušnje referendu-mov o samoprispevku in preo-blikovanju krajevnih skupnosti očitno niso pomagals, obljube so ostala prazne besede. Mar pri nas res nismo sposobni se-stavlti vsaj kolikor toliko toč-nega pregleda, kje kdo zares živi?
Pred atlrirrtt leti srno delega-tom za popotnico napfsa)' »Sretnol* To tahko ponovimo tudi danes, vendar hkrati spo-minjamo na Kardoljevo misel. da si srečo lahko človek ustva-ri samo sam.
STANE DROLJC