Izdelovanje čokolade
zmeljejo v prah.  kcr pa vsebujejo ta
Najvažnejša surovina.pri izdelovanju     2rna ol>ilo maščobe.   jim je   treba to
fokolade  ic   kakao.   Tega  pridelujejo     mast odvzcti To sc zgodi vvelik.h vo-
pod imcnom kakaovec na obalah Afrike     dovodnih stiskalmcah. Istisnjeno suho
in v Nizozemski Indiji. kjer raste v po-     snov imenujejo strokovnjaki kakaovi-
dobnih grmih kakor pri nas paprika ali     n» a'i kakaovo pogačo, iztisnjeno tnast
paradižniki. Ko postanejo plodovi zrcli,     Pa kakaovo maslo. kakaova pogača pri-
jih potrgajo od rastlin, izlujčijo iz stro-     d* ""'o v ">'"<• kJcr J° še enkrat pre-
kov zrna. jih posuše, zamotajo v vreče     me}}ejo. Po tem postopku je kakao žc
in odpošijejo čez širno morje v naše    -narejen in je tak, kakor ffa prodajajo v
krajc v tovarne. ki jih je ncšteto v vseh     trgovinah.
deželah, posebno pa se ponašata z nji-        Kako pa nastane čokolada? Cokotado
mi Italija in Švica.                                    izdelujejo iz že imenovane kakaovine,
13J
kateri   primešajo   nckoliko   sladkurj^-     mogibno)  odtehta v majhnc  in  ve^J
Seveda boste sedaj vprašali, kako nii-     podstavljene zavojčke in vrecice. NaH
stanejo na Čokoladi tiste lepe, ravne zji-     priromajo te vrccice na pbsebnem j$^|
reze m vdoibinc, s pomočjo katcrih se     ljivem traku, ki se premika vedno ^|
da eokolado zlomiti v majhne ki>ščkL-     pfcj, k mizi za zavijanje, kjer scdi ^M
Za   tako   čok(jlado ju trcba   kakaav"     dem delavk, ki zavojčke z dobro deh^|
gmoto izboljšati. To napravijo na veli-     čo vsebino zavijajo v papir, povež^H
kih  jeklcnih   valjih.   kamor   iztisncjo    z motvozom in pritrdijo nanje plomH
snov in ji pridenejo nekoliko vročc^a     (košček svinca).  Če  vam povemo, ^M
kakaovega masla, tc> pa radi tega. da je     napravi stroj za izdelovanje kakavftB
čokolada bolj mehka in ¦se raje lomi. Za    desctih urah 570 kilogramov te dobro^H
izdelavo mlečnc Čokolade pa pridenejo    potem si šelc lahko predstavljate, ka!!H
temu testv  še nekoliko posušencfia in     ogromno delo napravijo deiavke. Va
v prah zmletega mlcka. Nato tckočo čo-     mite svinčnik in izračunajte! Dobili b
kolado ziijejo v različne kalupe in obl'-    «te, da mora ena delavka -v.sakih 8 s
ke, v katerih so znane zareze, napisi in     kund zaviti, zavezati in plombirati ei
vdolbme, in 51H postaviio v VvlftdUnico.    osminko kilosrama kakava. Zato jeB
Ko se }C Čokoladno testo strdilo, j>a \t-     trebna že preeejšna spretnost, da zi«
tolfcjo iz posod, nakar pridc k zavijal-     rejo  to   hitrost.  Tudi  tikaj   narekii
ncmu stroju, ki zavije čokolado v štLi-     čas in hitrost stroj; prati mu morai
nijol.                                                          urno slediti. Kadar torej hrustatc sla
Vsega  dela  v teh   tovarnah   pa  nc     ko  ^^»^do.  pomislite  malo tudi
opravljajo stroji. tt-mveč tudi sprctne     "Kromno delo. ki je z njo v zvezi m
delavfcc. Ko jc  kaka«  zmlet, pridc  v     Jc napravilo to hramlo tako okusno
prostor, kjer fia tehtajo. Tu ga delavka     P"jetno. vsiplje v stroj in ta ^a avtomatično (sii-         Siccr pa: dober tek!