NOVICE Že zcpet kri in smrt. Iz Gornje Radgone smo prejeli to-le žalostno poročilo. V vinotoču na Plitvičkem vrhu je veseljačil na cvetnt) nedeljo zvečer med drugimi tudi dosluženi vojak Simon Tropenauer iz Lešanc s svojo izvoljenko. Zašel je med vesele pivce tudi 19 letni posestniški sin Oton Žižek iz Ščavnice. Začel se je prepir radi dekline, ki je sedela v drnžbi Tropenauerja. Že v prostorih vinotoča bi bilo prišlo med omenjenima fantoma do dejanskega obračuna, da tega niso preprečili ostali gostje, ki so porinili Žižeka skozi vrata. Na sveži zrak postavljeni dečko se je razijutil in sklenil ponočni obračun s tekmecom na povratku domov. Ko sta se pozno v noč sestala na cesti Žižek in Tropenauer, je prišlo takoj do prepira. Tropenauer je zagrabil poleno in udaril z njim Žižeka po tilniku s tako silo, da mu je prebil lobanjo in se je.zgrudil pri priči mrtev. Ubijalec je icoj uvidel, da njegovi udarci niso bili šala. Odbrzel je po škaf vode, ga zlil po tleh ležečemu, a brcz uspeha, ker je bil Žižek že izdahnil. Tropcnauer se je javil sam orožnikom, ki so ga pripeljali v zapor mariborskega okrožnega sodiča, kjer bo dajal odgovor za v pijanosti prelito človeško kri. Razmesarjenega so našli. Na cvetno nedeljo zvečer se je vračal proti domu Mlakar lz Sp. Laž pri Poljčanah. Ne daleč od železniške.ara prelaza v LušeSki vasi je zagledal na tiru mrtvo moško truplo z grozno razmesarjenim obrazom. Obvestil je o krvavi najdbi službujočega železničarja, ta je poklical komisijo, ki je iigotovila, da gre za 24 letnega Jerneja Kostelak, ki je bil uslužben pri trgovcu Šumru v Poljčanah. Na cvetno nedeljo je bil priden fant v vinotoču na koncu Stare vasi v veseli družbi, iz katere se je vračal proti večeru domov. Nesrečnež se jc najbrž radi vinjenosti spodtaknil pri prehodu preko železniškega tira, vsled padca obležal v nezavestl in mimovozeCi vlak mu je čisto razmesaril glavo. Strašen opomin. Pred kratkem so dovolili v Carigradu vpogled v harom (stanovanje sultanovih žen) od Kemal paše pregnanega sultana. Radovedne obiskovalce zanima najbolj koža, katero so potegnili z trlave svojeCasnega sultanovega strežaja in jo obesili pred vhod v harein kot svarilen opomin vsem rodovednežem. Ta strežaj je živel na dvoru pod sultanom Ahmedom II. koncem 7. stoletja. Ni mogel premagati radovednosti in ga je doLetela grozna kazen. Da bi videl lepe sultanove žene v liaremu, se je strežaj skril v nezastraženem trenutku pri vhodu v harem. So ga pa le izsiedili in takoj obglavili. Iz odsekane glave so potegnili kožo in jo obesili nad vhod. Najdražji polfab. Najdražji poljub, ki ga pozna svetovna zgodovina, se j« doigral v Londonu v takozvanem »Albert Halu« leta 1917. Vršila se je tamkaj dobrodelna prireditev v prilog ranjencem. Da bi prišli vojni invalidi hitro ter po ceni do večje svote, so naprosili lepo gledališko igralko Maud Lo\ve, da da svoj poljub na borzo. Igralka ja privolila in določila, kdor plača gotovo svoto, ta jo sme poljubitl javno na cesti vpričo zbrauih množic, kdor plaŁa dvojno od zgorajne svote, taistega bo poljubila lepotica sama. — Prvi pogoj je' kupil neki bankir za 11 tisoč angleškili funtov. Dvojno svoto od tega je ponudil vojvoda iz Saut Albana. V dvorani je zavladala tišina. Vojvoda je storil nekaj, česar ni pričakoval nikdo. Kot čednosten zakonskl mož se je odrekel poljubu, dvignil svojega devetletnega sinka in mu velel, naj poljubi igralko. Pogreb cigansksga knezn. Pred nekaj dnevi se je vršil v Witten pogreb cigana Tričlerja, ki je bil ciganski knez zapadne Ncmčije. Knezovo truplo je bilo na prostem na mrtvaškem odru cele tri dnl in tisoči ter tisoči so prišli gledat umrlega cigana. Sorodniki pokojnega so postavili pred mrtvašld oder nabiralnik in vsak je moral spustitl vanj nekaj okroglega. V pogrebnem sprevodu so našteli 12 tisoč oseb. Pred nckaj letl in daaes. Raziskovalec južnega tečaja ameriški admiral Byrd ]e že na povratku iz Nove Zelandije v Newyork. Ob tej priliki beležljo znanstveniki naslednjo razliko: Byrd je pričel na aeroplanu iz Kitovcga zaliva polet proti južnemu tečaju z dvema tovarišema 29. novembra 1929. Preletel je sre&no 1606 angleških milj (milja 1.609 km) v 19 in pol urah. Pred 18 leti je rabil za isto pot na pasjih saneh' norvcški raziskovalec pri rešitvi Nobllove ekspedicijo smrtno ponesrečeni Amundsen 97 dnl. Anglcški raziskovalec kapitan Scott je prehodil 120 mflj ran. Saljšo pot nego Amundsen v 139 dneh. jlogi? Na ti dve vprašanji je da pred Bil je na povratku z južnega tečaja po' ^*™-'™ mOMwm mie-nvnr nrofesor Bo- 159 "dnevni poti oddaljen od svojega oporišča 150 rnilj. Obtičal je vsled posnanjkanja za vedno v sneženem metežu z dvema spremljevalcema dr. Wileonom in lajtnantom Bovversom le 11 milj od že poprej pripravljeneg skladišča z živili. Scott je zmrznil, Byrd je Imel na poletu po pokrajinah južnega jtečaja tako toplo vreme, da jemoral v aeroplanu sleči on in tovariša rokaIvice, ki so sicer neobhodno potrebne jletalcem. Grozna lakota na Kitafskem Z la- koto na Kitajskem smo se že ečkrat bavili v našem listu. Po najnovejših po!ročilih je ugotovljeno, da mori ter koei lakota, ki v zgodovini nima primere, »a-ibolj v severnih kitajskih pokrajinah: -Ho-Nan ter Šensi, kjer je umrlo grozne smrti 2 milijona oseb. Radi pomanjkanja dežja je bila že par let vsa iete^ skoro uničena. Kar ni obrala suša, to so požrli oblaki kobilic Komiear takozvane »Chine Internacional Famine Relief Commission« javlja kot cčividec, da so ljudje v zgoraj omenjenih pokrajinah poklali ter pojedli radi omanjkanja kruha vse domače živai. Vozove so pokurili in na obsegu deeetih vasi je naletel samo na eno sobo, ki je injela streho. Ljudje, ki s še pri življenju, niso videli skozi mesece kruba in povrh še trpijo kot izstradanci radi mraza. Državne prehranjevalnice nikakor ne zadostujejo, ker je prevoz hrane združen z nepremostljivimi težkočami. Ljudje sami ne morej po živila, ker nimajo uprežne živine in ne vozil. Vsemu opisanemu gorju se je pridružila še neprestana meščanska vojBka, k! mori ter pleni, kar stapustila lakota in mraz. Komisar zagoavlja z »vso resnostjo kulturno javnost celega eveta, ako ne bo prišla za izstradane kitajske pokrajine izdatna pomoč v prehrani, bo pomrlo vse, kar je še žl»ega. Kobllic9 v Egipta. Vsakemu kristjanu je znano iz svetega pisma deset nadlog, s katerimi je udaril Bog Egipt, ker farao ni hotel Izpustiti izraelskega ljudstva. Od staroegipčanskih nadlog pozna Egipt le še osmo in ta o kobi- fi lice. Te dni so prišla poročila iz Egipta o opustošenju po kobilicah Proti raznim kužnim boleznim in vremenskim nezgodam uporablja 51ovek z uspehom razna sredstva moderne vede, a napram kobillcam je še danes prav tako brez pomoči, kakor pred tisočletji dobrim mesecem odgovor profesor Bodenheiner in njegovi sodelavciv Jeruzalemu, ki so opazovali upostoišenja po kobilicah v Palestlnl ter Prkojordanlji. Kobilice se naglo množij. Najbolj ugoden razvoj jajčec rje pri 80 stopinjab C, ako je zrak bolj vlažen. Kobilice samice ležejo jajčeca isto5asno in iz teh prilezejo po 8 do 14 dneh IIčinke, kl se uvrstijo 5rez 8 dni med starejSe živali. Povod za premiknje je lskanje hrane. Značilno za koblice je to, da se vedno držijo skupaj pri žretju in premikanju. Selitev ali premikanje iz kraja v kraj se dogaja po dnevu in najrajši, ako je toplote 30 do 36 stoplnj Celzija. Živijo le eno leto, nakoncu potovanja poginejo roji. Nikjer se ne razvije iz kobilic več nego en rod, ali pa izginejo rojl brez sledi v puščavi. PokonSavanje kobilic je zdmženo z z velikanskim trudom ter stroški. Maščevanje večkratnega milijonarja. Večkratnega milijonarja Arturja Cutten v Čikagi v Združenih državah so napadli pred osmimi leti roparj ter ga pošteno oskubili. Lotilo se je dvet tolovajev njegove hiše, katero so izropali, milijonarja .samega so zaprliv klet, kjer bl se bil skoraj zadušil. Cutten je tedaj prisegel, da bo uporabil žvljenje in premoženje v to, da bo lzsledil lopove in jih predal roki pravice. Mlijonar je razposlal tajne policiste po celem svetu in je potrošil precej denarja, preden Je spravil pod kju5 osem banditov in je na prostem le še brat tolovjskega poglavarja. Letala — najhitrejša pomoS pri kužnih boleznih. Radi uspehov, katere so dosegli zdravniki pri izvrševanju svojega poklica s pomoSjo aeroplanov, je izdala angleška vlada povelje: izdelati gotovo število zdravniških letal, ki bodo začela poslovati v posamenih pokrajinah angleškega svetovnega kraljestva. Novi angleškl aeroplai bodo tako veliki, da bo v njih prosto za nosala, kabina za enega zdravnik ln dve strežnici. Povod za graditev zravniških letal so Izkušnje Francozov 1. 1927 v vzhodni Indiji. V zimskem čsu leta 1927 je izbruhnila v Siamu v odaljenl pokrajlni Ubol kužna boleze, ki Je je grozila na vse stranl s smrtj. V o5igled nevarnosti je brzojavil guverner v Bangkok. Koj na ta klic je pripravil zdravstveni urad šeat letal, v katerih so blli zdravniki ter strežnikiin seve tudi vsa potrebna zdravila. Aroplanl so blli v par urah na mestu boleznl in stari Egipčani. Opustošujoča prodiranja kobilic po deželah ob Sredozemskem morju nastopajo v gotovih preBledkih in povzročajo z uniCvanjem rastHnstva lakoto. Na ta naCi je pomrlo leta 1866 v Alžirlji 20 tis5 ljudi. Tudi v Ameriki poznajo kobilične roJe, ki pokrijejo na stotlne kvadratnih kilometrov rodne površine in po 1500 do 2000 km na dolgo. Preplezajo vsako zapreko, preplavajo kljub neizmcrnim Izgubam reke in ako se dvignej v zrak, catcmnijo oblaki iz kobilic so^nčno ivetlobo. Kaj pač povzroča te noizmerne pohode kobllic In kako bi se biio niogo5e zavarovatl naprain tej rojo zajezill. Slamski kralj je bl za to naglo pomo5 tako navdušen, da je napravll posebno zbirko za zdravniška letala. V Združenih državah Je v krajih krog peterih Jezer vse poln zdravnikov, kl vršijo svojo praksov aeroplanlh. Isto je tudl v Kanadi. V francoskih kolonijab je obstojalaorganinlzacija zdravniških letal mnogo prej npgo v Siamu. Leta 1928 so pipcljala francoska letala iz krajev krogafriSkega mesta Alžir in iz Maroka 239 bolnikov in jih oddala v bolnice. Fako j<» mcGoSa pcmHrstitev p.a poiovico, ako Ja hr..';'lelec c^ecje na do- prav slovesno dan, ko bi naj bilBog Mohameda v nebo. Praznikuvijo miradž. Ob tej priliki je nada izdajo arabski vladarji — kalobširno pomilostitev. Necega leobhajali v Arabiji predvečer praMohamedovega vnebovetja na ru mogočnega kalifa. Kalif je pok sebi dvorjane, paše, vezirje, vvodje, zdravnike ter sodnike, Slpjim je oznanil, da ]e pomilostif nlovico kazni vse obsojence. Moraldvor poveljnik ječarjev, da javpričo zbranih dostojanstvenikovna vseh pomiloščenih in tudi zločdi katerega jim je bila znižanazen. Naenkrat prestane ječar snjem pri imenu Munasir. Ker sovsi vanj, naj nadaljuje, jim je zda je obsojen omenjeni na dosmrtJečo, ker je do smrti izstradal enjih žen. Rodilo se je zagonetno vnje: Kako pomilostiti tega hudna polovico prisojene mu kazni?je mogočni kalif in pozval navzoCpove vsak svoje mnenje, da obsne bo trpel krivice. Veliki vezir nodgovora na stavljeno vprašanje.nl zdravnik je bil resnega mnennikdo ne zna, kako dolgo še bokaznjenec. Poveljnik kalifovih hov je svetoval, naj zastrupijo zloVojskovodja se je skliceval na vega sodnika (kadija), ki je najmšl, on naj pove, kako bi bila motem slučaju zagonetna pomiloPozvani kadi je izrekel to-le sal»ko razsodbo: Na dosmrtno ječojenega je mogoče pomilostiti navlco tako-le: En dan ga pusti ksvobodo, drugi dan ga zopet zapdi je svetoval najmodrejše, kerta način je bil mogoč povsem prpopust kaznl na polovico. Ruskl sovjeti so upeljali prlsil10. Ruski sovjeti razglašajo, da pospešiti izvoz lesa in radi tega jdeno po šumah prisilno delo. Delki je bilo poslano v državne godezertira od dela ln radi tega gaba prlsiliti k delu. Po poročilih ga lista »Izvegtija« je pobegnilo dni od podiranja ter spravljanj30 tiso5 delavcev. Živ pokopan. V mestu TamMehlki so pri prekopavanju grolijonarja Angela Trapaga, da gneso v družinsko grobnico, našliležal v krsti obrnjen z obrazom nZdravnlki in drugi, ki so si ga 11, izjavljajo, da je moral biti ldezno mrtev ln kot tak še viž poPrepir za otok v Ledenem msevernem Ledenem morju leži neobljuden otok Jan Mayen, k9l lasti star mornar. Pravkar semestu Oslo sodno postopanje, rem toži pomorščak norveško Tožitelj ]e dokazal z dokumentizasedel otok pred leti. Leta 1917tel zapuščeni otok prodati nemveleindustrijalcu Stinnesu za 1 kron. V zadevo se je tedaj umešaveška vlada, moral je oddati o10 tisoč kron. Prvotni lastnik otbhajajolpravico. če potom sodnije dokazati lastfimmituim h®wzrmm iioieis-iiicf. V Rusiji so se od tistega časa, ko so prišli boljševiki do oblasti, v manj obljudenih krajih vedno vršile ' praske med manjšimi oddelki rdeče vojske in med nasprotniki, kateri so se tudi združevali v posebne čete. Tem četam so dali razna imena kot »Tovariši Zelenega duba« ali »Bojna družina bratstva ruske pravde«. Te čete so imele konje, da so lahko nenadoma nastopale Skrivale so se po lesovih, pozimi so pa posamezniki odšli na svoje domove. Razni boljševiški komisarji so z manjšimi oddelki vojakov hodili po vaseh, ubijali so nasprotnike boljševiškega režima, ropali njihovo imetje ter uganjali nezaslišana grozodejstva. »Tovariši Zelenega duba« so ob takih prilikah bolijševike večkrat napadli, jih ujeli ter jih postrelili ali pobesili. Pravico so imeli na svoji strani. Ker so prebivalce večkrat obvarovali boljševiškega nasilja, zato jih je ljudstvo zalagalo s hrano in jih je vsestransko podpiralo. Kaj so uganjali z ljudstvom boljševiški komisarji in njihove čete, nam pripoveduje vojak Petrov, ki je bil dalje časa prisiljen služiti v boljševiškem oddelku, a v srcu ni bil ž njimi, marveč je bil skrit pristaš »Tovarišev Zelenega duba«. Četa teh podlih hudodelcev, pri kateri je moral služiti omenjeni vojak, je ravno pobijala ljudi v neki kmečki hiši, ko so jo presenetili »Tovariši Zelenega duba« ter so vse te divjake obesili. O njihovih strašnih dejanjih poroča vojak Petrov tako-le:1 »Ne bom našteval vseh liudodelstev, ki so jih ti ljudje storili. Toliko jih je, da jih ni mogoče prešteti. Povem samo 1 Tam, gde ešče bjutsja, Berlin 1929, stran 93 in 94 to, da ni takih zverstev, katerih bi ti hudiči ne bili delali. Videl sem, kako so ti ljudje postljevali mladoletne deklice, da niti ne govorim o doraslih dekletih in zakonskib ženah . . . Potem, ko so jih oskrunili, so nesrečnice do golega slekli, ter jim s sabljami odrezali prsa. Naš komisar Mohard j& zverski ubil nekega duhovnika. In glejte, kaj je storil komandir voda, Kurc (naybrže oba Juda), z njegovo hčerko, petnajstletno gimnazistko. Najprej ]o je posilil, potem jo je zvezal, vzel je križ ubitega očeta in ga pritrdil k njenemu telesu, a vsa ostala kompanija je morala na njegovo povelje zasmehovaje poljubovati križ.« Peter je za trenutek obsta.l, ker mu je bilo te-žko, potem je nadaljeval: »Opisati vseh zverstev teh podležev ne morera. Poslednje njihovo delo je bilo umor tukajšnjih gospodarjev. Očeta so umorili s sabljami na dvorišču, sina so ubili tukaj v hiši, sinovo ženo in mater so zadušili na vrtu, a sedemnajstletno hčerko so vsi po vrsti posilili, kdor je le hotel. Ko so slišali krik najmlajšega dečka, so mene poslali, da bi ga ubil Deček je bežal v les in jaz sem bežal za njim. A ko sem prišel v les, sem dvakrat ustrelil v zrak, potem sem se prekrižal in pomolil Boga, da bi se deček rešil, ter sem se vrnil nazaj rekoč, da je vse končano.« To naj služi za vzgled, kaj so delali in najbrže Še delajo razni komisarji v Rusiji. Ubogi ruski narod! 0 takih dejanjih redko poroča svetovna zgodovina. Kaj takega more storiti le človek brez vere, brez morale, brez srca in brez vesti. In taki so kornunisti, zato so tudi vsa njihova dejanja temu primerna. A. K.