DRAGI STAMENKOVIČ: PRED VOLITVAMI NOVIH DELAVSKIH SVETOV Delavsko upravljanje v gospodarstvu v oblilci delavskih svetov in upravnih odtoorov gospodar-skih podjetij in organizaeij predstavlja eno naj-večjih pridobitev našega socialističnega razvoja. Proces izgradnje socialističnih družbenih odno-sov v zadnjih letih temelji na dejstvu, da delavci upravljajo sredistva za proizvodnjo. V tem relativno kratkem času so si organi delavskega upravljanja pridobili irinogo polrtič-nih iakiišenj. Zelo uspešno so reševali vprašanja organizacije pjrocesa proizvodnje, poslovanja podjetja in razvijanja iniciative pri delavcih. Praksa je že potrdiJa prednost neposrednega angažiranja proizvajalcev v upravljanju pod-jetij. Praksa pa prav tako kaže, da imamo v nažih gospodarskih organizacijah Že dosti slabosti in problemov. Res je, da koremne mnogih teh pro-blemov tiče v našem dosedanjem gospodarskem razvoju in v nedograjenosti gospodarskega siste-ma. Za nas pa je bistveno važno, da delavski sveti te probleme spregledajo in da jih začno reševati, kar praktično pomeni, da s tem uve-ljavljaj>o našo ekonomsko politiko. Pogoj za reševanje teh problemov je tudi od-stranitev subjektiivnih pomanjkljivosti, o katerih je bilo govora na IV. plenumu Socialistične zve-ze. Nujno je potrebno, da o teh problemih raz-pTavljaino v gospodarskih organizacijah ravno sedaj pred volitvami novih- delavskih svetov, ki se morajo končabi do 1. inaja. Novi delovni pogoji 3ffW V zadmjih dveh letih so gospodarske organi-zacije in delavski sveti delali v pogojih, ki 50 omogočili realizaoijo vsega izdelanega blaga, in sicer dostikrat ne glede na višino cen. Tako sta-nje na tržišču je nekako slabilo delavsko uprav-Ijanje. Ker je bilo dobiček in zaslužek lahko do-seči, so nekoliko zanemarjali proizvodne stroSke, problem bolj racionakiega izkoriščanja stroj«v in mehanizacije surovin in materiala, delovne sile, zlasti kvalificirane, poroblem delovne oxga-nizacije, nadalje pospešitev tehnološkega proce-sa Ln druga vprašanja, ki so povezana z delovno pirodtnktivnostj o. Letos in v prihodnjih lebih pa bo ustalitev tržišča ipostavila pred podjetja in delavske svete na prvo mesto te probleme v dasti bolj ostri ©bliki, zlasti pa problem prodaje izdelkov in s tem v zvezi tudi znižanja proizvodmih stroškov. Zatp je potrebno, da se naša podjetja lotijo teh vprašanj in da v prvi vrsti poiščejo moinosti in notranje rezerve za povečanje proizvodnje in delovne prodttkifcivnosti po potretoi pa tudi inož-nosti za določeno poreusmeritev. Ekonomske analize — temelj dela Naša gospodarska podjetja po navadi ne opiravljajo zadosti ekonomake analize. Toda bilo bd. po*r€bno, da imamo povsod, kjer je mogoče posebne analitike ali analitične' oddelke, ki bi za vodilno osebje podjetja, za :sestanke delav-sfcih svetov in upravnih odborcov, pripravljali gospodarske anali-ze. Brez takihi analiz ne mo-rejo delavski sveti dobro voditni podjetja. Ker Uredniški odbor »HaSe s»kupno$ti» Nikol* Balog, Nikola Cobeli«, Aie r Deleon, Klro Gligoro-v, Zdenko Uas, Milan Iwanovi6. Petar Ivičevič, Jovan Jankovič, Jovan Mlarinovio, Lju-bis>T Markovl*. Mitr« Mitrovio, Ante Novak, Vojln Popovič, Janko Smol«, Ton.e VratnSa, To-dor Vnjasinovie, Danilo Vukovič, DuSan Vnkovii. Predsednlk urtdniSkeg* odbarm: Kiro Gtlgorov. Glavni nrcdnik: Ljnbisav Markovl«. TJREDNISKI ODBOR ZA SLOVENUO Ing. Ivo Klemenči«. Tasja Koftt}, iag. Viktor Kotnik, Mtle SmollnskT, Ins. Pavle 2aacer. Predsednik nredniikega odbora ca Slovenijo; lng. Pavle Zuoer nimamo na razpolago analiz, zato dedavski svet dostikrat raapravlja o deki podjetja preveč ozko in s stališča izboljšanja dela posameznega stroja ali oddelika, ne vidi pa komplekano vsega dela in manjka mu ekonomska politiika, ki bi bila ustvarjena po širšem planu, manjka mu ekonom-ski račun za razne predloge rekonstriukeij Ln za druge rešitve, ki jih predlogi vsebujejo. Strokovno osebje in delavsko samoupravljanje Strokovno asebje podjetja je skupno s kvali-ficiranimi delavci glavni nosilec procesa proiz-vodnje. Ce se to osebje zavedno pirizadeva pri svojem delu, tedaj tudi delavskemu svetu ni težko uvideti in pravilno rešiti glavne probleme podjetja. Treba je, da pravilno uvidimo vlogo strpkov-nega osebja za uspeSno izvršitev nalog v proiz-vodnji in poslovanju kakor tudi vlogo delavske-ga sveta kot organa, od katerega je odvisno, ali bodo podjetje ekonomsko pravilno vodili ali ne. Bistveni moment pravilne ekonomske po-litike delavskega sveta je tudi ustrezajoča politi-ka nagrajevanja v podjetju zlasti izboljšanje po-ložaja kvaldficiranega strokovnega dela kolek-tiva. Če strokovnega osebja ne bomo pravilno nagradili in če ga bomo uporabljali za razne posle izven podjetja, tedaj je razuimljivo, da bo to osebje v podjetju opravljalo svoje delo slabše in z manjšim zanimanjem. So pojavi, da strokovno osebje zaradi slabe organizacije zasujemo z drobnirni in nestrokov-ninii deld, ki bi jih lahko opravili drugi. Razen tega pa je zasuto tudi z abveznostmi izven pod-jetja in je zato razuml.jivo, da ne utegne opraviti deia, pri katerem ga ne more nihče drugi za-menjabi. Osnova solidnega d»la delavskega sveta je pravzaprav dober stTokovni aparat podjetja z direktorjem na čelu in njihov pravilni odnos do delavskega sveta ter njihove dobro prLpravljene in razumljivo obdelane analize. Kr&piti strokov-no osebje podjetja pa ne pomeni slabiti delavski svet, temveč nasprotno omogočiti, da delavskl svet dejansko uiptravlja in vodi ekonomsko po-litiko podjetja. Ce podcenjujemo potrebo po skladaiosti pogiledov obeh strani, tedaj lahko samo Skodujemo proizvodinji in pod^jetj«. Delovna sila t Vprašanje delovne sile spada prav gotovo med najbolj aktualna vprašanja, ki postavljajo organe delavskega upravljanja pred veliko od-govornost. Odvečna delovna sila v podjetjih predstavlja za goapodarstvo večstranski pro-bdem: podražuje proizvodnjo, otežuje povečanje (Nadaljevanje na 2. stranl) (Ndaljevanje s 1. strani) delovne produfctivnosti, s tem pa tadi dohodika in življenjskega standarda, moti odnose na trži-šču in komplicira izvajanje sistema nagraje-vanja. Od delavskega sveta je piredvsem odvisno, ali bo rešitev tega problema dobila pravilno smer taiko, da bomo število delavcev in uslužbencev ugotovili na podlagi proučevanja delovnih mest proizvodtfiega procesa in delovnt organizaeije. V tem smislu je treba reševati tudi vprašanje zmanjšanja delovne sile. Podlago za reševanje tega vprašanja predstavljajo ekonomske koristi podjetja. Če bomo stvari tako postavili, bodo same po sebi izginile najrazličnejše težnje so-ciaidemagogije, oportunizma, pa tudi sektaštva in vsi drugi irven ekonomski argumenti, ki jih tu in tam srečujemo v zvezi z reševanjem tega vprašanja. Poslovna morala Pred gospodarskkni sodišči se veča število arbitražnih sporov in mnoga podjetja trošijo velike vsote denarja za penale in takse, nekatere svoje poslovne partnerje pa s tem, da ne izvršu-jejo obveznosti, pripeljejo v težaven položaj. Iz poročila inšpekcij je razvidmo, da padjetja do-stikrat kršijo zakone in predipise. Tako imamo pojave, da podjetja"zaradi monopolističnega po-ložaja neopravlčeno dvigajo cene, da se med seboj nedopustno zadolžujejo in kreditirajo več, kakor to dovoljuje zakon, da dajejo blago »na upanje«, »na posodo« pod oznako »akontacija«, da dajejo v naravi, česar pa ne evidentirajo, da se ne drže domenjenih cen itd. Značilno je, da je število negativnih pojavov manjše v večjih podjetjih, kjer si je delavsko upravljanje že pridobilo veČje izkušnje, kjer so po navadi boljši po-goji za notranjo kontro-lo in tudi za politično ekonomsko izobraževanje de-lavcev. Bolj pogosti so negativni pojavi pri manjših podjetjih, zlasti pri tistih, pri katerih se delo odvija na razlienih mestih (na primer v gradbeništvu), kjer je fluktuacija delavcev že po naravi dela večja, kjer so običajno organi samo-upravljanja manjši itd. In končno sorazmemo največ pomanjkljivosti je v podjetjih, kjer je preveč oblasti osredotočeno v rokah dtrektorja in poslovodje, in tam, kjer v upravnem odboru vlada familiarnost. Iz vsega tega vidimo, kako veliika je vloga delavskega sveta v borbi za pravilno poslovanje in vsestransko pospeševanje dela podjetja, za delovno discipl'ino in za poslovno moralo. V ko-nist podjetja in delovnega kolekiiva je tudi 'borba za vzpostavitev vezi med proizvodnim, ko-mercialnim in finan&nim sektorjem, kajti če nji-hove akcrije niso vsklajene, lahko povzročijo ve-liko škad'O. Razumljivo j.e, da se mora tudi delovni kolefctiv kot celota z ustrezajočimi orga-nizacijskimi ukrepi in političnim delom angaži-rati v široko postavljeni kantroli in v sami kort-troli poslovanja podjetja zlasti njegovih najbolj občutljivih sektorjev. Poročilo o poslovcmju in delu V zvez*i s tem je zelo važna borba za javnost poslovanja podjetja. Ne gre samo za podajanje in objavljailje zaklju&nega obračuna, čeprav so pojavi, da tudi sam zaključni obračun vžasih pojmuiejo bolj kot formalnost kakor kot doku-tnent, na podlagi katerega je tsreba v podjetju in v ljudskem_ odboru poretresti delo podjetja kot celote, pa tudi delo delavsikega saniou.pravljanja. Gre tudi za potrebo, da d«lovni kolek.tiv in de-lavski svet tudii drugače in ne sanno pri sp-rejetju zaključnega obračuina dajeta od časa do časa oceno ekonomskih usipehov svojega podjetja in ugotovita poleg drugega tudi to, ali stroški režije ustrezajo stvarncksti, ali bi bili izdatki za reptre-zentanco, reklamo in potovanja in druge podob-ne stvari lahko manjši kakor do zdaj. Oceniti ¦morata tudi, kako so v podjetju uporabljali sred-stva iz amortizacijskega in drugih skladov, s ka-terimi razpolaga podjetje, kako postavljajo Ln izvajajo norme, ali je izdelan pravilnik o pre-mijab. in kakšne zaslužke dosegajo na posamez-nih delovnih mestih itd. Dolga je vrsta vprašanj, o katerih bi bilo treba razpravljati takrat, ko se ocenjujejo delo delavskih svetov in določajo njihove bod-oče na-loge. Naj omenimo samo nekatere. Treba bi bilo vsekakor pretresti in oceniti tudi metodo dela delavskega sveta in upravnih odtoorov, na pri-mer, kako pripravljajo seje in material za de-lavske svete, alii ni morda preveč sej upravnega odibora v delovnem času, ali so bili člani delav-skega sveta dovolj aktivni, ali se je delavski svet zadosti posvetoval z delovnim koJektivom in spo-štoval voljo proizvajalcev, ali ni bilomorda po-javov zlorabe položaja s strani posameznih čla-nov organa delavskega samoupravljanja itd. Na-dalje, kaj srao storili za dvig nivoja ekonom-skega in političnega izobraževanja članov delav-skega sveta, kajti od nivoja njihovega znanja in od tega kako probleme razumeio, bo odvisno delo bodočega delavskega sveta. Da ne govari-mo o številnih vprašanjih higiensko tehnične zaščite dela, delovnih odnosov, politike kadrov in strokovnega usposabljanja delavcev, o pro-blemu prehrane, s.tanovanja itd., kar vse so tudi veliki problemi, ki s svoje strani posredno vpli-vajo na povečanje delovne produktivnostl Odnosi sodelovonja in dobronamerne kritike Na koncu imamo tudi vprašanje medseboj-nih odnosov v naših podjetjih, za katere bi se morale zanimati predvsem sindikalne podruž-nice in organizacije Zveze komunistov. Tudi v tem pogledu so težave in problemi, tako da do-bimo vIls, kakor da v nekaterih podjetjih ne vodijo dovolj odločne borbe proti negativnim pojavom kot so n. pr. grupaštva, lov za osebnimi koristmi, onemogočanje ali zoževanje dobrona-merne kritike, uporabljanje »laktov« itd. Res je, da včasih odbija fcritiko kot metodo za odstra-nitev slabosti in odkrivanje zlorab uporaba tež-kih in žaljivih besed. Kritika pogostokrat ni za-dosti tovariška, včasih je osebna in nestrpna ter povzroči napete odnose v podjetju. So pa tudi primeri, da se tisti, ki so »na položaju«, skušajo maščevati nad tovariši, ki iskreiio in dahrona-merno opozarjajo na napake. Smisel delavskega upravljanja leži v tem. da čim več proizvajalcev neposredno sodeluje v uipravljanju družbenih sredstev za proizvodnjo in v odiločanju pri razdelitvi dohodka pri po-speševanju pjoizvodnje in Lzbo]jšanju dela pod-jetja. V nasprotnem primeru pa je naravna po-sledica s.labše delo podjetja in izguba množične podipore in kontrole, ki je sestavni del in bistvo delavskega upravljanja. Zato imajo tafco organi delavskega samoupravljanja kakor tudi organi-zacije Zveze komunistov in sindikata nalogo, da se barijo za popolno dosego pravic delovnih Ijudi pa tudi za spoštovanje predpisov iin koristi skup-nosti tako s sbrani organov samoupravljanja ka-kor tudi s strani vsakega posameznega proiz-vajalca. Predvolilni sestanki, ki so pred nami, nam dajejo široke možnosti za ocenitev dosedanjega dela uspehov in pomanjkljivosti. Ti sestanki pa marajo dati tudi perspektivo in prograin za bo-d«če kora/ke ter konkretne ukrepe pri nadaljnji graditvi socialisti5ne družbe v naši državi, pred-vsem pa morajo dati program in naloge za delo ntivih organov delavskega samoupravljanja. " .