Politični ogledAvstrijske dežele. Tirolski dcželui zbor je razpusčea, ker ai botel dunajskim miaistrom v vseh deželaih rečeh pokorea biti; vlada bo skušala pri volitvah dobiti liberalao večiao, kar se jej pa meada ne bo posrečilo. — Kat. političao društvo za celo Česko osaovano šteje že več, kakor 3000 adov, aied teaii maogo gospode. — Svitli oesar so pomilostili 162 jetaikov, 6 v Gradcu, 8 v Ljubljani, 12 v Giadiški, dragib pa drugod. — Po večjih mestib se klati več imeaitaih pruskonemškib potepahov, ki kaj drzao govorijo, aaj bi Avstiija z razaaogerskimi deželami v tesao zvezo stopila z prasko-aemškim cesarjem; takih rlumpov" bi treba bilo iztirati, kakor aesramae pse; Avstrijaaci se trdao držimo avstrijskega cesarja iz svitle rodbiae lotriaške-babsburške; za pruskega ae maramo. Ali čudao veadar.je, da se taki lopovi ravao sedaj ia tako drzao pri nae oglasajo. — Miaistri so se zastoaj vozili v Badapeat; magjarski Tisza hoče imeti ali magjarsko banko za izdavaflje baakovcev ali pa odstopiti. Če se to zgodi, potem pravijo bo SeBByey ajegov Basledaik. Magjarski dijaki, ki so nosili turškema geaeralu Kerim-pašu častno sabljo, so se v CiBem morja skoro bili vtopili; ladja je morala zarad silae burje v Carigvad aazaj k Turkom. Hrvatje so veadar eakrat dobili srce za aesrečae slavjaBske brate, ki so k ajim pied Tuikom pribežali. V Zagrebu so osaovali podpirovalai odbor ia v ,,Obzoruu razglasili: poziv aa sabiraaje dobrovolJBih prinesaka za pribegle u vojničku krajinu Bošnjake. Piedsednik odboru je g. Ilija Guteša. Darove sprejema predsednik in uredništvo Obzoia. V Dalmaciji se delajo prostori za sprejem mnogib vojakov, posebno v Dubiovoiku! Govonca je, da je že vse pripravljeno za poziv vojakov pod puško, vsaki trenutek se zamore 5 vojnib oddelkov (korov) sklicati. Te dni je turški poslanec skušal ministra Andiassy-ja na turško, rusk: poslaaec pa na rusko stian potegnoti; kateri je zmagal, to še ni znano. Vnanje države. Ker je Turk vse nasvete turškim kristijanom na korist storjene odločno zavrgel, 80 vsi evropski poslanci zapustili Carigrad; sedaj se gre zato, kdo bo Turka z vojsko prisilil; ali tega vse evrospske vlade skupno stoiiti nečejo, ruskej pa se bojijo dovoliti, da bi sama šla nad divjega mobamedana. Rusi skušajo sedaj zopet nagovoriti Avstrijo, naj zasede Bosnijo in Hercegovino, Angleže, uaj vzacuejo Carigrad, sanii bi pa vzeli Bolgarijo; če se ta nasvet ne sprejme, potem bo ali Rusija sama morala iti v boj, kar utegne ves svet v ogenj spraviti, ali pa bodo morali Rusi že nabrano vojsko razpustiti; kristijani bodo tako zopet ostali pod zverinskim Turkom, kar naši netnški in magjarski turkoljubi iz celega srca žel6. Vendar veliko upanja nimajo; prevelike priprave na boj 8e delajo povsod. — Prusi na Nemikem še vedno ščujejo zoper Fiancoze, ti se pa ne dajo iznemiriti, še menj pa ustrašiti. — Angleži se kažejo zadnji čas menje turkoljubni, kakor še pred kratkim. — V Indiji razsaja strabovita lakota; augleška vlada je poslala 60 milijonov goldinarjev v pomoč. Turške homatije. Ruaki poslanec se je pri odhodu Turkom pogrozil, 5e bodo zopet Srbe in Činogorce napali ali kaj žalcga storili kristijanom. To je menda krivo, da je turški veliki vezir prav uljudno pisal srbskemu in čruogorskemu knezu, naj skleueta niir; Srbom boče pustiti vse, kakor je bilo pred vojsko, Cinogorcem pa več zenalje odstopiti; kaeza nista popolnem odrekla; tudi Grkom so Tuiki ponudili otok Kandijo, če ostanejo mirni. Tako delajo Turki iz strabu pred Rusom, ker bi temu radi izneverili zaveznike. Sicer pa je Turk divjak sedaj ravno tako, kakor poprej in turški popi pridgajo boj zoper Ruse ia vse džaure (svinje), t. j. kristijane. V Drinopolju so natepli prnskega konzula, v Bolgariji lovijo kristijane in jih gonijo v Azijo, kder jih hočejo vse pomoriti, če pokne vojska; v Bosniji in sicer v mestih Maglaju, Zvorniku in Tuzli so posekali več kristijanov; zato so se začeli zopet vataii zbirati. Iz Mesopotamije, Arabije, Sirije in iz svete dežele vlečejo Tnrki na boj vse, kar zamore puško nositi. Temu nasproti pa tudi Slavjani ne držijo križem rok. črnogorci so se z Miriditi zoper Tmke zvezali, Srbi so utvrdili Krusevae, rnska vojna se pa je za 2 pošti iz Kišeneva pomeknola bližej k turskej meji; v Jaš se že naprej vozi živež in streljivo; v Galac in Izmael so po kopuem pripeljali železae ladje z kanoni, da jib zoper turške spustijo v Donavo. Velikemu knezu Nikolaju postaja bolje. Zadi za njegovo vojsko zbiiajo Rusi drugo, ki bo naslanjala se na mogočne trdjave : Bjelce, Cbotim, Bender; ta vojna je neki namenjena ostro gledati na Magjare, če bi ti utegnoli Avstrijo zavolj Turkov v boj zaplesti in v Rusijo marširati med tem, ko bi 1 Nikolaj naprej črez Donavo mabnil na Turka. Zima je neki na Rusketn in Turškem silna. Obupati Slavjanom ni troba!