PROBLEMI MLADIH V SLOVENIJI: RAZISKAVA
S POUDARKOM NA KAKOVOSTI BIVANJA,
STANOVANJIH IN DELOVNIH MESTIH
AVTORJI
Martin Bučinel, Mia Koželj, Ema Krebs, Barbara Krnjak, Luka Požar, Barbara Prekoršek, Lea Prodan,
Domen Sotenšek, Tina Šmerc, Jure Tominec, Branka Razpet
Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije, Oddelek za geografijo, Titov trg 5, SI – 6000 Koper
martin.bucinel@gmail.com, mya.kozelj@gmail.com, ema.krebs@gmail.com, barbara.krnjak@gmail.com,
luka.pozar@gmail.com, prekorsek.barbara@gmail.com, zusterna.lea@gmail.com, jurelotominec@gmail.com,
tina1smerc@gmail.com, domen.sotensek1@gmail.com, branka.razpet@gmail.com
dr. Janez Nared
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Geografski inštitut Antona Melika,
Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana in Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije, Oddelek
za geografijo, Titov trg 5, SI – 6000 Koper
janez.nared@zrc-sazu.si, https://orcid.org/0000-0002-0376-3973
DOI: https://doi.org/10.3986/GV94105
UDK: 91-053.6(497.4)
COBISS: 1.01
IZVLEČEK
Problemi mladih v Sloveniji: raziskava s poudarkom na kakovosti bivanja, stanovanjih in delovnih
mestih
V prispevku smo preučili, kako problematiko mladih dojemajo mladi. Izvedli smo anketo, ki smo jo nad-
gradili s ciljno usmerjenimi intervjuji. Mladi kot najbolj perečo opredeljujejo stanovanjsko problematiko,
sledijo druženje, medosebni odnosi in vključevanje v družbo, problematika delovnih mest pa pri ocenje-
vanju kakovosti življenja v občini bivanja ni v ospredju, ji pa večji poudarek namenjajo pri predlogih rešitev.
Podrobnejša analiza pokaže na razlike med posameznimi skupinami mladih: (1) med živečimi na pode-
želju in v  mestu, (2) med dijaki in študenti ter delovno aktivnimi ter (3) med tistimi z  rešenim
stanovanjskim problemom in tistimi, ki stanovanjskega problema še nimajo rešenega. V primerjavi s pred-
hodnimi študijami presenečajo zlasti problem medsebojnega druženja, sobivanja s starejšimi in vključevanja
v družbo.
KLJUČNE BESEDE
geografija mladih, medgeneracijsko sodelovanje, zaposlitev, stanovanja, Slovenija
91
Geografski vestnik 94-1, 2022, 91–113 Razgledi
RAZGLEDI
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 91
ABSTRACT
Main problems of Slovenian youth: A study focusing on life quality, housing, and jobs
This study investigates how youth problems are perceived by young people themselves. We conducted a sur-
vey supplemented by targeted interviews. Young people mention housing as the most pressing problem for
them, followed by socialization, interpersonal relationships, and integration into society. In contrast, jobs
do not feature prominently in their evaluation of the quality of life in their municipality of residence; instead,
they place more emphasis on finding a solution. A more detailed analysis shows differences between dif-
ferent groups of young people: (1) between those living in the countryside and those living in the city, (2)
between students and those that are employed, and (3) between those that have found their own place to
live and those still looking for a place. Compared to previous studies, the problems of socializing, inter-
generational cooperation, and integrating into society are particularly surprising.
KEY WORDS
geography of youth, intergenerational cooperation, employment, housing, Slovenia
Uredništvo je prispevek prejelo 15. novembra 2022.
92
Martin Bučinel in sodelavci Problemi mladih v Sloveniji: raziskava s poudarkom …
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 92
1 Uvod
Mladi v Sloveniji se pri odraščanju soočajo s številnimi težavami (izzivi), ki vplivajo na njihove življenj-
ske odločitve in osamosvajanje. Na poti do osamosvojitve sta prva koraka povprečnega mladostnika
iskanje zaposlitve in stanovanja. Velik del mladih se s stanovanjsko problematiko najprej sreča ob odho-
du na fakulteto, ko iščejo nastanitev v študentskih domovih ali pri zasebnih ponudnikih. Ker so slovenske
univerze v večjih mestnih središčih, se hitro pojavijo težave, predvsem pri najemanju stanovanj pri zaseb-
nih najemodajalcih, kjer je povpraševanje veliko, ponudba pa zaradi različnih dejavnikov (na primer
Airbnb) vedno manjša. Tudi z iskanjem zaposlitve se mladi srečujejo precej zgodaj – prek študentske-
ga oziroma dijaškega dela, to je formalne oblike začasne zaposlitve dijakov in študentov, saj večina
delodajalcev zahteva že določene izkušnje oziroma dokončano določeno stopnjo izobrazbe. Veliko štu-
dentov, ki dobi zaposlitev, ima že določene izkušnje zaradi opravljanja študentskega dela (glede na delež
študentov, ki med študijskim procesom delajo, sodi Slovenija s 66 % nad evropsko povprečje; Hauschildt
s sodelavci 2021).
V  študijah se kot glavni problemi mladih pojavljajo: odseljevanje (Majcen s  sodelavci 2000;
Rebernik 2004; Kerbler 2006; Lapuh 2011; Drozg 2012; Kušar 2012; Kozorog 2013; Žiberna in Lorber
2014; Berdnik 2016; Drnovšek 2016; Repina 2016; Staniscia in Benassi 2018; Gostič 2019; Kokošar 2019;
Černe s sodelavci 2021; Nared s sodelavci 2021), stanovanjska problematika (Goljevšček 2020; Nared
s sodelavci 2021) in pomanjkanje delovnih mest (Pečar 2002; Benkovič Krašovec 2002; Bole 2004; Škrt
in Žohar 2005; Grčar 2006; Jezeršek 2007; Moljk 2011; Drozg 2012; Bevc in Ogorevc 2014; Bevc in Uršič
2014; Strategija … 2016; Lapuh 2019; Morgado s sodelavci 2016; Repina 2016; Gostič 2019; Nared s sode-
lavci 2021). Kot glavne razloge za odseljevanje navajajo ekonomske motive in izobraževanje, pri čemer
lahko odseljevanje delimo na selitve znotraj države in izseljevanje v tujino (Moljk 2011). Kot je ugo-
tovil Nared s sodelavci (2019), je odseljevanje zlasti izrazito v urbanih občinah s padajočim številom
prebivalcev (selitveni prirast –1,84 na 1000 prebivalcev) in v ruralnih občinah s padajočim številom
prebivalcev (–1,50). Problematiko odseljevanja je naslovila tudi raziskava koprskega zaledja, kjer je kar
58 % anketirancev zaskrbljenih glede nadaljnjega razvoja svojega kraja, pri čemer kar 63 % anketiran-
cev meni, da mladi v kraju nimajo dovolj priložnosti. Med anketiranci bi se jih ob primerni priložnosti
18 % odselilo v mesto, pri čemer med razlogi selitve omenjajo pomanjkanje delovnih mest, slabšo oprem-
ljenost s storitvami in infrastrukturo ter slabšo prometno dostopnost (Azinović s sodelavci 2019).
Problematika odseljevanja je izrazitejša pri mladih, saj je raziskava med prebivalci v obmejnih pro-
blemskih območjih (Černe s sodelavci 2021) pokazala, da se želi preseliti kar 38,4 % anketiranih dijakov
in študentov. Odseljevanje mladih so kot največji problem na področju človeških virov v obmejnih pro-
blemskih območjih označili tudi predstavniki občin (Nared s sodelavci 2021). Kot razlog omenjajo slabe
zaposlitvene možnosti, pomanjkanje delovnih mest in izobraževalnih ustanov ter nedostopnost
nepremičnin za mlade, kot rešitev pa zlasti pomoč mladim družinam ter aktivno vključevanje mla-
dih v družbeno življenje in odločanje.
Del mladih se izseljuje tudi v tujino, predvsem visoko izobraženi in strokovnjaki. Razlogi za to so
poleg višje plače, tudi dobre razmere za delo, možnost uporabe vrhunske raziskovalne infrastrukture,
delo z vrhunskimi strokovnjaki in možnosti trženja raziskovalnih rezultatov (Moljk 2011).
Ker so mladi pomemben gradnik razvoja lokalnih skupnosti, želimo v članku celovito zajeti nji-
hov položaj na ravni celotne Slovenije ter z vseslovensko anketo ugotoviti njihove ključne težave ter
kako se te med posameznimi skupinami mladih razlikujejo. Tovrstno poznavanje mladinske proble-
matike je ključno za oblikovanje ustreznih politik, ki bi vodile v izboljšanje položaja mladih na podlagi
njihovih pričakovanj, pogledov in izkušenj.
Cilj prispevka je pridobiti sliko o problematiki mladih v Sloveniji. Osredotočili smo se na kako-
vost bivanja v občinah prebivališča anketirancev, stanovanjsko problematiko z vidika največjih izzivov
(razpoložljivost in cenovna dostopnost stanovanj) in možnih rešitev, zaposlitvene možnosti po mne-
nju mladih in njihove rešitve ter možnosti za aktivno vključevanje v družbo.
93
Geografski vestnik 94-1, 2022 Razgledi
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 93
94
Martin Bučinel in sodelavci Problemi mladih v Sloveniji: raziskava s poudarkom …
Skladno z zastavljenimi cilji, smo si zastavili naslednja raziskovalna vprašanja:
• Kako mladi ocenjujejo kakovost bivanja v svoji občini?
• Kako mladi ocenjujejo stanovanjsko problematiko in katere so največje težave na tem področju?
• Kako mladi ocenjujejo zaposlitvene možnosti in kje vidijo rešitve?
• Kako mladi ocenjujejo možnosti aktivnega vključevanja v družbo?
Kot mlade smo upoštevali prebivalce Republike Slovenije, stare od 15 do vključno 34 let, deloma
zaradi navezave na druge študije in dokumente, deloma pa zaradi navezave na petletne starostne sku-
pine. V primerjavi z ostalimi državami Evropske unije živi v Sloveniji najvišji odstotek mladih do 34.
leta pri starših (Nacionalni … 2012). Prav tako je to obdobje v življenju, ko se mladi osamosvojijo, seli-
jo v lastno ali najemniško stanovanje brez staršev, sami, s sostanovalci ali s partnerjem, in postajajo tudi
sami starši. Torej lahko obdobje od 15. do 34. leta opredelimo kot obdobje odraščanja (Nacionalni…2012).
2 Metode
2.1 Anketa
Da bi odgovorili na raziskovalna vprašanja, smo aprila in maja 2021 izvedli spletno anketo, ki smo
jo prek spletnega portala Enka.si razposlali mladim med 15. in vključno 34. letom.
Ker so anketiranci odgovarjali glede na občino stalnega prebivališča, smo za pomoč pri disemina-
ciji ankete prosili občine prek Skupnosti občin Slovenije, Združenja občin Slovenije in Združenja mestnih
občih Slovenije. Da bi čim lažje prišli do anketirancev, smo povezavo na anketo delili še prek društev
in organizacij, ki se posvečajo problematiki mladih, vabilo k oddaji ankete pa je bilo objavljeno tudi na
družbenih omrežjih Oddelka za geografijo Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.
Anketo je začelo reševati 1545 mladih, do konca pa jo je izpolnilo 1080 anketirancev. Za analizo smo
upoštevali vse anketirance, ki so odgovorili na posamezno vprašanje, pri čemer jih je na prva vpraša-
nja odgovorilo več, nato pa se je število začelo od vprašanja do vprašanja postopoma zmanjševati. S tega
razloga je pri slikah navedeno število anketirancev (N), ki so odgovorili na posamezno vprašanje.
Med anketiranci je s 40 % prevladovala starostna skupina od 20 do 24 let, sledita skupini od 15 do
19 let (29 %) in od 25 do 29 let (19 %). Najmanj odgovorov je iz skupine prebivalcev, starih med 30 in
34 let (11 %). 72 % vseh vprašanih se je glede na status opredelilo za dijake ali študente, 27 % je zapo-
slenih ali brezposelnih, 1 % vprašanih pa je označil odgovor drugo, med katerimi je prevladoval odgovor
samozaposlen. Izmed vseh anketiranih jih je 16 % končalo osnovno šolo ali manj, 52 % srednjo šolo,
29 % višjo šolo ali fakulteto ter 3 % znanstveni magisterij ali doktorat.
Glede na občino bivanja (slika 1) največ anketirancev prebiva v Ljubljani (23 %), Mariboru (11 %),
Kopru in Kranju (oba 8 %), sledijo občine Tolmin, Laško (obe 4 %) in Brežice (3 %).
Poleg skupnih odgovorov smo analizirali tudi posamezne skupine anketirancev, in sicer upošte-
vaje njihove odgovore glede na značilnosti območja bivanja (na podeželju (50 %) ali v mestu (50 %)),
glede na razrešitev stanovanjskega problema (stanovanjski problem imajo rešen (33 %), stanovanjske-
ga problema nimajo rešenega (67%)), ali glede na status (študenti in dijaki (72%) ter zaposleni, brezposelni
in drugi (28 %)).
Pri raziskavi smo naleteli na nekatere omejitve. Na specifičnost odgovorov na anketo je zagotovo
vplivala izvedba ankete v času pandemije Covid-19, ko so veljale številne omejitve na področju oskr-
be, izobraževanja, gibanja prebivalcev med občinami in regijami ter druženja. Prav tako se moramo
zavedati, da je bila anketa izvedena v času, ko so bile razmere na trgu dela precej drugačne od današ-
njih, ko je veliko povpraševanje po delovni sili. Zato je pri posameznih odgovorih potrebna določena
stopnja previdnosti. Sicer smo pridobili veliko odgovorov, vendar ti niso bili enakomerno zastopani
Slika 1: Število izpolnjenih anket po občinah. p
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 94
95
Geografski vestnik 94-1, 2022 Razgledi
2
7
1
2
2
9
3
3
5
1
7
6
5
0
36
6
3
4
3
0
5
2
2
1
1
10
4
0
2
19
6
38
15
2
36
3
17
11
25
1
3
25
1
2
1
22
1
1
2
5
5
4
2
2
2
2
0
0
12
9
6
28
9
4
7
5
3
11
20
6
3
0
114
1
1
2
8
4
5
0
1
4
5
96
1
2
2
3
4
2
0
7
1
5
12
4
2
6
4
3
11
2
5
11
0
3
1
01
3
6
10
0
4
2
2
20
0
2
3
4
0
2
0
7
2
14
9
0
3
1
3
0
12
0
2
15
3
2
4
39
1
7
2
1
0
1
3
12
1
1
2
0
0
1
1
0
15
0
1
0
3
1
2
0
1
2
0
7
1
0
2
1
2
0
0
0
2
0
1
3
2
1
6
0
3
2
0
12
0
1
2
1
0
0
2
1
0
0
0
0
1
39 22
10
3
1
1
8
2
8
0
1
1
10
0
10
20
30
40
5
km
Le
ge
nd
a 
   
   
   
   
   
   
   
   
0 1–
3
4–
10
11
–2
5
26
–5
0
50
+
št
ev
ilo
 iz
po
ln
je
ni
h 
an
ke
t p
o
po
sa
m
ez
ni
h 
ob
či
na
h 
v 
Sl
ov
en
iji
 
Av
to
ric
i z
em
lje
vi
da
: T
in
a 
Šm
er
c,
 B
ar
ba
ra
 P
re
ko
rš
ek
Vi
r: 
G
eo
de
ts
ka
 u
pr
av
a 
Re
pu
bl
ik
e 
Sl
ov
en
ije
 2
02
0
©
 U
ni
ve
rz
a 
na
 P
rim
or
sk
em
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 95
po skupinah mladih (na primer zaposleni, brezposelni in drugi napram študenti in dijaki) in po obči-
nah. Nekateri anketiranci ankete niso izpolnili do konca. Zaradi spletnega izvajanja ankete obstaja
možnost, da računalniško slabše pismeni ali mladi s slabšim dostopom do medmrežja niso imeli ustre-
zne možnosti za izpolnitev ankete. Da bi omenjene pomanjkljivosti odpravili, smo z anketo pridobljene
odgovore nadgradili z intervjuji.
2.2 Intervju
Medtem ko smo želeli z anketo čim bolj celovito zajeti za mlade relevantne tematike, je bil namen
intervjujev pridobiti poglobljene informacije o specifičnih vprašanjih, povezanih z zaposlovanjem (tudi
tu je treba omeniti, da je bilo v času izvajanja intervjujev stanje na trgu dela precej drugačno od današ-
njega), stanovanjsko problematiko, medgeneracijskimi odnosi. Tem temam smo tudi prilagodili izbor
intervjuvancev.
Opravili smo pet intervjujev, in sicer s predstavnico Dijaške organizacije Slovenije (Ustni vir 1 2021),
predstavnikom Urada Republike Slovenije za mladino (Ustni vir 2 2021), predstavnico Zveze sloven-
ske podeželske mladine (Ustni vir 3 2021), predstavnico Zadruge Zadrugator (Ustni vir 4 2021) in
predstavnico Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (Ustni vir 5 2021).
Intervjuji so bili polstrukturirani, pri čemer smo sogovornikom zastavili vprašanja, prilagojena nji-
hovemu področju delovanja, pri podvprašanjih pa smo sledili tudi sogovornikovemu miselnemu toku.
Ključno pri intervjujih je bilo, da smo zajeli podrobnejšo opredelitev problema, vzroke zanj in tudi možne
rešitve. Namen različnih intervjuvancev in vprašanj je bil dopolniti rezultate ankete, ne pa medseboj-
na primerjava ali generalizacija odgovorov intervjuvancev.
3 Problemi, s katerimi se soočajo mladi
Z vidika kakovosti življenja v občini (slika 2) so anketiranci na lestvici od 1 (zelo slabo) do 5 (zelo
dobro) najslabše ocenili cenovno dostopnost stanovanj (2,20); le-ta je najslabšo oceno dobila pri vseh
skupinah anketirancev. Druga najslabše je bila ocenjena razpoložljivost stanovanj, ki je dobila višjo oceno
pri anketirancih s podeželja (2,55) kot pri anketirancih iz mesta (2,40); višjo oceno je na podeželju dobi-
la tudi cenovna dostopnost stanovanj (2,49), medtem ko je ta ocena med mestnimi anketiranci precej
nižja (1,94). Na četrto mesto se uvršča kakovost stanovanj, kar potrjuje, da je stanovanjska problema-
tika med mladimi očitno najbolj pereča.
Drugi sklop problemov lahko vežemo na družbeno vključenost mladih: mladinske centre, med-
generacijske odnose, pogostost prireditev ter obstoj prostorov za druženje. Rangirano glede na vse
odgovore, so se razvrstili med tretjim in osmim mestom. Mladi razmeroma slabo ocenjujejo tudi sta-
nje na področju onesnaženja in hrupa. Med slabše ocenjeno polovico odgovorov se uvrščajo še
kakovost delovnih mest ter dve področji, ki ju lahko uvrstimo med družbeno vključenost mladih, to
je informiranje o dogajanju v občini ter možnosti za druženje. Na področju delovnih mest se med slab-
še ocenjeno polovico odgovorov uvršča le kakovost delovnih mest, njihova dostopnost pa ni bila tako
slabo ocenjena.
Najbolje so anketiranci ocenili dostopnost do zelenih površin in možnosti rekreacije (4,39); ta vidik
so najbolje ocenile vse skupine anketirancev razen anketirancev iz mesta, ki so najbolje ocenili
dostopnost do oskrbnih storitev, denimo pošte, trgovine in podobnega. Med posameznimi vidiki kako-
vosti življenja se med različnimi skupinami anketirancev kažejo tako podobnosti kot razlike, v veliko
96
Martin Bučinel in sodelavci Problemi mladih v Sloveniji: raziskava s poudarkom …
Slika 2: Ocenjevanje kakovosti življenja v občini stalnega prebivališča anketirancev z različnih vidikov,
predstavljeno skupaj in za različne pare anketirancev: mesto-podeželje; nerešen stanovanjski problem-
rešen stanovanjski problem; zaposleni in brezposelni-dijaki in študenti (N = 1268). p
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 96
97
Geografski vestnik 94-1, 2022 Razgledi
0 1 2 3 4 5
cenovna dostopnost stanovanj
razpoložljivost stanovanj
mladinski center
kakovost stanovanj
odnosi med mladimi in starejšimi
(kako starejši razumejo mlade)
onesnaženost
pogostost prireditev
obstoj prostorov za druženje
kakovost delovnih mest
hrup
informiranost o razmerah v ob inič
možnosti za druženje
cestna infrastruktura
možnosti izobraževanja
razpoložljivost javnega prometa
dostopnost do delovnih mest
dostopnost do kulturnih ustanov
možnosti za vrti karstvo/lastno pridelavo hraneč
komunalna infrastruktura (vodovod, kanalizacija)
dostopnost do širokopasovnega medmrežja
dostopnost do športnih površin/infrastrukture
dostopnost oskrbnih storitev (pošta, trgovina ...)
dostopnost do zelenih površin in možnosti rekreacije
nerešen stanovanjski problem rešen stanovanjski problem podeželje mesto
zaposleni dijaki in študenti anketiranci skupaj
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 97
98
Martin Bučinel in sodelavci Problemi mladih v Sloveniji: raziskava s poudarkom …
primerih pa so, razen v nadaljevanju omenjenih izjem, odgovori posameznih skupin med seboj pre-
cej primerljivi. Pri dostopnosti do oskrbnih storitev, denimo pošte, trgovine in podobnega, opazimo
precejšnjo razliko med anketiranci iz mesta in s podeželja: prvi ta vidik ocenjujejo kot precej dober
(4,47), slednji pa so mu dali nekoliko nižjo oceno (4,00). Tudi dostopnost do širokopasovnega med-
mrežja je boljša v mestu (4,21) kot na podeželju (3,66). Komunalna infrastruktura je kot vidik kakovosti
življenja višjo oceno dobila v mestu (4,12), na podeželju je ta ocena nekoliko nižja (3,72). Precejšnje odsto-
panje od ostalih odgovorov je vidno pri možnostih za vrtičkarstvo oziroma lastno pridelavo hrane, ki
so jih anketiranci s podeželja ocenili precej bolje (4,41) kot anketiranci iz mesta (3,16). Med anketi-
ranci iz mesta je boljšo oceno dobila tudi razpoložljivost javnega potniškega prometa (3,74), na podeželju
pa je ta vidik dobil nižjo oceno (3,11). Prav tako so nižjo oceno med anketiranci s podeželja dobile mož-
nosti izobraževanja v njihovi občini (3,13), medtem ko je ocena med anketiranci iz mesta vidno boljša
(3,70). Z mladinskimi centri so bolj zadovoljni anketiranci iz mest (3,18) kot s podeželja (2,53).
Anketiranci bi kakovost življenja najraje zvišali z več kakovostnimi delovnimi mesti za mlade (4,59)
(slika 3). Najmanj jih je za izboljšanje kakovosti življenja izbralo boljše povezave z javnim potniškim
prometom (3,86), kjer pa je opazna večja razlika: anketiranci s podeželja (4,02) menijo, da je ta ukrep
pomembnejši kot prebivalci iz mesta (3,69). Pri odprtem odgovoru »drugo« so za zvišanje kakovosti
življenja mladih podali predloge s področja stanovanjske problematike (cenejša stanovanja, pomoč mla-
dim pri nakupu stanovanj, možnost pridobitve kredita in podobno), s področja zaposlitve (več možnosti
0 1 2 3 4 5
nerešen stanovanjski problem rešen stanovanjski problem podeželje mesto
zaposleni dijaki in študenti anketiranci skupaj
boljše povezave z javnim
potniškim prometom
ve možnosti za aktivno
vklju itev v lokalne skupnosti
č
č
ve dogodkov za mlade
(športne, kulturne, izobraževalne)
č
ureditev pripravniške dobe za
namen pridobivanja delovnih izkušenj
subvencije za mlade družine
nadomeš anje prekarnih oblik
zaposlovanja s kakovostnimi
delovnimi mesti
č
ve stanovanj za mladeč
drugo
ve kakovostnih
delovnih mest za mlade
č
Slika 3: Predlogi zviševanja kakovosti življenja za mlade z vidika posameznih skupin anketirancev
(N = 1268).
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 98
za zaposlitev, primerna plačila za mlade, usmerjanje mladih v deficitarne poklice) in družabnega življe-
nja (več aktivnosti, več prostorov za druženje, več delavnic za mlade in podobno).
Kot poudarja predstavnica Dijaške organizacija Slovenije, bi morala država na področju problematike
mladih sprejeti ukrepe, ki v prvi vrsti koristijo mladim in ne trgu. Običajno so ti ukrepi dražji, vendar
na dolgi rok zagotovo bolj »dobičkonosni« – pa ne v smislu denarja, temveč v smislu intelektualnega
kapitala mladih. Mlade bi bilo treba vključevati v pogovore, ki se tičejo njih in njihovih priložnosti, saj
mladi za svojo problematiko poznajo številne konkretne rešitve, za katere tudi vedo, da so izvedljive,
česar pa politika pogosto ne razume. Sicer pa je po njenem mnenju Slovenija država, kjer lahko mladi
izkoristijo svoj potencial, predvsem na področjih, ki jih zanimajo, na voljo imajo veliko univerzitetnih
študijskih programov ter nadaljnjih kariernih priložnosti (Ustni vir 1 2021).
3.1 Razpoložljivost, kakovost in cenovna dostopnost stanovanj
Največji delež (68 %) anketirancev živi pri starših, večino teh predstavljajo dijaki in študenti, izmed
katerih jih pri starših živi kar 78 %. V lastnih in najemniških stanovanjih/hišah pa prevladujejo zapo-
sleni/brezposelni, katerih 29 % živi v lastnem stanovanju in 22 % v najemniškem. V mestih so podatki
sledeči: prebivanje pri starših (61%), v najemniškem stanovanju (18 %), v lastnem stanovanju (13 %).
Na podeželju večina živi pri starših (75 %) (slika 4).
Pri vprašanju »Ali imate rešen stanovanjski problem?«, je večina (67 %) anketirancev odgovorila
z »ne«. Pri tistih, ki imajo rešen stanovanjski problem, jih poleg pri starših (55 %), velik delež živi v last-
nem stanovanju (28 %), pri tistih, ki nimajo rešenega stanovanjskega problema, pa odgovoru pri starših
(74 %) sledijo tisti, ki živijo v najemu (15 %). Med odgovori se je pojavila velika razlika pri odgovorih
99
Geografski vestnik 94-1, 2022 Razgledi
Slika 4: Kje trenutno živite? (N = 1254).
0
10
20
30
40
50
60
d
el
ež
(%
)
70
80
90
pri starših dijaški
dom
študentski
dom
lastno
stanovanje/hiša
najemniško
stanovanje/hiša
pri
partnerju/ici
mestoanketiranci skupaj
podeželje
študenti/dijaki
rešen stanovanjski problem
zaposleni/brezposelni
nerešen stanovanjski problem
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 99
100
Martin Bučinel in sodelavci Problemi mladih v Sloveniji: raziskava s poudarkom …
študentov/dijakov in zaposlenih/brezposelnih, in sicer, da ima večina zaposlenih/brezposelnih (51 %)
rešen prej omenjeni problem, medtem ko študenti/dijaki (26 %) stanovanjskega problema nimajo reše-
nega. Pri primerjavi mesto-podeželje se v tem primeru ne pojavlja bistvena razlika.
Večina anketirancev ocenjuje možnosti za najem stanovanj kot slabe (37 %) ali zelo slabe (35 %),
najslabše mnenje o tej tematiki imajo anketiranci iz mestnih okolij in z nerešenim stanovanjskim
problemom. Kot prevladujoči razlog za takšna mnenja je 49 % anketirancev navedlo previsoke najem-
nine.
Možnosti nakupa stanovanj za mlade so po ocenah anketirancev zelo slabe (46 %), večinoma zara-
di visokih cen stanovanj. Vreden omembe je delež odgovorov »ne vem« (trenutno me ne zanima) med
študenti/dijaki (23 %) in anketiranci s podeželja (21 %).
Vse skupine anketirancev menijo, da sta cena in lokacija stanovanja najpomembnejša dejavnika pri
iskanju stanovanja (slika 5).
Kot navaja predstavnica Dijaške organizacije Slovenije, je stanovanjska problematika mladih
v Sloveniji prisotna že več let (Ustni vir 1 2021). V Sloveniji nimamo ustrezne stanovanjske politi-
ke, kar se odraža v visokih najemninah in pomanjkanju najemniških stanovanj na trgu. V povprečju
se mladi v Sloveniji kasneje odselijo kot mladi v drugih evropskih državah. Mladi prav tako težko
dobijo neprofitna stanovanja, saj imajo družine s slabim socialno ekonomskim statusom prednost
(Bohinec 2020).
Večina anketirancev se v prihodnosti namerava seliti (54 %), z izjemo tistih, ki imajo rešen stano-
vanjski problem, pri teh je večina odgovorila z »ne« (40 %); med mestom in podeželjem ni bilo večjih
razlik.
Anketiranci so kot tri najpogostejše razloge za selitev (slika 6) navedli: zaposlitev, partnersko zvezo
oziroma poroko ter nakup/najem nepremičnine. Med skupinami se poglavitni razlog razlikuje, in sicer
je ta pri študentih/dijakih zaposlitev (35 %), pri zaposlenih/brezposelnih nakup/najem nepremičnine
cena
stanovanja
lokacija
stanovanja
bližina
storitev
bližina
delovnega
mesta
bližina
staršev in
sorodnikov
velikost
stanovanja
drugo
0
20
40
60
80
100
120
d
el
ež
(%
)
mestoanketiranci skupaj
podeželje
študenti/dijaki
rešen stanovanjski problem
zaposleni/brezposelni
nerešen stanovanjski problem
Slika 5: Cena in lokacija stanovanja imata z vidika mladih največjo vlogo pri iskanju stanovanja (N=1254).
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 100
101
Geografski vestnik 94-1, 2022 Razgledi
0
10
20
30
40
50
60
70
d
el
ež
(%
)
mestoanketiranci skupaj
podeželje
študenti/dijaki
rešen stanovanjski problem
zaposleni/brezposelni
nerešen stanovanjski problem
izobraževanje zaposlitev nakup/najem
nepremi nineč
partnerska
zveza oz. poroka
slabe razmere
za bivanje
drugo
Slika 6: Razlogi za selitev (N = 637; tisti, ki se nameravajo seliti).
z boljšimi življenjskimi
razmerami
v ob ini bivanjač
z
č
boljšim
gospodarskim
razvojem ob ine
z ve jo ponudbo
delovnih mest
č z ve jo ponudbo
nepremi nin
č
č
drugo
0
5
10
15
20
25
30
40
35
d
el
ež
(%
)
mestoanketiranci skupaj
podeželje
študenti/dijaki
rešen stanovanjski problem
zaposleni/brezposelni
nerešen stanovanjski problem
Slika 7: S čim bi preprečili odseljevanje mladih s podeželja in nekaterih mest? (N = 1180).
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 101
(64 %), pri mestnem prebivalstvu sta največja razloga nakup/najem nepremičnin (44 %) ter zaposlitev
(40 %), pri podeželskem pa partnerska zveza oziroma poroka (48 %), pri tistih z rešenim stanovanjskim
problemom je to partnerska zveza oziroma poroka (49 %), pri tistih z nerešenim stanovanjskim pro-
blemom pa zaposlitev (44 %). Največje število bi se jih selilo znotraj Slovenije (35 %), tisti iz mest in
zaposleni/brezposelni pa bi se selili znotraj statistične regije. Iz občine stalnega prebivališča se mladi
izseljujejo predvsem zaradi študija/izobraževanja, ki v manjših krajih ni omogočeno (srednje šole in
fakultete), pri izseljevanju iz države pa gre po navadi za iskanje boljših univerzitetnih in zaposlitvenih
priložnosti (Ustni vir 1 2021).
Problem odseljevanja bi mladi rešili s povečanjem ponudbe delovnih mest (34 %) (slika 7), zapo-
sleni/brezposelni in mestni prebivalci so tu izpostavili še izboljšanje življenjskih razmer v občini bivanja.
Po mnenju predstavnice Dijaške organizacije Slovenije (Ustni vir 1 2021) se država ne trudi dovolj
za to, da bi omejila izseljevanje mladih iz Slovenije. Obenem pa za to niti ne vidi razloga, saj je po nje-
nem mnenju prednost Evropske unije ravno ta, da se lahko mladi spogledujejo s širšimi možnostmi,
tudi v drugih državah.
3.2 Medosebni odnosi in druženje
Kot drugo perečo problematiko lahko izpostavimo medosebne odnose in področje druženja. Sem
uvrščamo ocene o mladinskih centrih, odnosih med mladimi in starejšimi, pogostosti prireditev, obsto-
ju prostorov za druženje in možnosti za druženje.
Vprašani so izpostavili problem pomanjkanja mladinskih centrov, pri čemer je 41 % prebivalcev
podeželja te ocenilo s slabo ali zelo slabo. Zlasti so do stanja na področju mladinskih centrov kritični
dijaki in študenti, saj v primerjavi z njimi zaposleni in brezposelni kakovost življenja z vidika mladinskih
centrov ocenjujejo bolje. Podobnega mnenja so tudi tisti anketiranci, ki imajo rešen stanovanjski pro-
blem, saj so ta vidik kakovosti življenja ocenili bolje kot tisti, ki stanovanjskega problema še nimajo
rešenega.
Zelo slabo mladi ocenjujejo tudi odnose med starejšimi in mladimi oziroma kako starejši razumejo
mlade. 25 % vprašanih je mnenja, da so medgeneracijski odnosi slabi ali zelo slabi. Nekoliko bolj so
z odnosi zadovoljni dijaki in študenti, vendar do večjih razlik ne prihaja, medtem ko so z medseboj-
nimi odnosi nekoliko manj zadovoljni anketiranci z nerešenim stanovanjskim problemom.
Da so možnosti za druženje dobre, ocenjuje slabih 26 % anketirancev. Anketiranci so v odgovorih
izrazili željo po večjem številu prireditev, saj kar 33 % vprašanih pogostost prireditev ocenjuje kot zelo
slabo. Čeprav je pri anketirancih iz mest ta številka nekoliko nižja, kljub temu želijo več prireditev. Dijaki
in študenti so dostop do kulturnih ustanov in prireditev ocenili bolje kot zaposleni in brezposelni.
Po drugi strani so anketiranci zadovoljni z dostopom do športnih površin in infrastrukture. Tega
je kot dobro ali zelo dobro ocenilo 72 % anketirancev iz mest in 50 % s podeželja. Najboljše ocenjena
kategorija med vsemi anketiranci je bila dostop do športnih površin (približno 70 % vprašanih). Prav
tako menijo, da so dobre možnosti za rekreacijo, nadaljnji razvoj možnosti za rekreacijo pa vidijo kot
priložnost za izboljšanje kakovosti njihovega življenja. Kar 71 % mladih je ocenilo, da dostop do špor-
tnih površin in infrastrukture predstavlja pomemben del kakovosti njihovega življenja ter da bi bilo
treba temu nameniti še dodatno pozornost. Vprašanje so nekoliko bolje ocenili anketiranci, ki stano-
vanjskega problema še nimajo rešenega. Skoraj 40 % vprašanih si želi več dogodkov za mlade in več
prostorov, kjer bi se mladi lahko družili in izmenjevali znanja. Prostori za druženje mladih so prosto-
ri, kjer se izmenjujejo mnenja, ustvarjajo nove ideje, kjer se rodijo projekti ter kjer se mladi srečujejo
in se učijo »uporabljati« svoj glas. Prostori, kot so mladinski centri, pa tudi navidezni oziroma virtualni
prostori za participacijo opolnomočijo mlade, da postanejo in ostanejo aktivni (Ustni vir 1 2021). Prav
tako so izpostavili, da bi k boljši kakovosti življenja doprinesle možnosti za aktivno vključevanje v lokal-
no skupnost, sodelovanje starejših in mladih družin ter vzpostavitev brezplačne pomoči za mlade v duševnih
stiskah.
102
Martin Bučinel in sodelavci Problemi mladih v Sloveniji: raziskava s poudarkom …
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 102
103
Geografski vestnik 94-1, 2022 Razgledi
3.3 Kakovost in dostopnost do delovnih mest
Tretji sklop problemov, ki tarejo mlade, se nanaša na delovna mesta. Dostopnost do delovnih mest
mladi ocenjujejo kot dobro (30 %) ali zelo dobro (16 %), so pa nekoliko bolj zadržani pri njihovi kako-
vosti, saj je kategoriji dobro in zelo dobro izbralo le še 29 % opredeljenih anketirancev.
Kar 39 % anketirancev skrbi zaposlitev po študiju, saj so delovna mesta omejena. Nekoliko manj
(34 %) jih meni, da je delovnih mest dovolj, a je treba biti prilagodljiv. Med slednjimi je takega mne-
nja več anketirancev (37 %) s podeželja kot iz mesta (31 %). Manjše število anketirancev meni, da se
za dobre vedno najde delovno mesto (17 %), najmanj pa, da je delovnih mest dovolj, a so ta prekarna
in ne nudijo dovoljšne varnosti (10 %). Zaposlitev po študiju bolj skrbi anketirance, ki še nimajo reše-
nega stanovanjskega problema (43 %) kot pa tiste, ki že imajo rešen stanovanjski problem (30 %).
Anketiranci se v večini strinjajo, da bi moralo biti več kakovostnih delovnih mest za mlade (68 %),
s čimer se še v večji meri strinjajo zaposleni in brezposelni (73 %).
Predstavnica Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje meni, da mladi kot najbolj kakovostna
delovna mesta dojemajo tista z »normalnimi« odnosi ter da si pri delu želijo več samostojnosti in avto-
nomije. Prav tako meni, da bi morala država bolj strateško pristopati k  problematiki mladih in
zaposlovanja. Kot dober pristop vidi večji poudarek na karierni orientaciji že v času šolanja ter več pri-
pravništev in vajeništva tekom izobraževanja (Ustni vir 5 2021). Boljšo ureditev pripravništev
z namenom pridobivanja delovnih izkušenj si želi tudi velik del anketirancev (slika 8).
Čas, potreben do delovnega mesta ali kraja izobraževanja, kaže na velike razlike med mestom in
podeželjem (slika 9). Do kraja zaposlitve ali izobraževanja največ anketirancev potuje do 15 minut (35%).
Na podeželju deleža tistih, ki se vozijo do 60 minut in do 30 minut, presegata delež tistih, ki za vožnjo
na delo ali na izobraževanje potrebujejo manj kot 15 minut. Anketiranci z rešenim stanovanjskim
problemom (42 %) imajo krajšo pot do kraja delovnega mesta in izobraževanja kot tisti, ki nimajo reše-
nega stanovanjskega problema.
Večina anketirancev meni, da bi se morala država bolj posvečati zaposlitveni problematiki mladih.
46 % anketirancev meni, da bi bilo smiselno nadomestiti prekarne oblike zaposlovanja s kakovostni-
mi delovnimi mesti. V večji meri se s tem strinjajo zaposleni in brezposelni (52 %). Predstavnica Zavoda
2 % 4 %
15 %
31 %
47 %
zelo nepomembno
nepomembno
niti pomembno, niti nepomembno
pomembno
zelo pomembno
Slika 8: Pomen pripravništva za dvig kakovosti življenja mladih (N = 1268).
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 103
104
Martin Bučinel in sodelavci Problemi mladih v Sloveniji: raziskava s poudarkom …
0
5
10
15
20
25
30
40
35
45
50
d
el
ež
(%
)
do 15 minut do 30 minut do 60 minut do 90 minut do 120 minut ve kot
120 minut
č
anketiranci skupaj podeželje mesto
Slika 9: Koliko časa dnevno porabite za potovanje od kraja prebivališča do kraja izobraževanja/delovnega
mesta (v eno smer)? (N = 1471).
0 10 20 30 40 50 60
delež (%)
delovnih mest ni na voljo
delovna mesta so, a ne na podro ju,
ki ustreza moji izobrazbi/zanimanju
č
delovna mesta so na razpolago
in do njih brez težav dostopajo tudi mladi
delovna mesta so, vendar delodajalci že zahtevajo,
da imamo kandidati delovne izkušnje,
ki pa jih mladi težko pridobijo
na voljo so le prekarna in
slabo pla ana delovna mestač
Slika 10: Glavne težave pri iskanju zaposlitve (N = 1180).
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 104
Republike Slovenije za zaposlovanje se strinja, da bi trajna in kakovostna delovna mesta zmanjšala pre-
karnost ter dodaja, da bi po njenem mnenju problem prekarnosti lahko zmanjšali z usposobljenostjo
in ozaveščenostjo delovne sile ter z večjim nadzorom oziroma inšpekcijo (Ustni vir 5 2021).
Pod drugo so anketiranci izpostavljali subvencije za zagonski kapital mladih podjetnikov ter mož-
nost neformalnega izobraževanja, zaposlovanje mladih v  javni upravi, usmerjanje v  deficitarne in
perspektivne poklice, več delavnic za dodatno izobraževanje in podobno.
Anketiranci se strinjajo, da imajo mladi v mestih boljše možnosti za zaposlitev (37 %), medtem ko
se delno strinjajo, da bodo našli zaposlitev na področju svoje izobrazbe (27%). Glede zaposlitve na področ-
ju svoje izobrazbe so še nekoliko bolj skeptični zaposleni in brezposelni (16 %). Veliko anketirancev
meni, da delovna mesta v občini ne omogočajo dostojnega življenja (31 %). Menijo, da je glavna teža-
va dobiti prvo zaposlitev, saj delodajalci zahtevajo predhodne delovne izkušnje (48 %; slika 10).
Predstavnica Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje se zaveda, da je mladim pridobivanje delov-
nih izkušenj oteženo, vendar meni, da bi morali biti pri tem sami bolj dejavni. Izpostavlja pomembnost
pridobivanja izkušenj na področju želene zaposlitve in pridobivanja novih poznanstev tekom študija,
podpira tudi prostovoljstvo v organizaciji ciljne stroke. Pomembnost vidi v gradnji kariere že med štu-
dijem, država pa bi lahko mladim v večji meri pomagala s štipendijami (Ustni vir 5 2021).
4 Razprava
Raziskava problematike mladih v Sloveniji kaže tri ključna področja, in sicer stanovanjsko pro-
blematiko, problematiko medgeneracijskih odnosov in druženja ter problematiko zaposlovanja in delovnih
mest. Medtem ko se stanovanjska in zaposlitvena problematika mladih ter selitve v raziskavah pogo-
sto pojavljajo (Majcen s sodelavci 2000; Benkovič Krašovec 2002; Pečar 2002; Bole 2004; Rebernik 2004;
Škrt in Žohar 2005; Grčar 2006; Kerbler 2006; Jezeršek 2007; Lapuh 2011; 2019; Moljk 2011; Drozg 2012;
Kušar 2012; Kozorog 2013; Bevc in Ogorevc 2014; Bevc in Uršič 2014; Žiberna in Lorber 2014; Berdnik
2016; Drnovšek 2016; Morgado s sodelavci 2016; Repina 2016; Strategija … 2016; Staniscia in Benassi
2018; Gostič 2019; Kokošar 2019; Goljevšček 2020; Černe s sodelavci 2021; Nared s sodelavci 2021),
je bilo doslej stanje na področju medgeneracijskih odnosov ter druženja v strokovni in znanstveni lite-
raturi manj izpostavljeno. Zagotovo je na pomembnost problematike močno vplivala pandemija Covid-19,
saj je bila spletna anketa izvedena spomladi 2021, torej v času veljave strogih protikoronskih ukrepov
(prepoved druženja, zapiranje javnih ustanov, omejitev gibanja na občino ali regijo stalnega prebiva-
lišča, zaprtost študentskih domov), ki so mladim preprečevali tako izobraževanje v  šolah in na
fakultetah (pouk na daljavo) kot druženje s sovrstniki. Še več, na resnost razmer kaže tudi potreba mla-
dih po psihosocialni pomoči in svetovanju.
Razmeroma široka opredelitev mladih (med 15. in 34. letom) nam je omogočila več primerjav (mesto
proti podeželju, dijaki in študenti proti zaposlenim in brezposelnim, tisti z rešenim stanovanjskim pro-
blemom proti tistim z nerešenim stanovanjskim problemom). Izkušnje mladih s podeželja potrjujejo
ugotovitve dosedanjih raziskav, na primer o slabši oskrbi, infrastrukturi, možnostih za zaposlitev na pode-
želju (Benkovič Krašovec 2002; Azinović s sodelavci 2019), prav tako problem vračanja izobraženih mladih
(Kerbler 2006; Nared s sodelavci 2021), a se velikokrat delitev na mesto in podeželje ne izkaže kot klju-
čna, temveč so odgovori odvisni tudi od zaposlitvenega statusa ali rešitve stanovanjskega problema. Kljub
razlikam pa so si mladi enotni v tem, da je za njihovo prihodnost treba zagotoviti privlačno in kakovo-
stno življenjsko okolje ter predvsem delovna mesta, ki bodo zagotovila njihovo dolgoročno eksistenco.
4.1 Stanovanjska problematika
Večina anketirancev še vedno živi pri starših, kar potrjuje dejstvo, da Slovenija sodi med države,
v katerih mladi najdlje ostanejo pri starših. Po podatkih Eurofounda namreč pri starših živi kar 85 %
105
Geografski vestnik 94-1, 2022 Razgledi
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 105
mladih (Mladinski … 2015). V Programskem dokumentu Mladinskega sveta je navedeno, da so bivanj-
ske razmere mladih odvisne od ekonomskega položaja njihovih staršev, kar lahko predstavlja veliko
oviro pri osamosvajanju (Mladinski … 2015).
Pri iskanju stanovanja so najpomembnejši dejavniki cena nepremičnine, višina najemnine in loka-
cija. Kot na primeru suburbanizaciji zelo izpostavljenih ruralnih naseljih z  naraščajočim številom
prebivalcev ugotavlja Azinović s sodelavci (2019), se zaradi visokih cen nepremičnin v urbanih sredi-
ščih prebivalci selijo na njihova obrobja, s čimer pride do uravnoteženosti med lokacijo in višino najemnine
oziroma cene nepremičnine. Ker se v ta območja priseljujejo predvsem mlade družine, je starostna struk-
tura teh naselij ugodna (Azinović s sodelavci 2019).
Območja s povečanim izseljevanjem so predvsem v bolj oddaljenih območjih. S podeželja se mladi
izseljujejo zaradi slabše dostopnosti do storitev in možnosti izobrazbe (Korošec in Pak 2010), sprva v obli-
ki dnevne vožnje na izobraževanje, ki pa se kasneje pogosto odrazi v selitvi za stalno (Berdnik 2016).
Visoko izobraženi posamezniki navadno oblikujejo tudi poseben življenjski slog in imajo širšo social-
no mrežo, kar je zlasti značilno za mesta (Jezeršek 2007).
Kokošar (2019) meni, da je osnovni pogoj, da območja povečanega izseljevanja postanejo privla-
čna, izboljšana dostopnost do oskrbnih in storitvenih dejavnosti. Po mnenju predstavnice Zveze slovenske
podeželske mladine je stanovanjska problematika eden izmed vidnejših problemov, s katerimi se soo-
čajo mladi. Izpostavlja pridobivanje gradbene dokumentacije, saj na podeželju ni večstanovanjskih blokov
in neprofitnih stanovanj. Kot predlog izboljšave navaja državna poroštva, s katerimi bi mladi lažje pri-
šli do posojil ter gradnjo javnih najemniških stanovanj (Ustni vir 2 2021).
Mladi kot rešitev odseljevanja s podeželja in iz posameznih mest navajajo povečanje ponudbe raz-
nolikih delovnih mest ter izboljšanje življenjskih razmer na podeželju, kot že nakazujejo ugotovitve Žiberne
in Lorberjeve (2014), ki sta v obdobju od 2003 do 2008 zaznala trend preseljevanja mladih iz mesta
v suburbano območje Maribora, zaradi zaposlovanja v manjših podeželskih podjetjih.
Anketiranci se večinoma strinjajo, da so cene nepremičnin in najemnin previsoke. Mladi si nakup
stanovanja izjemno težko privoščijo, tudi zaradi težavnega dostopa do posojil, saj so pogosto kreditno
nesposobni (Mladinski … 2015). Po izračunih, ki se nanašajo na leto 2020, je kvadratni meter stano-
vanja v Ljubljani stal 2770 evrov, kar pomeni 110.800 evrov za stanovanje v velikosti 40 m2. Po izračunih
avtorice (Goljevšček 2020) bi lahko mladi s povprečno plačo, ki je bila leta 2020 897,07 evrov, prido-
bili 43.200 evrov posojila. Brez dodatne pomoči staršev ali sorodnikov oziroma visokih prihrankov je
nakup nepremičnine za mlade praktično nemogoč (Mladinski … 2015).
Ena izmed rešitev stanovanjskega problema so javna oziroma socialna stanovanja. Primeri dobrih
praks iz tujine so britanska shema »Help to buy«, ki vsebuje spodbudne pogoje pri nakupu lastniške-
ga stanovanja, avstrijski model gradnje socialnih stanovanj ter francoski ELAN, zakon z ukrepom
o reguliranju najemnin (Goljevšček 2020). Primer dobre prakse v Sloveniji so stanovanjske zadruge,
ki po mnenju predstavnice Zadrugatorja dobro dopolnjujejo najemniški sistem, saj omogočajo trajno
dostopna stanovanja po ugodni ceni. Prednost takšnega združevanja je po njenem mnenju predvsem
dostopnejša in stabilnejša najemnina, vseeno pa takšen način izboljševanja stanovanjskih razmer zah-
teva od najemnika več kapitala kot socialna stanovanja (Ustni vir 4 2021).
4.2 Problematika medosebnih odnosov in druženja
Na pomembnost druženja, soodločanja in medosebnih odnosov mladih opozarjajo posame-
zni dokumenti: Mladinski svet Slovenije (2016, 7) je na primeru participacije mladih zapisal: »Mladi
morajo imeti besedo pri odločanju. Participacija mladih v institucijah in procesih služi vzpostavi-
tvi okolja, v katerem lahko mladi prevzemajo odgovornost za lastno prihodnost in prihodnost družbe,
kar prispeva k njihovemu doseganju avtonomije«. Na to, da je treba mladim zagotoviti večjo vlogo
pri soodločanju in participaciji na lokalni ravni, zasledimo tudi v Strategiji za mlade v Občini Sevnica
2019–2014 (2019).
106
Martin Bučinel in sodelavci Problemi mladih v Sloveniji: raziskava s poudarkom …
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 106
Mladi so v anketi menili, da bi se njihova kakovost življenja zvišala z več dogodki (športni, kul-
turni, izobraževalni). Da bi omejili izseljevanje mladih s podeželja, bi bilo med drugim treba organizirati
več tematskih dejavnosti in dogodkov na področju kulture, športa, zagotoviti gradnjo posebnih usta-
nov, kot so mladinski center ali center šolskih in obšolskih dejavnosti (Štajdohar in Golobič 2015). Za
kakovost življenja mladih so pomembne tudi: dostopnost, individualne ter skupne zelene in gozdne
površine, naravna in kulturna dediščina, opremljenost naselja s storitvami (na primer šola, trgovina, zdrav-
nik, lekarna, gostilna, avtobusna postaja, cerkev) ter privlačno bivalno in naravno okolje (Bobovnik in
Potočnik Slavič 2019).
Predstavnica Dijaške organizacije Slovenije poudarja, da so prostori za druženje mladih izredno
pomembni. Pomembnost prostorov za druženje mladih je stalna problematika, ki pa je nekoliko bolj
izpostavljena v času pandemije Covid-19, ko je prostor za druženje oziroma civil space for participa-
tion postal eden izmed mladinskih ciljev Evropske unije, s ciljem večjega opolnomočenja mladih pri
izražanju svojih stališč in vključevanju v družbo.
Predstavnica Zveze slovenske podeželske mladine izpostavlja problem duševnega zdravja mladih,
ki je problem tako v mestu kot na podeželju. Je pa morda še nekoliko bolj izrazit na podeželskih območ-
jih, saj imajo tamkajšnji prebivalci slabši dostop do pomoči. Kar se tiče druženja, meni, da je bilo tega
pred pandemijo Covid-19 dovolj, zdaj pa mladi ta del življenja precej pogrešajo (Ustni vir 2 2021).
Na vse večje izseljevanje mladih, sodeč po odgovorih, ki smo jih pridobili iz ankete, vplivajo tudi
slabi odnosi znotraj širše družine. Po podatkih Mladinskega sveta Slovenije (2014), so najbolj social-
no izključeni mladi, ki nimajo zadostnih pogojev za izobraževanje ali so ga opustili, izhajajo iz slabših
ekonomskih razmer in tisti, ki se srečujejo z diskriminacijo.
4.3 Problematika delovnih mest
Zaposlitvene možnosti so pogosto odvisne od kraja bivanja, tako z vidika kakovosti kot dostopno-
sti delovnih mest. Kot navaja Bole (2004), manjše občine praviloma ne predstavljajo zaposlitvenih središč,
zato večina njihovih prebivalcev delo opravlja v sosednjih občinah. Ugotavlja, da imajo v Sloveniji obči-
ne z višjim deležem kmečkega prebivalstva povprečne ali celo višje deleže medobčinskih vozačev (denimo
Beltinci, Veržej, Ormož), skladno z našimi rezultati pa prebivalci, živeči na podeželju, za pot na delo-
vno mesto ali v šolo porabijo več časa kot tisti iz mest. Grčar (2006) ugotavlja, da se zaradi boljših povezav,
razvitosti in delovnih mest dnevna mobilnost povečuje, in sicer na krajše razdalje, z  izjemo
Osrednjeslovenske regije, kamor na delo hodijo ljudje iz vseh ostalih regij (Grčar 2006). Prebivalci pode-
želja so sicer manj mobilni, a na daljše razdalje, prebivalci mest pa so bolj mobilni, a na krajše razdalje
(Drozg 2012). Vsekakor lahko sklenemo, da imajo zaradi več razpoložljivih delovnih mest mladi v mestu
boljše zaposlitvene možnosti. Nasprotno se marsikje na podeželju soočajo z depopulacijo, kar bi lahko
reševali s povečanjem raznolikosti kmetijskih dejavnosti, obrti in turizma (Škrt in Žohar 2005), drža-
va pa bi lahko pomagala z načrtovanjem razvojnih programov, davčnimi olajšavami in spodbujanjem
gospodarskih naložb (Benkovič Krašovec 2002).
Jezeršek (2007) navaja, da je Slovenija med prvimi petimi državami Evropske unije z najvišjim dele-
žem študentov, saj študira več kot dve tretjini prebivalcev, starih do 24 let. Pri tem selitev v univerzitetno
središče povezuje tudi z verjetnostjo tamkajšnje zaposlitve (Jezeršek 2007). Predstavnica Zveze slovenske
podeželske mladine pravi, da je ravno dostopnost do delovnih mest eden izmed glavnih razlogov za
selitev mladih s podeželja v bolj urbana središča ali celo tujino. Meni, da bi morala država več vlagati
v visoko kvalificirana delovna mesta in na tak način mlade spodbuditi, da svoje znanje izkoristijo doma.
Težavo vidi v tem, da so sicer na voljo različna delovna mesta, a predvsem za nižje kvalificirane kadre
(Ustni vir 2 2021).
Večina pripravljenih na selitev v tujino bi to storila za krajše obdobje. Pri študentih so bili razlo-
gi možnost strokovnega izobraževanja in usposabljanja, utrditev jezikovnih znanj in komunikacijskih
veščin, pridobitev vezi in poznanstev, višja plača, osebna ambicioznost in drugi. Ključni dejavniki za
107
Geografski vestnik 94-1, 2022 Razgledi
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 107
izseljevanje zaposlenih so: napredovanje v karieri, višja plača, ugled organizacije ali delovnega mesta,
možnost uporabe vrhunske raziskovalne infrastrukture, delo z vrhunskimi strokovnjaki in drugi
(Moljk 2011).
Anketiranci menijo, da je zagotavljanje pripravništev pomembno za pridobivanje delovnih izku-
šenj, saj so te pogosto pogoj za zasedbo delovnega mesta. Okrepiti je treba sodelovanje med delodajalci
ter izobraževalnimi ustanovami na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Sooblikovati bi se morali
programi praktičnih izobraževanj in usposabljanj za mlade. Povezovanje med formalnim in neformalnim
praktičnim usposabljanjem bi namreč vzpostavilo učinkovit sistem pridobivanja izkušenj
(Strategija…2016). Predstavnik Urada za mladino meni, da naj se mladi tekom študija vključujejo v dejav-
nosti, za katere se izobražujejo, zato, da bodo lažje vstopili na trg dela. Meni, da je v Sloveniji še vedno
problem prekarnega dela oziroma atipičnih oblik zaposlovanja, kar zlasti prizadene mlade. Kljub temu
je treba omeniti, da so se mladi pred časom epidemiološke krize zaposlili relativno hitro po zaključku
šolanja, obenem pa je bil izhod na trg dela v primerjavi z drugimi državami Evropske unije relativno
trajen (Ustni vir 3 2021).
Mladi anketiranci so v  dvomih, da bodo lahko dobili zaposlitev na področju svoje izobrazbe.
Zaposlitvene možnosti so odvisne od družbenoekonomskih značilnosti družbe oziroma regije in od
njene stopnje razvoja (Jezeršek 2007). Kot ugotavlja Morgado s sodelavci (2016), v evropskih državah
15 % do 35 % zaposlenih opravlja delo, za katerega imajo višjo ali nižjo izobrazbo od primerne. Skoraj
50 % zaposlenih opravlja delo, za katero nimajo običajnega področja izobrazbe. Več zaposlenih ima pre-
nizko kot previsoko izobrazbo za delo, ki ga opravljajo (Morgado s sodelavci 2016, citirano po Lapuh 2019).
Ker imajo mladi težave z zaposlitvijo in pridobivanjem delovnih izkušenj, morajo v to vložiti več
truda. Največ izkušenj pridobijo v času študija, med opravljanjem študentskega dela na različnih področ-
jih, predvsem pa področjih, ki jih zanimajo. V tem času lahko pridobijo nova poznanstva, ki jim širijo
možnosti za zaposlitev. Delodajalci zelo cenijo tudi prostovoljstvo v različnih organizacijah, kar pri-
nese mladim boljši vtis na razgovorih za delo. Mladim lahko pri tem s štipendijami zelo pomaga tudi
država (Ustni vir 5 2021).
5 Sklep
Članek prikazuje, kako mladi ocenjujejo kakovost bivanja v svoji občini ter kateri so glavni izzivi,
s katerimi se soočajo. Osredotočili smo se na stanovanjsko problematiko z vidika razpoložljivosti, kako-
vosti in cenovne dostopnosti stanovanj ter katere so največje težave na tem področju. Prav tako smo
preučili, kako mladi ocenjujejo zaposlitvene možnosti z vidika kakovosti in dostopnosti do delovnih
mest ter kako mladi ocenjujejo možnosti aktivnega vključevanja v družbo, medosebne odnose in mož-
nosti za druženje.
Glede na rezultate ankete je najbolj pereča stanovanjska problematika, sledi vprašanje druženja, medo-
sebnih odnosov in vključenosti v družbo, problematika delovnih mest pa pri ocenjevanju kakovosti
življenja v občini bivanja ni v ospredju, ji pa večji poudarek namenjajo pri iskanju rešitev. Podrobnejša
analiza pokaže na razlike med posameznimi skupinami mladih: (1) med živečimi na podeželju in v mestu,
(2) med dijaki in študenti ter delovno aktivnimi ter (3) med tistimi z rešenim stanovanjskim proble-
mom in tistimi, ki stanovanjskega problema še nimajo rešenega. V primerjavi s predhodnimi študijami
zaznamo zlasti večjo izpostavljenost vključevanja mladih v družbene procese in medsebojnega dru-
ženja, kar je zelo verjetno tudi posledica omejitev druženja med pandemijo. Tudi sicer si posamezne
rezultate lahko razlagamo skozi prizmo pandemije Covid-19, saj je ta močno zaznamovala čas, v kate-
rem je bila raziskava izvedena (april in maj 2021).
Mladi so kakovost življenja v občini prebivališča ocenjevali z različnih vidikov, pri čemer so naj-
bolje ocenili dostopnost do zelenih površin, prav tako pa so dobro ocenili dostopnost do oskrbnih storitev.
Slabšo oceno pri kakovosti življenja je dobila cenovna dostopnost stanovanj ter njihova razpoložljivost.
108
Martin Bučinel in sodelavci Problemi mladih v Sloveniji: raziskava s poudarkom …
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 108
Večina anketirancev stanovanjskega problema še nima rešenega, slabe pa so tudi možnosti za najem
ali nakup stanovanj, zlasti zaradi visokih najemnin in cen stanovanj. Posledično večina mladih živi pri
starših in se od doma odselijo razmeroma pozno.
Druga izmed treh mladinskih problematik je zaposlovanje. Večino mladih skrbi zaposlitev po štu-
diju, saj so delovna mesta omejena in imajo težavo pri iskanju zaposlitve v izbrani stroki, primanjkuje
jim tudi zahtevanih izkušenj. Kakovost življenja z vidika dostopnosti delovnih mest anketirani mladi
ocenjujejo kot dobro, vendar se v večini strinjajo, da bi lahko izboljšali kakovost življenja z boljšo kako-
vostjo delovnih mest, ureditvijo pripravniške dobe in nadomeščanjem prekarnih oblik dela s kakovostnimi
delovnimi mesti. Anketiranci menijo tudi, da v občini bivanja ni dovolj možnosti za zaposlitev ter da
se država ne posveča dovolj problematiki zaposlovanja mladih. Želijo si predvsem delovna mesta z mož-
nostjo napredovanja, delovna mesta, dostopna tudi brez poznanstev, ter bolje plačano delo. Mladi si
izboljšujejo možnosti za zaposlitev s pridobivanjem izkušenj na različnih področjih, prek študentske-
ga dela, pridobivanja novih poznanstev in prostovoljnega dela v različnih organizacijah.
Za izboljšanje kakovosti življenja v občini stalnega prebivališča so anketiranci predlagali različne
ukrepe – kakovost življenja bi anketiranci najraje zvišali z več kakovostnimi delovnimi mesti, najmanj
pa jih je za izboljšanje kakovosti življenja izbralo boljše povezave z javnim potniškim prometom. Mladi
so večkrat omenili, da potrebujejo prostore za druženje in več prireditev (glasbene, športne, kulturne)
ter dogodke za mlade. Problem se kaže tudi v pomanjkanju mladinskih centrov. Mladi so izpostavili,
da bi stanje v njihovi občini bivanja izboljšali z več športnimi površinami in infrastrukturo. K bolj kako-
vostnemu bivanju bi veliko prispevala tudi večja vključenost v lokalno skupnost, sodelovanje starejših
in mladih družin ter vzpostavitev boljše brezplačne pomoči za mlade v duševnih stiskah. To, da mladi
sodelujejo in so upoštevani pri odločitvah, jim omogoča, da sami vplivajo na lastno prihodnost in dose-
žejo avtonomijo.
Da bi omejili izseljevanje mladih s podeželja, bi bilo smotrno vzpostaviti nekatere tematske dejav-
nosti in dogodke na področju kulture, športa, omogočiti gradnjo posebnih ustanov, kot so mladinski
center ali center šolskih in obšolskih dejavnosti, sploh pa je nujno, da se poveča obseg le-teh. Prebivalcem
tako mest kot podeželja predstavljajo zelene površine ključen in privlačen prostor za preživljanje pro-
stega časa. V času pandemije Covid-19 so prostori in možnosti za druženja mladih pridobili na pomenu,
saj mladi še vedno težijo po prostoru, kjer bi ustvarjali nove ideje, izmenjevali znanja in se učili upo-
rabljati svoje kompetence. Mladinski centri v tem primeru predstavljajo prostore, kjer mladi lahko
opolnomočijo svoja pričakovanja, poleg tega pa se lahko skozi mladinske organizacije aktivno vklju-
čujejo v oblikovanje lokalne politike. Ta problem je bil nekoliko bolj zastopan med mladimi, ki so prihajali
s podeželja. Sodeč po odgovorih iz ankete, na večje izseljevanje vplivajo tudi nekoliko slabši medge-
neracijski odnosi, slabša dostopnost do storitev in izobrazbe.
Mladi so pogosto prepoznani kot ključen dejavnik razvoja posameznega območja, zato je prav, da
se njihovo vlogo pripozna, se jim stopi nasproti z reševanjem njihovih težav, obenem pa jim je treba
omogočiti, da k odločitvam in razvoju tudi dejansko prispevajo.
Zahvala: Avtorji prispevka se najlepše zahvaljujemo anketirancem za izpolnjeno anketo, organizaci-
jam in društvom za deljenje povezave do ankete in povabilo članom k izpolnjevanju ter intervjuvancem
za prijazno sodelovanje. Prispevek je deloma nastal v okviru projekta Medresorsko usklajeno spodbuja-
nje razvoja obmejnih problemskih območij (V6-1945), ki ga prek Ciljnega raziskovalnega programa za
leto 2019 sofinancirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Ministrstvo za
gospodarski razvoj in tehnologijo ter raziskovalnega programa Geografija Slovenije (P6-0101), ki ga finan-
cira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.
109
Geografski vestnik 94-1, 2022 Razgledi
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 109
6 Viri in literatura
Azinović, L., Babić, M. A., Dolenc, Ž., Kenda, L., Kožuh, K., Krasti, R., Nedoh, M., Praček, P., Špeh, K.,
Vaš, D., Nared, J. 2019: Praznjenje naselij v zaledju Kopra: vzroki in možne rešitve. Demografske
spremembe in regionalni razvoj, Regionalni razvoj 7. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/
9789610502258
Benkovič Krašovec, M. 2002: Idrijsko hribovje kot primer demografsko ogroženega območja. Dela 17.
DOI: https://doi.org/10.4312/dela.17.138-161
Berdnik, M. 2016: Zaposlovanje in delovne migracije v Zasavski regiji. Diplomsko delo, Fakulteta za
organizacijske vede Univerze v Mariboru. Maribor.
Bevc, M., Ogorevc, M. 2014: Emigracija slovenskih mladih raziskovalcev in njihova zaposlitvena mobil-
nost znotraj Slovenije. Teorija in praksa 51, 2-3.
Bevc, M., Uršič, S. 2014: Izobrazba selivcev kot razvojni dejavnik slovenskih regij. IB revija 48-1.
Bobovnik, N., Potočnik Slavič, I. 2019: (Ne)privlačnosti z vidika življenja in dela na podeželju:
terensko evidentiranje z metodo sodelovalnega kartiranja. Dela 51. DOI: https://doi.org/10.4312/
dela.51.27-50
Bohinec, A. 2020: Negotovi prehodi in stiske mladih, ki zaključujejo študij. Magistrsko delo, Fakulteta
za socialno delo Univerze v Ljubljani. Ljubljana.
Bole, D. 2004: Daily mobility of workers in Slovenia. Acta geographica Slovenica 44-1. DOI:
https://doi.org/10.3986/AGS44102
Černe, N., Kenda, L., Mahnič, E., Mlinar, Ž., Nose, N., Osredkar, K., Paljk, U., Udovič, H., Nared, J. 2021:
Prednosti in pomanjkljivosti življenja v obmejnih območjih Slovenije z vidika tam živečih prebi-
valcev. Regionalni razvoj včeraj, danes, jutri, Regionalni razvoj 8. Ljubljana. DOI: https://doi.org/
10.3986/9789610505921
Drnovšek, I. 2016: Letno Slovenijo zapusti več kot 8000 Slovencev. Dnevnik, 4. 8. 2016. Medmrežje:
https://www.dnevnik.si/1042747925 (31. 5. 2021).
Drozg, V. 2012: Mobility and the lifestyle of the Slovene population. Geografski vestnik 81-1.
Goljevšček, T. 2020: Reševanje stanovanjske problematike med mladimi na podlagi praks iz tujine.
Diplomsko delo, Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani. Ljubljana.
Gostič, M. 2019: Izkušnje bivanja in dela sodobnih slovenskih izseljencev v Avstriji in Nemčiji. Dve
domovini 50. DOI: https://doi.org/10.3986/dd.v2019i50.7467
Grčar, M. 2006: Medregionalne migracije prebivalstva v Sloveniji. Diplomsko delo, Ekonomska fakul-
teta Univerze v Ljubljani. Ljubljana.
Hauschildt, K., Gwosć, C., Schirmer, H., Wartenbergh-Cras, F. 2021: Social and Economic Conditions
of Student Life in Europe. Bielefeld. DOI: https://doi.org/10.3278/6001920dw
Jezeršek, M. 2007: Zaposlitvene priložnosti in beg možganov v idrijsko-cerkljanski regiji. Diplomsko
delo, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Ljubljana.
Kerbler, B. K. 2006: Demografski potencial hribovskih kmetij na Dravskem Pohorju. Dela 25. DOI:
https://doi.org/10.4312/dela.25.193-205
Kokošar, M. 2019: Razvojne ovire in priložnosti demografsko ogroženih območji v Občini Tolmin.
Diplomsko delo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana.
Korošec, V., Pak, M. 2010: Razvojna problematika Haloz na primerih katastrskih občin Gorca in Slatina.
Dela 34-1. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.34.91-114
Kozorog, M. 2013: Poskusno o Benečiji s konceptom odročnosti: migracije in konstrukcije kraja. Ars
Humanitas 7-2. DOI: https://doi.org/10.4312/ars.7.2.136-149
Kušar, S. 2012: Razvojna trojnost slovenske Istre. Dela 37. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.37.129-145
Lapuh, L. 2011: Geografski vidiki sodobnega izseljevanja iz Slovenije. Dela 36. DOI: https://doi.org/
10.4312/dela.36.69-91
110
Martin Bučinel in sodelavci Problemi mladih v Sloveniji: raziskava s poudarkom …
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 110
Lapuh, L. 2019: Usklajenost trga dela z  izobrazbeno sestavo prebivalstva v  dobi digitalizacije.
Demografske spremembe in regionalni razvoj, Regionalni razvoj 7. Ljubljana. DOI: https://doi.org/
10.3986/9789610502258
Majcen, B., Kavaš, D., Bevc, M., Gulič, A., Praper, S., Plevnik, A., Ravbar, M., Glas, M., Jaklič, M., Kukar,
S., Pečar, J., Balažek, T. 2000: Priprava strokovnih podlag za strategijo regionalnega razvoja
Slovenije. Poročilo, Inštitut za ekonomska raziskovanja. Ljubljana.
Mladinski svet Slovenije 2014: Mladi in socialna vključenost. Medmrežje: http://mss.si/wp/wp-content/
uploads/2020/06/2014-10_socialna-vkljucenost.pdf. (24. 5. 2021).
Mladinski svet Slovenije 2015: Stanovanjska problematika mladih. Medmrežje: http://mss.si/datoteke/
press/stanovanja_MDM_2015_01.pdf (24. 5. 2021).
Mladinski svet Slovenije 2016: Programski dokument Participacija mladih. Medmrežje: http://mss.si/
wp/wp-content/uploads/2020/06/MSS-095-16-PD-Participacija_mladih.pdf. (24. 5. 2021).
Moljk, K. 2011: Beg možganov v  Sloveniji. Diplomsko delo, Fakulteta za družbene vede Univerze
v Ljubljani. Ljubljana.
Morgado, A., Sequeira, T. N., Santos, M., Ferreira-Lopes, A., Balcão Reis, A. 2016: Measuring labour mismatch
in Europe. Social Indicators Research 129-1. DOI: https://doi.org/10.1007/s11205-015-1097-0
Nacionalni program za mladino 2012–2021. Urad Republike Slovenije za mladino. Ljubljana, 2012.
Medmrežje: https://e-uprava.gov.si/.download/edemokracija/datotekaVsebina/101563?disposi-
tion=inline (24. 5. 2021).
Nared, J., Repolusk, P., Ercegović, J., Korenč, V., Krušec, K., Turnšek, V. 2019: Socialnoekonomske zna-
čilnosti demografskih tipov slovenskih občin in njihov prihodnji demografski razvoj. Demografske
spremembe in regionalni razvoj, Regionalni razvoj 7. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/
9789610502258
Nared, J., Zavodnik Lamovšek, A., Čok, G., Foški, M., Mrak, G., Kavaš, D., Koman, K., Tiran, J., Logar,
E., Repolusk, P., Černe, N., Kenda, L., Mahnič, E., Mlinar, Ž., Nose, N., Osredkar, K., Paljk, U., Udovič,
H. 2021: Medresorsko usklajeno spodbujanje razvoja v obmejnih problemskih območjih. Poročilo,
Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana.
Pečar, M. 2002: Problemi mladih na trgu delovne sile – primerjava med Slovenijo in obalno-kraškim
območjem. Diplomsko delo, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Ljubljana.
Rebernik, D. 2004: Razvoj prebivalstva v Ljubljanski urbani regiji. Dela 22. DOI: https://doi.org/10.4312/
dela.22.89-99
Repina, R. 2016: Ekonomske migracije mladih in delovno aktivnega prebivalstva iz občin Pesnica in
Šentilj v Avstrijo. Geografija v šoli 24, 2-3.
Staniscia, B., Benassi, F. 2018: Does regional development explain international youth mobility?
Belgeo 3. DOI: https://doi.org/10.4000/belgeo.30305
Strategija za mlade v Mestni občini Ptuj 2016–2020. Mestna občina Ptuj. Ptuj, 2016.
Strategija za mlade v  Občini Sevnica 2019–2024. Občini Sevnica. Sevnica, 2019. Medmrežje:
https://www.obcina-sevnica.si/mma/strategija-za-mlade-v-obcini-sevnica-20192024/2021010616095806/
?m=160994579 (24. 5. 2021).
Škrt, P., Žohar, S. 2005: Mladi in podeželje. Geografski obzornik 52-4.
Štajdohar, T., Golobič M. 2015: Prostorski predlogi za oživljanje opuščenih kočevarskih vasi. Urbani
izziv, posebna izdaja 5.
Ustni vir 1 2021: Dijaška organizacija Slovenije, predstavnica. Ljubljana.
Ustni vir 2 2021: Zveza slovenske podeželske mladine, predstavnica. Ljubljana.
Ustni vir 3 2021: Urad Republike Slovenije za mladino, predstavnik. Ljubljana.
Ustni vir 4 2021: Zadruga Zadrugator z.o.o., predstavnica. Ljubljana.
Ustni vir 5 2021: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, predstavnica. Ljubljana.
Žiberna, I., Lorber, L. 2014: Evropska kmetijska politika in strukturne kmetijske spremembe kmetij-
skih gospodarstev v Podravju v obdobju 2002–2012. Podravina 13.
111
Geografski vestnik 94-1, 2022 Razgledi
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 111
7 Summary: Main problems of Slovenian youth: A study focusing on life
quality, housing, and jobs
(translated by Janez Nared, reviewed by DEKS d. o. o.)
Young people in Slovenia face various problems as they grow up and become independent.
Housing and job issues are the main problems mentioned in previous research, and a number of stud-
ies also deal with emigration of young people. To explore how they themselves perceive their problems,
we conducted a survey among young people between ages fifteen and thirty-four in Slovenia to answer
the following research questions: (1) How do young people rate the quality of life in their municipal-
ity? (2) How do young people rate housing issues, and what are the greatest problems in this area? (3)
How do young people rate employment opportunities, and where do they see solutions? (4) How do
young people rate opportunities for active integration into society?
The survey was started by 1,545 young people, and 1,080 respondents completed it. In addition to
analysing all responses, we analysed respondents in greater detail in terms of place of residence (urban
or rural), status (students on the one hand, and employed, unemployed, and others on the other), and
housing problem resolution (those that have found their own place to live and those still looking for
a place). To obtain additional information on each problem, we also conducted five in-depth interviews.
Based on the results of the survey, housing is the most pressing problem, followed by social con-
tacts, interpersonal relations, and inclusion in society, whereas employment is not so prominent in
evaluating the quality of life in the municipality of residence. In contrast, new jobs are perceived as an
important means to solve the problems. More detailed analysis reveals differences between the differ-
ent groups of young people: (1) between those living in the countryside and those living in the city,
(2) between students and those that are employed, and (3) between those that have found their own
place to live and those still looking for a place. Compared to previous studies, we perceive a greater
exposure of young people’s involvement in social processes and mutual socializing, which is probably
due to the limitations of social contacts during the pandemic (the research was conducted in April and
May 2021, when the COVID-19 pandemic was in full swing).
Adolescents rated the quality of life in their municipality of residence from various aspects, with
the best rating assigned to accessibility of green areas, as well as accessibility of services. Affordable hous-
ing and available housing were rated lower. The majority of respondents have not yet found their own
place to live, and the prospects of renting or buying an apartment are also poor, especially because of
high rents and housing prices. As a result, most young people live with their parents and move out of
their homes relatively late.
Another important issue is employment. Most young people are concerned about employment after
graduation because there are few jobs and they have difficulty finding a job in their desired profession,
and they also lack the necessary experience. The quality of life in terms of job availability is rated as
good by young people, but the majority believe that the quality of life could be improved through bet-
ter-quality jobs, regulating internships, and replacing precarious jobs with quality jobs. Young people
also believe that there are not enough employment opportunities in their municipality of residence and
that the state does not pay enough attention to youth employment. They believe that in the future there
will be more jobs related to their education and that there will be a greater opportunity to work from
home. Young people especially want jobs with opportunities for advancement, jobs that are accessible
without people they know, and better-paying jobs. Young people improve their chances of finding a job
by gaining experience in various fields, by working as students, by making new contacts, and by vol-
unteering in various organizations.
To improve the quality of life in their municipality of residence, the respondents suggested vari-
ous measures–above all, high-quality jobs. Young people repeatedly mentioned that they need places
to socialize and more events (music, sports, and culture) and activities for young people. The problem
is also reflected in the lack of youth centres. Young people pointed out that the situation in their munic-
112
Martin Bučinel in sodelavci Problemi mladih v Sloveniji: raziskava s poudarkom …
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 112
ipality of residence would improve with more sports areas and infrastructure. Greater involvement in
the local community, cooperation between the elderly and young families, and the establishment of
better free help for young people in mental distress would also contribute significantly to better qual-
ity of life. Having young people involved in decision-making allows them to influence their own future
and gain autonomy.
To decrease the movement of young people from the countryside, it would be useful to create some
thematic activities and events in culture and sports, and construction of special facilities such as a youth
centre and a centre for school and extracurricular activities. For residents of cities and rural areas, green
spaces are an important and attractive space for recreation. During the COVID-19 pandemic, spaces
and opportunities for young people to meet have become an ongoing issue as young people continue
to strive for a space where they can develop new ideas, share knowledge, and learn to use their skills.
In this case, youth centres are spaces where young people can give voice to their expectations, and fur-
thermore, through youth organizations, they can be actively involved in shaping local policies. This
problem was somewhat more pronounced among young people from rural areas. Judging from the sur-
vey responses, higher out-migration is also influenced by somewhat poorer intergenerational relations
and poorer access to services and education.
Young people are often seen as a key factor in the development of a given area, and so it is proper
for their role to be recognized, to offer them solutions of their problems, and to give them the oppor-
tunity to contribute to decisions and development.
113
Geografski vestnik 94-1, 2022 Razprave
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 113