Leto XLIX - št. 32 - CENA 120 SIT
Kranj, torek, 23. aprila 1996
^ČUNALfV/^ PROGRAMI
* L Dtgrtal U>gk:   KRANJ ■ Labore, Ljubljanska c.21, tel. 22 33 73   Dkjttol logk
Ob stoletnici rojstva prof. dr Jožeta Ranta
Godešič, 23. aprila - Na spominski svečanosti na Godešiču so se v petek spomnili stoletnice rojstva prof. dr. Jožeta Ranta, pionirja slovenske stomatologije. Na Rudarjevi domačiji, profesorjevi rojstni hiši, o slavnem rojaku priča spominsko obeležje, ki ga ne °menja le kot očeta slovenskega zobozdravstva, temveč tudi kot lovca, varstvenika narave in ljubitelja Zgodovine. O vseh plateh njegove osebnosti, ki je zapustila mnogo ne te stroki, temveč tudi rojakom na škofjeloškem, so spregovorili na petkovi slovesnosti. Slovenski stomatologi pa so okroglo obletnico počastili Z mednarodnim spominskim simpozijem, s katerim so zaključili četrte Pintarjeve dneve, ki so konec minulega tedna potekale v Ljubljani. - • D.Ž., foto: Una Doki
Še je čas za zahtevke po otroškem dodatku
Pohitite z vlogami
Kranj, 22. aprila • Če še niste oddali vloge za otroški dodatek, imate čas še do konca meseca. Na centrih za socialno delo bodo tudi vloge, oddane aprila, skušali upoštevati že za prva, junijska izplačila.
Zakon o družinskih prejemkih je sicer zaradi pričakovanega velikega navala rok za oddajo vlog postavil 31. marca, vendar pa zakon o pravnem postopku omogoča, da se pravica do otroškega dodatka uveljavi že z naslednjim mesecem po vložitvi prošnje. To pomeni, da imajo formalno tudi tisti, ki bodo vloge oddali do konca aprila, možnost, da se jim otroški dodatek izplača Že ob prvem možnem roku, 14. junija.
Kot so povedali na gorenjskih centrih za socialno delo, je približno dve tretjini tistih, ki bi bili upravičeni do otroškega dodatka, tudi dejansko oddalo vloge. VeČina je to opravila že do 31. marca, tako da k junijskemu izplačilu ne bo posebnih težav vključiti tudi tiste, ki bodo to storili do konca aprila. Sicer pa centri za socialno delo vloge za otroški dodatek sprejemajo vse leto, le da pravice do dodatka ni mogoče uveljavljati za nazaj. • M.A.
Jutri ustanovitev Zveze za Gorenjsko
Nevarno propadanje Gorenjske
RADIO		
	Z Vami	vsak dan
	od 05.	do 09.
POSLOVNI VAL	in od 15.	do 21. ure
Gorenjska	UPOKOJENCI -
Banka	odprite račun na '
	katerega želite prejemati
	pokojnino pri nas
Petdeset let kovinarstva v Železnikih
STRAN 13
Med kovinarje prišel tudi Metod Dragonja - Podgrivarjev vnuk
Zamisel o zadrugi je bila vizionarska, saj je bila zibelka treh uspešnih tovarn, odprtih v svet in povezanih z okoljem.
Železniki, 23. aprila - Ded bi [gMi;!;^ ^'
bil danes brez dvomu pono- || ^W *s#l» sen na svojega vnuka, gospo- || H 1 darskega ministra Metoda Dragonjo, ki pravi, da je bil njegov ded vizionar. S svojo kmetijo v Davči je namreč dal garancijo 27. aprila 1946 ustanovljeni proizvodni kovinarski zadrugi Niko, ki je v Železnikih pred petdesetimi leti postavila mejnik industrijske prihodnosti, saj so iz nje izšle tri uspešne tovarne: Domel, Niko in Tehtnica.
Jubilej je za Železnike zelo pomemben, saj predstavlja mejnik pri snovanju industrijske prihodnosti kraja. Tradicija železarstva je najprej zaživela v obrtnih delavnicah, ki so se povezale v zadruge, kovinarska je postala zibelka treh uspešnih tovarn. Za Domel, Niko in Tehtnico je značilna odprtost v svet in velika povezanost z okoljem, upam, da bo visok jubilej dobra popotnica za prihodnost, je na slovesni seji dejal Metod Dragonja, minister za gospodarstvo.
Gospodarski minister je naš rojak, so nam povedali v
Slovesnosti ob 50-letnici kovinarstva v Železnikih se je udeležil tudi gospodarski minister Metod Dragonja, vnuk Pogrivarja iz Davče, ki je dal garancijo Zumrovi kovinarski zadrugi. Foto: Jurij Furlan
Železnikih, po materi izhaja jev vnuk. Njegov ded Franc kot kasneje, ko je vse postalo
Prezelj je potemtakem garantiral s svojo kmetijo (drugi garant je bil Filip Garnter iz Dražgoš, Novak po domače). Tik po vojni je bilo to zelo pogumno dejanje, saj je bil odnos do lastnine drugačen
iz Davče. Zvečer se je udeležil tudi slovesnosti bo 20-letnici Območne obrtne zbornice Škofja Loka, kjer je bilo nekaj več priložnosti za pogovor in izvedeli smo, da je Metod Dragonja Podgrivar-
državno oziroma družbeno. Ded je bil vizionar, nam je dejal minister Dragonja, že kot petnajstletni fant je šel rudarit v Ameriko, zato je vedel, kako se svet vrti.
• M.V.
STRAN 3
Anton Drobnič, generalni državni tožilec, gost kranjskega odbora SKD
"Popravljanje" krivic preteklosti je zjokanja vredno
Tožilstvo in sodišče pri popravi krivic daleč presegata druge državne organe. Tudi pri spornih zadevah se Vrhovno sodišče pokaže kot neodvisno, čeprav se mu večkrat očita, da so v njem sami "rdeči" sodniki in čeprav politiki in tudi drugi z njegovimi odločitvami vselej niso zadovoljni.
Ob koncu tedna je v planinah na Gorenjskem kar dvakrat gorelo. Požar pri Mačah nad Preddvorom so pomagali gasiti piloti slovenske vojske.
Več na strani 32 - Foto: Blaž Kandus
S\ Računalniški Inženiring
Goiniškac. 14, Kranj Cirus|tel7fax: 064/221-324
Računalniška oprema
po meri povprečnih In zahtevnih
uporabnikov.
Računalnika vam ne bomo le prodali, ampak tudi vzdrževali.
RAČUNALNIŠKI KLUB
486/80 že od 126.565,00 SIT ali 6.790,00 SIT mesečno!
Tel.:064/22 10 40 Fax:064/22 37 92
V!E mobitel
URADNI VUNI SKLICI PRODAJALEC --ZDAJ!
064/225-060, 860029
K'PRIČEVA 6b/ KOROŠKA 26. KRANJ I
5AL0N
ASM)
KRANJ - HOTEL CREINA
POMLADNA KOLEKCIJA 03LAČIL IN OBUTVE
MISS0NI
o
CD
/KABELSKA TV
KAMNIK - DOMŽALE Maistrova 16, Kamnik telefon: 061/817-313
VAŠE OČI IN UŠESA
Referendumsko taktiziranje
Dr. Kristan zahteva Školčevo opravičilo
Ljubljana, 23. aprila - Če ne bo dogovora o umiku referendumskih pobud, bo speljan tisti, ki ga je predlagalo 33 poslancev državnega zbora in zadeva spremembo proporcionalnega volilnega sistema.
Za včeraj je bil sklican ponovni sestanek predstavnikov parlamentarnih strank, na katerem bi uskladili stališča glede sprememb volilne zakonodaje. Vsi predlagatelji referendumov naj bi se svojim zahtevam odpovedali, tudi državni svet, katerega predstavnike so tudi povabili na sestanek, po možnosti pa naj bi organizirali enega, temeljito pripravljenega. Ena od možnosti je, da bi ga izvedli na dan volitev, vendar za ta predlog ni enotnega navdušenja.
Če pa do dogovora ne bi prišlo, bodo pač referendumi. Okrog njih se sedaj spletajo različne igrice in inačice. Na najboljšem je referendumski predlog 35 poslancev državnega zbora, zatem pa referendumska zahteva državnega sveta, ki pa jo mora državni zbor še obravnavati. Na najslabšem so socialdemokrati, ki morajo za referendum najprej zbrati 40.-000 podpisov za spremembo volilne zakonodaje, 30.000 pa za pobudo za spremembo ustave, ki naj bi omogočila odpoklic poslanca. Njihov referendum pa naj bi prišel na vrsto šele čez eno leto, saj v enem letu ne smeta biti dva referenduma na isto temo. Prej pa lahko samo v primeru, če ne bi bilo referendumov državnega zbora ali državnega sveta in če bi pobuda za zbiranje ustreznega števila podpisov uspešna.
Predsednik državnega sveta dr. Ivan Kristan je protestiral zoper izjavo predsednika državnega zbora Jožefa Školča, ki je dejal, da svetniki z referendumom nagajajo ustavi. Dr. Kristan zahteva od Školča opravičilo, saj je pobuda skladna z pristojnostmi državnega sveta, dana pa je bila po resnem premisleku zato, da bi se ustava spoštovala in ne kršila. • JJ.K.
Slovenija ob dnevu Zemlje
Za skoraj 9 milijonov ton odpadkov
Ministrstvo za okolje in prostor je za dan Zemlje predstavilo osnutek strategije ravnanja z odpadki, minister pa se je zahvalil vsem, ki so sodelovali na očiščevalnih akcijah.
Ljubljana, 23. aprila - Za 22. april, svetovni dan Zemlje, se je minister za okolje in prostor dr. Pavel Gantar zahvalil številnim društvom in občanom, ki so v nedeljo organizirali čistilne akcije, nadaljevale pa naj bi se tudi konec tega tedna, skupaj z državnim sekretarjem za okoljem Markom Slokarjem pa sta predstavila osnutek strategije ravnanja z odpadki. Strategija, sprejeti in dopolniti jo mora še vlada, potem pa bo v presoji javnosti in državnega zbora, ja naravnana do leta 2000 oziroma do leta 2010. Uresničitev strategije bo terjala veliko denarja in marsikaj drugačnega v zavesti ljudi. Za letošnje in prihodnje leto bi potrebovali 3,2 milijarde tolarjev, do leta 2000 pa povprečno 16 milijard tolarjev letno. Sicer pa se nabere v Sloveniji letno veliko odpadkov. Lani jih je bilo 8,75 milijona ton, od katerih jih je bilo največ, 40 odstotkov, v kmetijstvu, gozdarstvu in živilskopredelovalni industriji. • J.KoŠnjek
Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA
Jutri ustanovitev Zveze za Gorenjsko
MLADI FORUM ZDRUŽENE LISTE RADOVLJICA IN ZZB RADOVLJICA
prirejata
26. aprila ob 18. uri v Hotelu Jelovica na Bledu javno tribuno
v POČASTITEV 55. OBLETNICE USTANOVITVE OF Gost tribune bo Rudolf Hribernik - SVARUN
Hišna številka - VIBROSER
Tokrat se, tretjič v tem mesecu, splača zelo natančno prelistati Gorenjski glas in v njem poiskati dva podatka: prvič, neko gorenjsko naselje (in ulico v njem, Če je v naselju uveden ulični sistem) ; drugič, številko. Oboje je natisnjeno v "Črni zvezdici" in skupaj sestavlja hišno številko, kije tokrat srečna hišna številka in družini, ki na tej Številki stanuje, prinaša nagrado « VIBROSER podjetja Yanni Trade Ljubljana v vrednosti 20.000 tolarjev. Hišna številka je izbrana popolnoma naključno z ločenima žreboma vsakega od obeh podatkov, iz katerih je sestavljena, in lahko pomeni npr, večdružinsko stanovanjsko hišo ali blok (ali celo stolpnico), lahko je v naselju ali ulici več enakih začetnih hišnih Številk z dodatki (a; b; c ...). Kar precej naselij in ulic po Gorenjskem ima enaka imena - Ljubljansko cesto, npr., najdete v petih gorenjskih mestih in to tudi velja upoštevati. Zato nagradna igra, ki letos poteka občasno v torkovem Gorenjskem glasu, terja kar nekaj hitrosti: tisti, ki prvi najde svojo hišno številko, objavljeno po navedenih pravilih, in prvi pokliče uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/ 223 ~ 111, prejme VIBROSER. Nekdo s srečnega naslova naj nas pokliče le danes, najkasneje pa jutri, v sredo, do 12. ure - kajti, dvajsettisoč tolarjev vredni VIBROSER prejme seveda le PRVI, ki nas s srečne hišne številke pokliče. Prihodnjič preberite, kako je bilo v tem krogu nagradne igre Gorenjskega glasa "S hišno številko vsak teden en VIBROSER za srečno gorenjsko družino,"
Nevarno propadanje Gorenjske
V soboto je bila v Rašici pri Velikih Laščah ustanovljena Zveza deželnih strank, katere soustanoviteljica je tudi Zveza za Gorenjsko, ki bo imela ustanovni zbor jutri v Ribnem. Ob Zvezi za Primorsko, Štajerski deželni stranki in Zvezi za Ljubljano bo tako nastala že četrta, regionalno in proticentralistično usmerjena zveza.
Kranj, 23. aprila - Na zboru na Trubarjevi domačiji so razen listine o ustanovitvi stranke podpisali tudi izjavo o skupnem nastopu na jesenskih oziroma zimskih držav-nozborskih volitvah. Gre za vsedržavno stranko z deželnimi zvezami, ki pa v svojih programih poudarjajo za svoje okolje pomembne značilnosti.
Ustanovitev Zveze za Gorenjsko bo jutri ob 18. uri v
tivnega odbora za ustanovitev Zveze Emil Milan Pintar in mag. Blaž Kujundžič sta povedala, da ima Zveza kratkoročni in dolgoročni program delovanja in stališča do aktualnih gorenjskih in slovenskih problemov, o katerih bodo na ustanovnem zboru sprejete posebne resolucije. Slovenija mora dobiti pet ravni upravljanja države in javnih zadev, od krajevnih, vaških in podob-
države kup amaterizma in težnje po oblasti, kar krepi centralizacijo in zanemarja načelo, da mora država služiti državljanom. Politične in upravne zadeve so pomešane, Ljubljana vleče kadre in kapital, država pa postaja ob mejah šibka. Ponos in dostojanstvo se zgubljata. Ideološki konflikti so pretirani in zamegljujejo povsem realne pro-bleme,   predvsem na
strankarstvo in ideologij0
Ered stvarna sedanja in pfl-odnja razvojna vprašanja. Samo v čevljarski industriji je v nevarnosti več delovnih mest kot pri Tamu, pa nihče od gorenjskih poslancev in politikov ni dvignil glasu. Gorenjske ceste so katastrofa, zaradi prepirov propada šport, višjo šolo za elektroniko je na primer dobila Štajerska ne pa Gorenjska, kjer
Ustavno sodišče poseglo v Stanovanjski zakon
Onemogočeno izsiljevanje
nih skupnosti prek skupnosti podeželju. Vsi ti problemi je ta industrija doma. Gor hotelu Ribno v Ribnem pri občin izoroma pokrajin do hudo zadevajo Gorenjsko, ki enjski poslanci pa sploh nima-Bledu. Gorenjska bo tako dežel, ki naj bi jih bilo deset, nevarno zgublja svoj položaj, jo svojega kluba, ampak se dobila novega dejavnika v do države. Upravljalska razvojno zaostaja in propada, obnašajo izrazito strankarsko, politiki, s katerim bo treba zgradba mora biti kakovost- Gorenjska postaja središče Zveza za Gorenjsko, ki zago-računati tudi na državnoz- na, strokovna in racionalna, sporov med občino in državo, varja ustreznejši in neposred-borskih volitvah. Člana inicia- Sedaj pa je v upravljanju gorenjski politiki postavljajo nejši volilni sistem, bo iskala
soglasje ob bistvenih vprašanjih gorenjskega razvoja, zahtevala ločitev upravljalskib. strokovnih in političnih funkcij. Se mar kdo zaveda, koliko gorenjskih certifikatov je odšlo v ljubljanske sklade in koliko delovnih mest bo na Gorenjskem zaradi tega manj. pravi Pintar in dodaja, da mnoge politike na Gorenjskem mnogo bolj skrbi, kaj in kje je bil kdo leta 52 ali 64 kot pa Propadanje Gorenjske.
Zveza za Gorenjsko namerava delovati na Gorenjskem v najširšem pomenu besede. Je neideloška politična stranka, demokratična politična organizacija, odprta za vse, ki jim je za razvoj Gorenjske in Slovenije, tudi za tiste, ki SO sicer člani drugih strank, pa tam niso aktivni ali njihovo članstvo miruje. • J.Košnjek
Ljubljana, 23. aprila - Ustavno sodišče je ugodilo zahtevam nekaterih lastnikov denacionaliziranih stanovanj in Združenja lastnikov razlaščenega premoŽenja glede pravic do denacionaliziranih stanovanj. Odločitve Ustavnega sodišča bodo bolj zaščitile lastnike denacionaliziranih stanovanj. Po novem je lastniku denacionaliziranega stanovanja omogočena nekrivdna odpoved najemne pogodbe, če preskrbi najemniku drugo primerno stanovanje. Po odločitvi Ustavnega sodišča po novem zavezanec za vrnitev nima več pravice vseliti v denacionalizirano stanovanje drugega najemnika, če lastnik po 2. "modelu" ne plača najemniku 30-odstotne odpravnine in jo mora po zakonu plačati zavezanec sam. Z izpraznje-
nim stanovanjem torej v vsakem primeru razpolaga lastnik. Deveti in deseti odstavek 15. člena sta v celoti razveljavljena. Odpravljena je možnost prisilnega preseljevanja najemnikov neodkupljenih družbenih stanovanj. Ustavno sodišče je razveljavilo 155. a člen, ki je urejal povračilo vlaganj, ki jih je v stanovanje opravil najemnik. Sedaj velja: Po izselitvi iz stanovanja ima najem« nik pravico do vrnitve neamortiziranega dela koristnih vlaganj v stanovanju, ki jih je opravil s soglasjem lastnika, če se z njim drugače ne dogovori. Glede neprofitne najemnine mora državni zbor neskladje z Ustavo odpraviti v dvanajstih mesecih. Omejevanje višine nejemnine je namreč dovoljeno le z zakonom. * J. Košnjek
STRANKARSKE NOVICE   STRANKARSKE NOVICE
Zbiranje podpisov
Ljubljana, 23. aprila • Predsednik državnega zbora Jo-žef Školč je določil Socialdemokratski stranki rok za zbiranje 40.000 podpisov za referendum o spremembi volilne zakonodaje in spremembi ustave. Zbiranje podpisov se začenja danes in bo trajalo do 21. junija. Prvo zahtevo te stranke za zbiranje podpisov je predsednik državnega zbora zavrnil, socialdemokrati so se pritožili, ustavno sodišče pa je pritožbo zavrglo. SDS meni, da ji bo uspelo zbrati 40.000 podpisov.
Izjave, mnenja
Zeleni Slovenije so ogorčeni zaradi kapitulantstva vladnih strank glede sprejemanja pogojev pri vključevanju v Evropsko zvezo. Evropa doslej od nobene od kandidatk ni zahtevala tako ponižujočih pogojev. Pravica do nakupa nepremičnin ni vzajemna. Slovenski državljani, ki so najmanj tri leta bivali v eni od držav unije, te pravice ne bodo imeli. Predlagani zakon o lastninskih in drugih stvarnih pravicah pa je v nasprotju z ustavo in je rušenje ustavne ureditve. Tudi Liberalna stranka Slovenije je proti takšnemu načinu vključevanja Slovenije v Evropsko zvezo. Pre-
dlagana zakonodaja z določilom, da bodo lahko nepremičnine kupovali tujci, ki so najmanj tri leta živeli na ozemlju Slovenije, bo omogočila, da bodo lahko prišli do naše zemlje oficirji in vojaki okupatorskih vojska. Zdruežena lista socialnih demokratov meni, da so predlogi za najrazličnejše volilne referendume komedija, vredna več sto milijonov tolarjev. Sedaj bi bilo razumno vse referendumske odločitve umakniti in po volitvah o volilnem sistemu vprašati volivce z dobro pripravljenimi vprašanji. Demokratska stranka je sama pripravila nov pokojninski sistem, ker tega vlada ni storila, čeprav ji je državni zbor dal to nalogo pred 80 dnevi. Ker je slovenski pokojninski sistem v krizi, ne bi smeli čakati s spremembami, ne glede na bližajoče se volitve. Novi sistem naj bi bil sestavljen iz treh elementov: obveznega oziroma medgeneracijske pogodbe, dodatnega zavarovanja in presežnega, kar bi lahko počeli ljudje še z dodatnim plačevanjem. Slovenska ljudska stranka podpira vse predloge za spremembo volilnega sistema, vendar čas pred volitvami verjetno ni najprimernejši za temeljito spreminjanje volilnega sistema. Socialdemokrati so se odločili zbirati
podpise za referendum in so, v pričakovanju gneče, zahtevali odprtje več mest za overovitev podpisov. Janša meni, da večina strank ne misli resno s spremembami volilnega sistema, še najspre-jemljivejši pa bi bil predlog državnega sveta. Premalo mest za izrekanje za referendum utegne preprečiti zbiranje zadostnega števila podpisov. Slovenski krščanski demokrati pa so zadovoljni z odzivom strank na predlog o skupnem oblikovanju sprememb volilne zakonodaje in umiku vseh referendumskih pobud, ki za SKD niso resne. • J.K.
Združena lista Jesenice
Kandidate odlikuje delavnost
Jesenice, 23. aprila - Konference Območne organizacije Združene liste socialnih demokratov Jesenice so se udeležili delegati z vseh ravni in okolij organiziranosti stranke, kot gostje pa glavni tajnik stranke Dušan Kumer, Jože Kotnik, župan občine Kranjska Gora, Vlasta Vidic, predsednica borčevske organizacije Jesenic in Kranjske Gore in Anton Stražišar, predsednik jeseniške organizacije Zveze svobodnih sindikatov. V razpravi so namenili največ pozornosti lokalni samoupravi, programu stranke
ter pripravam na volitve v svete krajevnih skupnosti m državni zbor. O volilnem uspehu bo odločalo del° pred volitvami, upoštevati )e treba interese občanov, jasn° pa mora biti razvidno, kaj ]e naredila stranka. Delavno«1 mora odlikovati kandidate* največji problemi države pa so v brezposelnosti, osnovnem zdravstvu, kjer se Je zmanjšala kakovost, in zagO' tavljanje enakih možnosti v izobraževanju. Kranjskogorski župan Jože Kotnik pa Je predstavil uspešno delo ob' Čine, odnose med jeseniško $ kranjskogorsko občino ^ dejstvo, da je za uspeh* potrebno delo brez strankarskih razprtij. Uspehi kranjski gorske občine niso san^ županova zasluga, amp^j tudi vseh sedmih zaposlen1*1 na občini, krajevnih skupno5' ti in občanov.
Pogovor z
Vinkom Hafnerjem , Kranj, 23. aprila - Pr«" praznikoma 27. aprilom in J' majem, ki sta za Združe"', listo socialnih demokrat0 pomembna praznika, organ1 žira Združena lista socialn'^ demokratov Kranj pogovor Vinkom Hafnerjem, prvobo". cem in častnim občano^ Kranja. Pogovor bo dang 23. aprila ,ob 18. uri v kl< Združene liste v gostišču De* man na Kokrici. • J.K.
Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Sate, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica ZavrT-Žlebir, Andrej Zalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd šinik / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: DELO - TČR, Tisžk časopisov in revij, d.d., Ljubljana / Uredntftvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, telefm: 064/222-917/ Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do IS. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih-Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek p° stopnji S odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 120 SIT
MEH GLAS
Ustanovitelj in izdajatelj:
Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS
KRANJ
Anton Drobnič, generalni državni tožilec, gost kranjskega odbora SKD
"Popravljanje" krivic preteklosti je zjokanja vredno
Tožilstvo in sodišče pri popravi krivic daleč presegata druge državne organe. Tudi pri spornih zadevah se Vrhovno sodišče pokaže kot neodvisno, čeprav se mu večkrat očita, da so v njem sami "rdeči" sodniki in čeprav politiki in
tudi drugi z njegovimi odločitvami vselej niso zadovoljni.
GORENJSKA
OD PETKA DO TORKA
Kranj, 21. aprila - V četrtek zvečer do pomorjenih ni začela reševati. To je predsednik kranjskega odbora je zjokanja vredno..." Slovenskih krščanskih demokratov
Peter Orehar povabil v goste generalnega državnega tožilca Slovenije Antona Drobnica. Pogovor je bil usmerjen v iskanje odgovora na vprašanje, ali je Slovenija demokratična in pravna država oziroma v kolikšni meri, zgovoren pa je bil tudi napovedani podnaslov: Narod si bo pisal sodbo sam?
Anton Drobnič je uvodoma dejal, da je tema večera zelo zahtevna, široka in kompleksna. Na vprašanje, ali imamo pravno državo, kdo piše sodbe, kakšne so, so pogledi različnih strok različni. Najbolj aktualen ta hip pa je gotovo politični pogled.
Anton Drobnič meni, da je Slovenija s pravnega stališča po ustavnem redu na papirju zelo pravna država, celo bolj kot marsikatera v Evropi z daljšo demokratično tradicijo. Drugo vprašanje je seveda, kako pravni red deluje v praksi. Na civilnem področju pravosodja, kjer gre za vprašanja premoženja, medsebojnih odnosov, za statusne in podobne zadeve, smo v zakonih pravna država, čeprav imamo še precej starih jugoslovanskih predpisov, ki niso prilagojeni novemu sistemu, novi ustavi. Pri uresničevanju zakonov pa smo še na slabšem. Sodišča imajo ogromno zaostanka. Kjer pravica prihaja pozno, pa se rade Pojavljajo nove krivice. Na področju Kazenskega prava, pregona, varnosti pred kaznivimi dejanji je Slovenija po zakonu pravna država, v praksi Pa tudi tu marsikaj še ne deluje, zaostanki dostikrat vodijo do nasprotnih učinkov.
"Ali smo pravna država 9 stališča
popravljanja krivic preteklosti?" se je vprašal Anton Drobnič in brž tudi odgovoril: "Smo barbarska država! Slovenija niti po tolikih letih ni uspela sprazniti enega brezna, niti najbolj osnovne kulturne dolžnosti
Naša sodišča so samostojna
Generalni državni tožilec Anton Drobnič se je dokaj obširno in poljudno razgovoril o slovenskem pravosodnem sistemu, v katerem so glavna ustanova sodišča. Zanja je dejal, da so samostojna, poskušajo delati neodvisno, na marsikaterem področju in marsikje zelo neodvisno, res pa je, da sodniki o tem javno ne govorijo, se ne hvalijo, ne objavljajo svojih odločitev, uspehov. Zato se oblikuje zgrešen vtis, da je na sodiščih vse narobe. Današnja sodišča so neprimerno bolj neodvisna in strokovna kot so bila pred desetimi, dvajsetimi, sploh pa pred štiridesetimi leti.
"Tožilstvo in sodišče pri popravi krivic daleč presegata druge državne organe. Največ krivic je popravilo prav Vrhovno sodišče, čeprav se večkrat sliši, da so v njem sami "rdeči" sodniki. Tudi pri spornih zadevah se Vrhovno sodišče pokaže kot neodvisno, številni politiki in tudi drugi so zato nezadovoljni," je dejal Anton Drobnič.
Napake v sodstvu seveda so (ne le pri nas), so predvidene in se jim ni mogoče izogniti. Zato so stopenjska sodišča. "Na prvi stopnji včasih prihaja tudi do očitnih polomij. Vendar to ne pomeni, da je pravosodje podkupljeno. Prav to, da ni več pod vplivom politike, pa je eden od razlogov za zaostanke. V pravni demokratični državi postopki tudi dlje trajajo, ker stranke lahko bolje uveljavljajo in varujejo svoje pravice."
Kdaj bodo
popravljene povojne krivice?
"To je ena zelo vročih tem v dolgočasnem procesu mojega od-
Je škof dr. Gregorij Rozman nedolžen?
Generalni državni tožilec Anton Drobnič je na to vprašanje v četrtek zvečer zelo obširno odgovarjal. Med drugim je povedal, da naj bi se vatikanski arhivi, ki hranijo tudi škofov zagovor kot enega najtrdnejših dokazov za njegovo nedolžnost (avgusta 1946 je bil v odsotnosti obsojen na osemnajst let zapora), končno odprli. Ta dokument naj bi, poleg Številnih drugih dokaznih materialov, ki argumentirano spodbijajo vseh trinajst točk sporne sodbe, zadoščal za obnovo postopka.
Na globalno vprašanje, ali je Slovenija pravna država, ni mo~ goče dati enovitega odgovora, Z eno besedo lahko rečem, da pravna država nekako smo, ker nismo diktatorska."
stavljanja," je dejal Anton Drobnič. "Krivice so prozne, narejene so bile s formalnimi odločbami pa tudi kar tako. Krivice "kar tako" niso popravljene, zakon se (ne) pripravlja ze vrsto let. Predlagani zakon je po mojem osebnem, ne poklicnem (1), mnenju zelo ozek; bolj popravlja krivice tistim, ki so jim bile že dolgo časa popravljene, torej eni kategoriji Slovencev."
Krivice, storjene s pravno odločbo v postopku, pa so praviloma kazenske sodbe, ki so jih od 9. maja 1945 do konca leta 1954, ko je začel veljati drugačen kazensko pravni red, izdajala kazenska sodišča. Del krivic naj bi bil popravljen z zakonom o denacionalizaciji. Ta po Drobniču popravlja samo premoženjske krivice, in še to ne v celoti,
v praksi še manj. Najnovejši zakon o zadržanju je tako brezobzirno obšel druge veljavne zakone, da bo v pravni sistem vnesel zmedo, zmeda pa pomeni, da se zadeve zadržujejo.
Krivice ljudem na njihovi časti, zdravju, življenju so bile povzročene s kazenskimi sodbami ali z upravno kazenskimi administrativnimi odločbami. Krivične kazenske sodbe se odpravljajo bodisi z obnovami postopkov ali z zahtevami za varstvo zakonitosti. "V sredo sem predlagal, da se dveletni rok za vlaganje zahtev za varstvo zakonitosti, ki se letos izteče, podaljša še za dve leti. Zahteve namreč lahko vlaga republiški državni tožilec ali pa tudi stranke same, torej obsojenci oziroma njihovi sorodniki. Ljudje so za to pravico šele dobro zvedeli. Koliko je trenutno zahtev za obnovo postopkov, ne vem, vem pa, da je Vrhovno sodišče v zadnjih šestih letih oprostilo več kot 600 krivično obsojenih oziroma jim spremenilo sodbe. Od oktobra 1990 lahko tudi obnove postopkov razen tožilca zahtevajo stranke."
H. Jelovčan, foto: J. Furlan
Za Evropo, vendar kakšno
Italija bo popustila, ko bo tako rekla Evropa
France Bučarje prepričan, da Italija intenzivno sanja o ozemljih preko Jadrana, na katerih je vladala nekdaj, dr. "eter Jambrek pa se sprašuje, ali naša zahodna soseda le ne opravlja tudi umazanega posla za vso Evropo. Ko bo le-ta
rekla, da gre Slovenija lahko naprej, bo Italija popustila.
Kranj, 23. aprila - Slovens-*° panevropsko gibanje, ki zagovarja združeno Evropo U?.Atlantika do Urala (o |?JeJ je sanjal že general De ^*aulle) in po logiki stvari j^di vključevanje Slovenije v Evropsko zvezo, je zaradi ptualnih razprav v javnosti j« državnem zboru v Portor-xtv or8an'ziralo razpravo o vključevanju Slovenije v ev-f?Psko unijo. Uvodničarji so
"i državnozborski poslanec France Bučar, sodnik ^stavnega sodišča dr. Peter Jambrek, predsednik Ustavna sodišča dr. Tone Jerov-
ek in univerzitetni profesor ar- Janez Kranjc.
Evropska misel je v Slovenji zaradi težav in izsiljevanj pa,1Je, posredno pa celotne ^ropske zveze kljub deklar-
ia H6"1" P°udarJanJu Brusl" Ja> da Slovenija izpolnjuje vse P°goje za članstvo, najprej Fidruženo, nato pa redno, v rnzj. Tudi Panevropsko gi-°a.nje mora v Sloveniji premisliti o Evropi, ki bo strezala našim nacionalnim nteresom, obenem pa inter-
zvez^ drugih članic EvroPSKe
Dr. France Bučar je precizno opredelil evropsko idejo v sedanjih političnih in ekonomskih razmerah. Dejal je, da se je v precepu znašla slovenska vlada, vstopanje v Evropsko zvezo pa je postalo prvorazredna notranjepolitična tema, saj gre tudi za tekmovanje med SKD in LDS, komu bo uspel ta korak. Poglobljene analize nihče ni naredil, zato se nastopa s polresnicami ali propagandnimi frazami. Nihče pa za mnenje ni vprašal državljanov slovenske države. Po Bučarjevem mnenju so se v precepu znašli tudi naši prijatelji, ki sicer trdijo, da najbolj izpolnjujemo pogoje za vstop v Evropsko zvezo, vendar zaradi nas niso pripravljeni postaviti na kocko odnose z večjo in pomembnejšo Italijo. Italija pa se po oceni dr. Franceta Bučarja želi vrniti na slovensko ozemlje in v kraje, ki jih je dobila z Londonskim sporazumom kot nagrado za prestop na stran zaveznikov. Vrnitvi optantskega premoženja bi sledili še drugi koraki italijanskega prodora, ki sicer na glas ne govori o
revizijah raznih pogodb, ki jih je sama podpisala s Slovenijo, ampak o nadgradnji, ki je nujna zaradi spremenjenih okoliščin. Slovenija je del za zdaj še praznega prostora, kjer je nekdaj vladal komunizem, zanj pa se je začel interesni boj in Italija ne želi ostati zunaj. Italija bi nas na poti v Evropsko zvezo ovirala v vsakem primeru: sedanji razlog so optanti in nepremičnine, če pa tega ne bi bilo, bi izbrala kaj drugega. Slovensko upiranje je konstruktivni korak za Evropo. Če bo Slovenija popustila, bo znak, da so taki pritiski v Evropi legitimni in da je vrhovno pravilo pravilo močnejšega m večjega. Slovenija je nacionalna država. Nacionalna država pa je organizacija, v katero je povezan narod. Naloga države je braniti in ohranjati narodovo istovetnost. Dr. Peter Jambrek meni, da Slovenci smo v Evropi, tudi geografsko, je pa vprašanje časa, kdaj bomo sprejeti v evropsko družbo. Naši oblasti zameri, da je gradivo o slovenskem vključevanju v Evropsko unijo prazna slama, brez analiz,
tudi primerov vključevanja Avstrije, Švice, Danske in podobnih držav. Ljudem nismo uspeli povedati, kaj Evropska zveza sploh je, kako je nastala, kako deluje in kaj vse se dogaja v njenem okviru. Dr. Jambrek se je vprašal, ali morda Italija ne opravlja umazanega posla za Evropsko zvezo oziroma države z enakimi interesi, kot so italijanski. Če bi nagajala Italija sama, bi jo že disciplinirali. Ker temu ni tako, bo treba počakati, da bo Evropska unija ukazala Italiji, naj dvigne zapornico. Realen je tudi drugi vzrok italijanskega izsiljevanja Slovenije. Italija je znotraj Evropske zveze tudi sama nerazvita, za kar dobiva pomoč. Nove članice Evropske zveze bi povzročile dvoje: ali bi bila pomoč za vse manjša ali pa bi bila obremenitev bogatejših večja. Evropska zveza oziroma Nemčija imata tudi slabe izkušnje z združitvijo te države, ki je stala veliko več, kot so si upali napovedati.
Dr. Jambrek je ponovil zgodovinske izkušnje, da je bila delitev na latinski in grškoorientalski del sveta
narejena že davno nazaj, v tretjem, četrtem stoletju po Kristusu. Teodozij je takrat postavil mejo, ki še danes omejuje Evropo na vzhodu. To je črta od Budve do Finskega zaliva. Le jugoslovanske umetne tvorbe te delitve niso spoštovale, pa so propadle. To mejo upošteva tudi Davtonski sporazum in to mejo je pripravljen zahod vojaško braniti. Ta črta razmejuje protestantizem in pravoslavne, pravoslavje in katolicizem, pravoslavje in islam, katolicizem in islam ter še marsikaj drugega.
Slovenija je na zahodni strani te črte ločnice. Vprašanje pa je, tako meni Borut Pahor, ali bomo postali enakopravni ali drugorazredni Evropejci z zlomljeno hrbtenico. • J.Košnjek
AMZS
Pri AMZS so od petka do danes po gorenjskih cestah opravili 32 vlek vozil, 12-krat so nudili pomoč na kraju okvare, 1-krat so se peljali na pomoč celo v Avstrijo.
GASILCI
Kranjski gasilci so imeli ogromno dela: po prometni nesreči v Miljah so rezali osebe iz zmečkane pločevine, podobno tudi v Zg. Besnici in na cesti Mlaka - Golnik. Poleg tega so pogasili tudi požare: v Potočah nad domom upokojencev in sicer skupaj s preddvorskimi gasilci, v Zgornji Kokri so pogasili požar hiše, ki se ji je zaradi saj v dimniku vžgala streha. Gasili so tudi goreči gozd med Šenčurjem in Vogljami, še enkrat pa so odhiteli v Preddvor, tokrat je gorel gozd v Mačah nad Preddvorom. Pnšlo je tudi to stika na električnem vodu na Zoisovi 13, gasilci so poskrbeli, da se je nehalo smoditi, nato pa obvestili dežurnega električarja, ki je napako odpravil. Ravno, ko smo govorili po telefonu, pa jih je zmotil alarm, in pohiteli so na Planino na Rudija Papeža 34, kjer je v bloku nekdo zakuril hidrantno omarico. To so bili torej požari, vendar tudi voda tokrat na dan ni prihajala na pravih mestih. To se je zgodilo v stanovanju na Bleisowi 16. Se enkrat so imeli kranjski gasilci opraviti z vodo, tokrat je bilo veliko bolj dramatično. S kokrške-ga mostu je v reko namreč skočil moški, ki se je odločil narediti samomor, vendar so ga nato iz vode reševali prav kranjski gasilci. Tudi to se zgodi, pa bi lahko rekli zapletu, ki se je v zdravstvenem domu Kranj zgodil pretekle dni, ko je neki ženski, ki jo je pičila žuželka, tako zatekla roka, da so jo morali prepeljati h gasilcem, ki so ji odščipnih prstan s prsta. Poleg tega so gasilci zaradi izgubljenih ključev odpirali tudi vrata na Gradnikovi 3, podreti pa so morali tudi drevo, ki se je podrlo s koreninami vred in je grozilo, da bo za seboj v kanjon Kokre
{»otegnilo tudi del ceste. Tudi eseniški gasilci so imeli pretekli vikend veliko dela. Prevozov z njihovim rešilnim avtomobilom so opravili kar 8, od tega 7 zaradi zastrupitve delavcev s plinom, ki je uhajal v železarni. Zato so imeli nato tudi 7 meritev plina na vakumski postaji v Acroniju. 3-krat so posredovali tudi na smetišču v Mali Mežakli, 2-krat so se odpadne gume "vžgale same", enkrat pa so imeli gasilsko stražo pri snemanju kasete o požigu gume. V preteklih dneh je tudi veliko gorelo in sicer so gasilci Jesenic gasili požare: najprej je zagorela trava pri izstopu z avtoceste Hrušica - Vrba, nato je gorel
gozd med Dovjem in Belco, požar pa je izbruhnil tudi v vikendu na Planini pod Valvasorjem, pri tem
požaru so bili alarmirani tudi gasilci GD Zabreznica in Smo-kuč. Se enkrat je ogenj pokazal zublje in sicer so morali jeseniški gasilci pogasilti gorečo travo za domom dr. Franca Berglja. Na pomoč pa so jih poklicali tudi iz Sebenj pri Tržiču, kjer so našli ekplozivno telo. Jeseniški pirotehniki so ga prepeljali na varno v za to namenjeno skladišče. Med predstavami v Gledališču Tone Čutar pa so za vsak primer postavili tudi gasilsko stražo. Škofjeloški gasilci so v Blaževi ulici pomagali, ko je počila vodovodna cev v stanovanjski hiši.
NOVOROJENČKI
V Kranju se je rodilo 8 dečkov in 6 deklic. Po 4 kilograme sta imela ob rojstvu deček in deklica, 2.600 gramov pa je tehtal najlažji deček. Na Jesenicah tokrat novih mamic in novorojenčkov ni bilo.
URGENCA
V Splošni bolnišnici Jesenice so imeli na kirurškem oddelku 107 urgentnih primerov, na internem 48, na pediatriji 16, na ginekološ-ko-porodniškem pa tokrat, poleg tega, da ni bilo porodov, tudi bolnic, ki bi urgentno potrebovale zdravniške pomoč, ni bilo.
_ TEL: 064/403-871
TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81
Seja radovljiškega občinskega sveta
V starem delu enosmerni promet?
Radovljica • Ce bo občinski svet na jutrišnji seji soglašal z županovim predlogom, bo promet skozi staro mestno jedro Radovljice, to je po Linhartovem trgu in Trubarjevi ulici, kmalu potekal v eno smer, na urejenem parkirišču pa bo možno zaračunavati tudi parkirnino. Po sedanjem odloku je sicer promet z izjemami (stanovalci, vozila na nujni vožnji in dostava) prepovedan za vsa motorna vozila, vendar ga vozniki ne spoštujejo. Občinski svet bo na jutrišnji seji obravnaval tudi predlog odloka o ukinitvi Stanovanjskega sklada Radovljica, po hitrem postopku pa naj bi sprejel tudi predlog odloka o določitvi števila članov sveta krajevne skupnosti in volilnih enot za redne volitve v svete KS. Svetniki bodo spet poslušali poročilo o postopkih za pridobitev lokacije in izgradnjo centra za ravnanje z odpadki, ki bi jo uporabljale blejska, bohinjska in radovljiška občina, ter poročilo o dogovarjanju med občino in kranjskim cestnim podjetjem glede plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju kamnoloma Kamna Gorica. Na dnevnem redu je tudi predlog za povišanje oskrbnin in prispevka staršev v vrtcih Vzgojnovarstvenega zavoda Radovljica ter poročilo Župana Vladimirja Černe-ta o uresničevanju sklepov občinskega sveta. • CZ.
Policist svetuje prebivalcem
Naklo, 23. aprila • V
občini Naklo so dobili novega vodjo policijskega okoliša, ki se je že srečalz vodstvom občinske uprave. Kot so se dogovorili, bo Roman AndoljŠek del svojega delovnega časa namenil tudi za svetovanje in pogovore s prebivalci. Z njimi se bo srečeval vsak torek med 10. in 12. uro v pisarni občinskega sveta občine Naklo. Tam bodo obiskovalci lahko zvedeli vse, kar jih zanima glede varnejšega življenja in postopkov v primeru težav, vodja policijskega okoliša pa bo gotovo prisluhnil tudi konkretnim problemom, ali vsaj sprejel opozorila nanje.
S. Saje
V Tržiču
vabijo krvodajalce
Tržič, 23. aprila • Danes, 23. aprila 1996, bo od 7. do 13. ure v gasilskem domu v Bistrici pri Tržiču enodnevna krvodajalska akcija. Čeprav so od zadnjega odvzema krvi minili le štirje meseci, v območni organizaciji Rdečega križa v Tržiču tudi tokrat pričakujejo dober obisk. Vabila za udeležbo so poslali v vsa tržiška podjetja in k obrtnikom, dobili pa so jih tudi dosedanji darovalci. Obenem so k sodelovanju povabili vse prebivalce v občini, ki so letos dopolnili 18 let starosti. Na krvodajalsko akcijo opozarjajo tudi plakati na oglasnih deskan in transparent v centru Tržiča. • S. Saje
Z GORENJSKIH OBČIN
13. seja občinskega sveta Gorenja vas - Poljane
Bo na Visokem res javna hiša?
Svetniki občine Gorenja vas - Poljane so sprejeli proračun za 1996 in podvomili o čistih namenih ministrstva za šolstvo, ki želi na Visokem odpreti šolo za ravnatelje.
Gorenja vas, 23. aprila - Pričakovati je bilo, da se bo aprilska seja občinskega sveta Gorenja vas -Poljane vrtela predvsem okoli proračuna za leto 1996, nazadnje pa je glavna tema postalo šolstvo, tako in drugače. Čeprav je bil predsednik OS Karel Jezersek prisoten, je sejo vodil podpredsednik Boris Klemenčič. Za vzroke zamenjave na seji nismo slišali, le to, da je šlo za sporazumno odločitev.
Proračun v višini 424,4 milijona tolarjev je bil sprejet razmeroma mirno, županov predlog ni doživel nobene spremembe, nekaj predlogov pa bo upoštevanih pri rebalansu proračuna. Pri sprejeti višini proraču-
na je potrebno poudariti, da se je del sredstev (za gradnjo OŠ Poljane) prenesel z lanskega proračuna.
Kot že rečeno, je bilo najbolj pestro poslušati debato o šolstvu. Najprej o prioritetnih nalogah na področju investicijskih del. V proračunu je predvidena izgradnja razrednih prostorov za OŠ Poljane, medtem ko bo sredstev za telovadnico zmanjkalo. Zato se je tudi stroka odločila, da je na telovadnico bolje počakati. Bodo pa gradili telovadne prostore v Gorenji vasi, vendar za potrebe vrtca.
To je bržkone zmotilo enega izmed svetnikov, ki je zahteval, naj se pri poljanski telovadnici opravijo vsaj zidarska dela, sicer proračuna ne bo podprl. Župan Jože Bogataj se je
temu uprl, nanizal potrebna dela, ki jih morajo opraviti tudi pri drugih osnovnih šolah v občini (predvsem ogrevanje je zastarelo), in dodal, če bodo svetniki sprejeli nasprotno od njegovega predloga, bodo za to prevzeli še odgovornost. Spor so kolikor toliko pokrpali z odločitvijo, da bo gradnja telovadnice v Poljanah prva večja investicija v šolstvu, ki jo bo izpeljala občina.
Nato je seja zaplula v mirnejše vode, dokler na vrsto ni prišla prošnja Ministrstva za šolstvo in šport, ki želi na Visokem odpreti Mednarodno šolo ravnateljev. V ta namen je ministrstvo s pomočjo še dveh ministrstev pripravljeno v Tavčarjevo domačijo investirati kar 600
milijonov tolarjev (med drugim naj bi v gozdu na jasi zgradili spalne kapacitete z 80 ležišči), posestvo pa najeti za 60 let. Svetniki temjj predlogu niso bili naklonjeni, oi enega pa je bilo celo slišati, da bo "ta šola nič drugega kot prikrita javna hiša".
Slišati je bilo tudi, da država & nikoli ni bila dober gospodar, d» najem za nekaj desetletij pomen1 pravzaprav kar izgubo posestva i" tudi, da država nima sredstev z* resne probleme v šolstvu, za tak luksuz pa jih ima. Kakorkoli %6< svetniki so se zedinili, da je sprej«' mati kake konkretne odločitve pre' uranjeno, saj je Visoko še vedno predmet delitvene bilance.
Sicer pa so bili v četrtek svetnic zelo delavni, saj so na seji obravnavali kar 15 točk dnevnega reda. Meo drugim so imenovali komisijo za g^j in zastavo, potrdili izplačilo škode oj poplavah v septembru 95 (povrnil1) okoli 15 odstotkov škode) in sprego vorili o študiji daljinskega ogrevanja i bio maso. • S. Šubic
Dvanajsta seja občinskega sveta Škofja Loka
Loški grad bo moral še počakati
V sprejetem predlogu občinskega proračuna so denarji za prenovo Škofjeloškega gradu zmanjšani na tretjino. Draga občinska uprava.
Škofja Loka, 22. aprila -Sprejetje občinskega proračuna za letošnje leto je bila osrednja točka tokratnega zasedanja občinskega sveta, na katerega je bilo vloženih vrsto a m in i maje v. Pokazalo se je tudi, da občinski svetniki z delom občinske uprave niso zadovoljni, zlasti ne pri pripravi za delo odborov. V prvem branju so obravnavali tudi odlok o taksah za obremenjevanje okolja, kar pomeni, da bo v občini Škofja Loka kmalu uveden ekološki davek.
Že pri poročilih o delu odborov in komisij občinskega sveta se je pokazalo, da ti organi v sistemu odločanja nove škofjeloške občine še niso dobili pravega mesta. Predsedniki odborov in komisij so se kar po vrsti
pritožili nad tem, da jim občinska uprava ne pripravlja materialov in strokovnih podlag za obravnavo zadev, ki jih ocenjujejo kot pereče. Občinska uprava v Škofji Loki s 37 zaposlenimi torej ni kos nalogam, ki jih znajo zelo dosledno opraviti v eni od sosednjih občin, kjer so zaposleni le trije, vse zadeve pa pred sejo občinskega sveta obravnavajo odbori in v zapisnikih pripravijo tudi predloge za odločanje. Da je temu tako je pokazala tudi kasnejša razprava o proračunu, ko je vodja oddelka za prostor zavrnila predlog amandmaja za dodatna sredstva za študije potrebne za urbanistične dokumente (z oceno, da že doslej naloženega dela v oddelku ne zmorejo), bila pa hudo ogorčena nad tem, da so zmanjšali
denarje za ureditev pisarniških prostorov.
Pri drugi obravnavi predloga občinskega proračuna je bilo vloženih kar nekaj pripomb oz. amandmajev, ki so jih vložile tri stranke, in o katerih so odločali z glasovanjem. Povečali so sredstva za vzdrževanje komunalnih naprav, povečali sredstva za gradnjo ceste Puštal - Draga, dodali sredstva šolam za udeležbo učencev na tekmovanjih ter povečali pomoč humanitarni organizaciji Kar-itas. Zavrnili pa so predloge za povečanje subvencij za otroke in povečanje sredstev za intervencije v kmetijstvu, največ ogorčenja pa je povzročilo zmanjšanje sredstev za obnovo Loškega gradu. Ker je bila večina amandmajev Slovenskih socialdemokratov
Namesto simbola pastorek
Ker na vprašanje, zakaj so zmanjšana sredstva za obnovo Loškega gradu, svetnik SDS dr. Aci Leben ni dobit odgovora, je protestno zapustil sejo. Za Gorenjski glas jt ob tem izjavit:
"Loški grad je simbol Škofje Loke, ki bi ga vsak pameten in ozaveščen gospodar primerno vzdrževal in negoval Zmanjšanje denarja iz 15 le na 5 milijonov tolarjev ni lf zmanjšanje za 10 milijonov, pač pa se sredstva zmanjšujejo za 20 milijonov, saj se država po sistemu pol - pol ravna po tem, koliko za kulturni spomenik prispeva občina. Kot dolgoletni muzejski delavec in predsednik Muzejskego društva Škofja Loka sem nad takim odnosom ogorčen, ogorčen pa sem tudi, da kot svetnik ne dobim niti pojasnilo-Poglejte: občinska stavba, ki jo bo brezplačno prevzel državna uprava, se vse bolj obnavlja in sveti, za dediščino, ki bi nam morala biti v ponos, pa ni denarja.
zavrnjenih, so se svetniki te stranke, kljub temu da so v občinski vladajoči koaliciji, odločili, da za tak proračun ne glasujejo.
Veliko in kar precej vroče razprave je bilo okrog osnutka odloka o taksah na obremenjevanje okolja, ki pomeni predlog za uvedbo ekološkega davka. Svetniki namreč niso bili zadovoljni, da so kot osnova za izračun taks vzeti le porabljena voda (po osebi) in odpadki (po kva-
dratnih metrih stanovanjski površine), ne pa tudi onesnS' ževalci zraka. Slišati je bil< tudi predlog, da bi morali takso obremeniti nadpo*" prečno porabo vode in na/ povprečno količino sme11! vendar so bile ob tem tako) obrazložene težave z merjefl' jem. Posebne težave bod" verjetno tudi tam, kjer ni*0 priključeni na javne vodo' vode. S tem odlokom bO& imeli v občinski upravi " precej dela. 1
Z zasedanja nakelskega občinskega sveta
Slabosti vidijo, le odpraviti jih je težko
Iz poročila župana in pobud svetnikov je bilo razvidno, da se v občini lotevajo odprave številnih drobnih problemov, ki žulijo prebivalce.
Naklo, 23. aprila • Prebivalci Dupelj si že dalj časa zaman prizadevajo za povečanje pokopališča, zato pri dogovorih pomaga tudi občinsko vodstvo. V Naklem in Podbrezjah se jezijo zaradi malomarne-žev, ki odlagajo odpadke vsepovsod. Župan je napovedal postavitev tabel za prepoved odlaganja, svetniki pa so razmišljali tudi o sprejemu novega občinskega odloka.
Župan Ivan Štular je v poročilu o opravljenih nalogah od prejšnje seje občinskega sveta med drugim povedal, da dela pri regulaciji hudournika DupeljšČica potekajo še naprej, preverjajo pa tudi stroške za že opravljena dela. Zapora lokalne ceste v Dupljah še ni odstranjena, vendar čakajo na odločbo inšpekcije, ki bo to omogočila. V Dupljah se je občinsko vodstvo vključilo v dogovarjanje z lastniki zemljišč, ^ki doslej niso kazali preveč posluha za nujno širitev pokopališča. Zaenkrat je
več možnosti vsaj za povečavo na južni strani, o čemer so se pogovarjali z dupljanskim župnikom. Zasebnemu lastniku zemljišča na severni strani so ponudili tri možne rešitve za odkup ali zamenjavo. Ker do določenega roka sredi aprila ni odgovoril, bodo morali iskati druge možne rešitve v prihodnosti. Napredka tudi niso dosegli pri delitvi premoženja v nekdanji kranjski občini. Dobili naj bi milijon tolarjev od že prodanih stanovanj, vendar bodo razmišljali o zahtevi za prepoved prodaje nepremičnin, dokler v Kranju ne bo pripravljenosti za delitev premoženja. Pičlo finančno pomoč je občini Naklo ponudil slovenski kulturni minister, ki bo za prenovo obzidja okrog cerkve Tabor v Podbrezjah skušal zainteresirati ministrstvo za okolje. Občina bo poskrbela za lepši izgled krajev z zamenjavo poškodovanih prometnih znakov in postavitvijo oglasnih tabel. Predvidoma maja bodo zače-
li postavljati tudi table z opozorili za prepoved odlaganja odpadkov na nedovoljenih mestih, ki jih je v nakelski občini kar precej.
Tako kot v uvodni točki dnevnega reda se je tudi med vprašanji in pobudami svetnikov županu izkazalo, da prebivalce žuli kar precej težav zaradi neurejenosti okolja. Več svetnikov je opozarjalo na razraščanje kupov odpadkov v gozdu ob gramoznici med naseljema Naklo in Bistrica ter ob avtobusnem postajališču na Polici. Kritični so bili zlasti do lastnika slednjega zemljišča, ki je po izkopu gramoza dopustil odlaganje odpadkov tik ob glavni cesti v Naklo. Kot je ugotovil župan, je za tako obnašanje kriv tudi molk inšpekcij na opozorila uradnih organov, še bolj pa pre-milo kaznovanje kršilcev. Zato je eden od svetnikov spraševal, ali ne bi kazalo sprejeti novega občinskega odloka in uvesti strožje sankcije za nedovoljeno odlaganje
Avtobusno postajo na Polici že dolgo obkrožajo otipa lastnik zemljišča je napovedal odstranitev nesnage, izravn** terena in postavitev ograje, vendar se to do seje občinski sveta ni zgodilo.
odpadkov. Žal občina ne more niti sama predpisovati kazni niti pobirati denarja za storjene prekrške, je ugotovil župan.
osnovne šole v Naklem 1 svetnike seznanil, da so ste* la pripravljalna dela na b^ očem gradbišču, potrdili pa ^ tudi predlagane sklepe Na seji so še sprejeli zakl- zvezi z uresničevanjem ^. jučni račun ločenega proraču- ložbe. Pripravo papeževe^ na mestne občine Kranj in obiska so sklenili podpret1
odlok o zaključnem računu proračuna občine Naklo za leto 1995. Predsednik komisije za izgradnjo popolne
100 tisočaki, strinjali pa so tudi z dobrih 9 odstotK0 višjimi cenami v vrtcih. J S. Saj«
IZ GORENJSKIH OBČIN
Praznik občine Domžale
Spomladanska kanu orientacija
Skupaj domačini in taborniki
Center za mlade in proti zasvojenostim
V počastitev občinskega praznika občine Domžale so poleg slavnostne seje in prvenstva v krosu odprli tudi Center za mlade.
Domžale, 22. aprila - S slavnostno sejo občinskega sveta Domžale in govorom njegovega predsednika dr. Mihe Brejca ter ob pozdrav županje občanom na prome-nadnem koncertu po seji sveta ob 18. uri, so v občini Politično slovesno obeležili v petek občinski praznik. Pred tem so v Domžalah dopoldne ludi slovesno odprli Center za mlade na Ljubljanski cesti 70, v soboto dopoldne pa je bilo v športnem parku Indu-plati v Jaršah državno prvenstvo v krosu.
Za organizacijo in ureditev Centra za mlade so se v Domžalah odločili, kot je pojasnila Lili Jazbec, vodja Centra za mlade, ker je v občini veliko šolarjev, ki sposobnosti razijajo prek interesnih dejavnosti. Center naj bi poslej povezoval mentorje, vodnike, inštruktorje in dajal spodbude za skupne nastope in skupna iskanja za delo mladih in z mladimi. Ob vzgoji, izobraževanju, spod-
Med gosti na odprtju Centra je bila tudi županja Cveta Zalokar Oražem, pripravili pa so tudi kulturni program.
bujanju različnih dejavnosti in razvijanjem aktivnosti je namen centra tudi odvračanje in preprečevanje različnih zasvojenosti med
mladimi. Eden od ciljev je tudi organizacija takšnih in tistih dejavnosti, za katere se mladi zanimajo, pa se je družba za takšne želje in
pobude mačehovsko odzivala. Center za mlade bo odprt vsak dan od 8. do 13. ure, ob sredah pa od 8. do 18. ure.
A. Žalar
Zbilje, 22. aprila - Taborniki Rodu dveh rek iz Medvod so v soboto v počastitev 22. aprila - dneva tabornikov in dneva Zemlje pripravili v Zbiljah ob jezeru srečanje in prvo tekmovanje iz letošnje serije kanu turnej pod naslovom Spomladanska kanu or-ientacja SKO - Zbilje '96. Zbralo in v prijetnem družabnem tekmovanju se je pomerilo 20 ekip (40 članov) na 8 kilometrov dolgi progi. Ena od nalog na tekmovanju pa je bilo tudi čiščenje obrežja Zbiljskega jezera.
To pa je bila hkrati tudi oblika in priložnost za skupno sodelovanje v akciji, ki so jo organizirali tudi Turistično društvo in njegovi člani -domačini, podprla pa jo je, kot nam je med akcijo pove-
dal predsednik TD Zbilje Karel Vernik, tudi krajevna skupnost Zbilje.
V akciji je sodelovalo okrog 70 tabornikov in 80 domačinov - članov Turističnega društva. Skupna ocena tako predsednika TD Vernika kot predstavnikov tabornikov Rodu dveh rek Medvode Polone Robida in Mateja Kobava je bila, da so uspeli uspešno, prijateljsko, družabno in koristno združiti sile v počastitev Dneva zemlje in tabornikov ter pri tem pripomogli k čistejši obali jezera in Zbilj. Taborniki pa so po končani akciji imeli še svečano zaobljubo. Taborniške vrste Rodu dve rek je tako povečalo 50 mladih iz Medvod. • A. Žalar
Ta teden praznuje občina Šenčur
Občina je ljudem bližja in učinkovitejša
V tednu, ko goduje sveti Jurij, farni zaščitnik Šenčurja in okolice, bo občina slavila svoj prvi občinski praznik.
Šenčur, 23. aprila - O tem, kako deluje
Sred poldrugim letom osnovana občina enčur, so na novinarski konferenci obsežno spregovorili predstavniki občinske oblasti: župan Franc Kern, podžupan Zdravko Kastelic in predsednik občinskega sveta Miro Koželj. V letu jjn»> kar deluje majhna občina, so občani deležni več pridobitev kot prej v celem desetletju, ko V veliki občini njihove na videz drobne potrebe zlepa niso prišle 1)8 vrsto. V Šenčurju ne bodo slavili le 118 svetega Jurija dan, temveč se bodo yes teden odvijale različne prireditve.
Začenjajo že jutri, ko se bo ob 16. uri v telovadnici šenčurske osnovne šole začel košarkarski turnir. Ob 19. uri se bodo člani sveta KS zbrali na slavnostni seji. Glavnino dogajanj ob prazniku pa napovedujejo za petek, 26. aprila, ko bo ob 18. uri otvoritev zdravstvene postaje in lekarne v obnovljenih prostorih bodoče občinske stavbe na Kranjski 11. Ob tej priložnosti vabijo tudi na ogled slikarske razstave, ki jo prirejata mati in sin, Dora Plestenjak in Domen Slana, Janez Jerše pa razstavlja svoje fotografije. Ob 19. uri pa bo v domu krajanov
slavnostna akademija s kulturnim programom. Tedaj bodo podelili tudi občinska priznanja in nagrade. V soboto, 27. sprila, se bo ob 8. uri začel balinarski turnir v športnem parku v Šenčurju.
Za soboto so spočetka načrtovali tudi jurjevanje, vendar ga jim letos ni uspelo izpeljati, pač pa ostaja vizija za prihodnje leto. Letošnje praznovanje pa bodo slovesno sklenili s koncertom Cerkvenega pevskega zbora sv. Mihaela iz Olševka, ki bo v nedeljo, 28. aprila, v domu krajanov v Šenčurju. • D.Ž.
Most v Mengšu popravljajo
Mengeš, 22. aprila - Že do zdaj tovorni promet z obremenitvijo več kot 10 ton prek mostu čez razbreme-nilnik Pšato na Prešernovi cesti v Mengšu ni bil dovoljen. Pa so tovornjaki običajno znak v Mostah pri Komendi, kjer je bil obvoz zanje proti Mengšu, spregledali in tvegali vožnjo čez most v Mengšu.
V petek pa so most zaradi popravila zaprli za ves promet. Na mostu bodo namreč zamenjali vozišče, injektirali nosilce, uredili pločnik, ograjo in vgradili vanj novo komunalno instalacijo. Dela, ki jih bo izvajal GP Gradiš, bodo veljala 12 milijonov tolarjev, trajala bodo dva meseca po vnaprej načrtovanem planu, investitor pa je država.
Zaporo in obnovo pa bodo v občini Mengeš izkoristili, da bodo na Prešernovi cesti med obnovo mostu naredili posamezne kanalizacijske priključke na javno kanalizacijo m obnovili dotrajane kanalizacijske jaške s pokrovi na Prešernovi cesti. Med prenovo je tovorni promet preusmerjen prek Križa, avtobusni pa je za zdaj še vedno prek Veselovega nabrežja, čeprav so prvotno nameravali avtobuse preusmeriti prek polja mimo Publicusa. • A. Z.
Ob veliki prostorski stiski na deponiji Črnivec
Na odlagališče (občasno) tudi gradbeni odpadki
V Komunali zatrjujejo, da uporabljajo gradbene odpadke predvsem za izdelavo °bođiiih nasipov in utrjevanje poti.
Radovljica - Ker so radovljiška, bohinjska in blejska občina na tesnem s prostorom za odlaganje odpadkov jia deponiji na Črnivcu, je Javnost še toliko bolj občutljiva na to, če Komunala Radovljica dovoli tod tudi odlaganje gradbenih odpadkov. Ko so se pred Uedavnim razširile govor-lc« in pisanje v časopisih o odlaganju tovrstnih odpad-*0v z nekega blejskega gradbišča, je radovljiški fvetnik Rok Gašperšič žeji zvedeti, ali je bilo to dovoljeno in kolikšna je pila cena odlaganja; dal pa Je tudi pobudo, da odpad-Qega gradbenega materiala v Prihodnje ne bi več odJagaIi na deponijo.
V javnem podjetju Komunala Radovljica pojasn-JuJejo, da občasno sPrejmejo na deponijo tudi
manjše količine gradbenih odpadkov, ki jih večinoma porabijo za izdelavo obodnih nasipov in za utrjevanje poti. če vodja deponije
{iresodi, da bi bil material ahko sporen, se posvetuje s tehnično službo, dvakrat v petih letih pa so na zavodu za zdravstveno varstvo že tudi zahtevali izluževalni test. V zadnjem času je gradbeno podjetje Gorenje iz Radovljice pripeljalo na deponijo 50 kubičnih metrov odpadkov iz Kina Radovljica, manjše količine pa so sprejeli tudi iz blejskega hotela Park. Cena odlaganja je enaka kot za ostale odpadke, to je približno 2.300 tolarjev za kubični meter. Manjših količin mešanih dpadkov, ki jih občani pripeljejo z avtomobilskimi prikolicami, ne zaračunavajo. • CZ.
Seja železniškega občinskega sveta
O proračunu ponovno prihodnjič
Železniški svetniki na četrtkovi seji niso uspeli razpravljati o vseh točkah dnevnega reda. Razprava o (nesprejetem) proračunu ter o (nesprejetem) nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča je vzela preveč časa.
Železniki, 23. aprila - V četrtek so se železniški svetniki zbrali na svoji redni trinajsti seji. Tokratna najpomembnejša točka dnevnega reda je bila zagotovo druga obravnava proračuna, svetniki pa so poleg te točke zmogli le še obravnavo predloga nadomestila za stavbna zemljišča in podporo občinski ekipi pri sodelovanju na igrah brez meja. O ostalem bodo odločali na nadaljevanju seje v četrtek.
Tokrat so se svetniška kopja najbolj lomila na ob drugi obravnavi predloga občinskega proračuna. Svetniku Janezu Ferlanu se je najbolj sporna zdela prihodkovna stran, ki po njegovem mnenju ni mogla pokazati pravega stanja prihodkov občine. Nejasnost je šla predvsem na račun dolgov Alplesa in sofinanciranja gradnje vrtca s strani Ministrstva za šolstvo in šport. Po njegovem mnenju je najprej treba razjasniti, koliko denarja bo Alples lahko nakazal na občinski račun, prav tako pa je potrebno dobiti trdno
zagotovilo Ministrstva, koliko od načrtovanih sredstev bodo občini tudi zares nakazali. Lani je Ministrstvo občini namesto obljubljenih 25 nakazalo samo pet milijonov tolarjev, letos pa naj bi občina poleg razlike dobila še novih 36. Prav zaradi takih izkušenj iz preteklosti se je ob glasovanju večina svetnikov odločila, da počaka na omenjena pojasnila in zagotovila. Če bi z Ministrstva ne dobili obljubljenega denarja, bi morala občina primanjkljaju primerno povečati svoj delež financiranja. Do sprejetja novega proračuna se bo občina financirala po dvanajstinah lanske porabe.
Svetnikom pa se je zapletlo tudi pri drugi obravnavi predloga nadmestila za uporabo stavbnega zemljišča. Od prve do druge obravnave občinski svet ni prejel nobenih pripomb, prav tako pa ni kazalo na novo razpravo. Zato je predsednik občinskega sveta Miha Prevc razpravo zaključil ter predlagal, naj glasujejo o predlogu po členih. Sledila je pobuda o tem, da bi o
predlogu glasovali v celoti, se za predlagano tudi skorajda odločili, nato pa se je skupina svetnikov odločila, da predlaga nov amandma vezan na delitev tako zbranega denarja. Svetniki so nato razpravljali in ugotavljali, ali je taka procedura pravilna, nazadnje ugotovili, da ni, se odločili, da bodo o predlogu glasovali v celoti, ob glasovanju pa se je (užaljena) skupina svetnikov opredelila proti predlogu. Tako kot proračun bo tudi omenjeni odlok moral počakati na prihodnjo sejo.
Svetniki so ob koncu prvega dela trinajste seje uspeli podpreti občinsko ekipo, ki bo sodelovala na igrah brez meja. Svetniki oziroma občina bo skupino delno tudi finančno podprla, večji delež pa bodo zagotovili sponzorji. Svoje delo bodo nadaljevali že ta četrtek, svetnike pa čaka druga obravnava in sprejem statutarnega sklepa za spremembo in dopolnitev statuta občine, obravnava pritožbe na sklepe občinskega sveta ter svetniška vprašanja in pobude. • U. Špehar
na obisku
NA BLEJSKI DOBRAVI
Blejska Dobrava
Med krajevnimi skupnostmi v sedanji občini Jesenice je krajevna skupnost Blejska Dobrava med večjimi. V zadnjih dveh desetletjih in nekaj več so v njej namenjali precejšnjo pozornost in vlaganja v komunalno infrastrukturo. Vendar, kot pravi predsednik krajevne skupnosti Franc Srpčič imajo še kar nekaj makadama, ki bi ga veljalo asfaltirati, nekaj asfalta že tudi obnoviti, pa razsvetljava, hudourniki... Posebno slednji so že dolga leta problem.
V naseljih oziroma krajin Blejska Dobrava, Kočna in Lipce živi okrog 1300 prebivalcev. V zadnjih letih so si v krajevni skupnosti prizadevali predvsem pri dokončanju izgradnje gasilsko kulturnega doma ob šoli. Večnamenski objekt so začeli graditi na podlagi krajevnega samoprispevka. Pet let so ga plačevali, vendar je bilo denarja premalo in brez prispevka takratnih interesnih skupnosti in občine bi se gradnja nedvomno še bolj zavlekla, kot se je. Tako pa so 2. decembra lani dobili novo dvorano z okrog 180 sedeži, pred tem pa so gasilci že uredili tudi svoj del.
Med obiskom v soboto v Gostilni Pri Jurču so nam predstavniki KS in društev skupaj s krajani zaupali, da bo dom poslej nedvomno središče vsega dogajanja. Predvsem naj bi se razživela kulturna dejavnost v njem. Koliko so v skrbi za dom naredili krajani sami, pa pove podatek, da je vrednost doma ocenjena na 470 tisoč DEM, krajani pa so prispevali blizu 290 tisoč. Čaka pa jih le še zunanja ureditev (fasada) celotnega objekta.
2. decembra lani so v Gasilsko kulturnem domu, ki so ga gradili s samoprispevkom, odprli tudi dvorano.
Na obisku na Blejski Dobravi smo bili: novinar Andrej Žalar, fotografinja Tina Doki, komercialistka Mateja Brejc
Krajankam in krajanom BLEJSKE DOBRAVE, ki so minulo soboto dopoldan prišli v Gostilno Pri Jurču in se pridružili novinarski ekipi Gorenjskega glasa, smo - med drugim ■ razdelili tudi 22 reklamnih Glasovih Čepic z oštevilčenim kuponom za sodelovanje v priložnostni nagradni igri. Enako, kot je že na prejšnjih obiskih veljalo za kupone z Glasovih čepic,velja tudi tokrat. Vsi kuponi sodelujejo v treh žrebanjih: 1. neposredno po obisku Gorenjskega glasa v določenem gorenjskem kraju; 2. vsake tri mesece v vmesnem žrebanju; 3. enkrat letno v zaključnem žrebanju. Nagradni fond bo vsakič večji, v zaključnem žrebanju sodelujejo vsi kuponi z Glasovih Čepic, doslej razdeljenih med vsemi sobotnimi obiski Glasove novinarske ekipe Širom po Gorenjski.
Nagrade z obiska Gorenjskega glasa na BLEJSKI DOBRAVI prejmejo: kupona 5369 in 5475 (za poljubno izbran letošnji Glasov izlet, za eno osebo); 5064 in 5287 (tisočaka vreden bon Gostišča Delman s Kokrice pri Kranju); kupona 5285 In 5370 (Glasovo poletno majico). Čestitamo!
PRED DOKONČNO ODLOČITVIJO O NAKUPU POHIŠTVA PRIDIH: TUDI V
AEK MAJA
SALON POHIŠTVA
KRANJ, PREDOSUE 34 (KULTURNI DOM) TEL: 241-031
PRIČAKUJEMO VAS Z VELIKO IZBIRO IN KONKURENČNIMI CENAMI!
NE!
VEČINO POHIŠTVA IMAMO V ZALOC/I!
Odprto od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure
Kabelska televizija in zemeljski plini
Prihodnje leto naj bi se začela izgradnja omrežja za kabelsko televizijo, upajo pa tudi n* zemeljski plin. - Letos jim je že polovico denarja za komunalno dejavnost pobralo pluženj* snega. - Kamniti babi je obraz dol padel, krave pa bi morale imeti svojega cestarja.
V soboto smo se dobili na majhni. Pa stari gasilski dom
Blejski Dobravi najprej pri novozgrajenem gasilsko-kul-turnem domu. Predsednik krajevne skupnosti Franc Srpčič nam je zadovoljen nad dokončanjem pred leti začeti akcije pokazal dvorano in pojasnil, da jih zdaj čaka še zunanja ureditev. Omenil je mimogrede, da bodo letos volitve, in da je bilo v času njegovega predsedniko-vanja, od 1979. leta, kar precej najrazličnejših akcij v krajevni skupnosti. Ni čudno, da smo v nekaj minutah, ko smo se odpravljali h gostilni Pri Jurču kar nekajkrat zaslišali: župan, smo se zmenili,.... dobimo se.... Ali naj... Franc Srpčič je danes za krajane že pravi župan v KS Blejska Dobrava.
Kabelska TV in plin
Po izgradnji doma, ki bo
goslej središče dogajanja na lejski Dobravi, jih Čaka kar precej dela tako na vzdrževanju komunalne infrastrukture in že prihodnje leto naj bi se premaknilo pri izgradnji sistema kabelske televizije in postopni izgradnji plinovodnega omrežja. Predsednik Franc Srpčič je bil ob letošnji porabi denarja za pluženje cest kar malce zaskrbljen, kako bodo lahko opravili vse kar zadeva vzdrževanje in da bi položili še kje kaj asfalta. V naselju Za Robom, na Tratah pa je potrebna tudi javna razsvetljava. Skrajni čas bi tudi že bil, da bi Podjetje za urejanje hudournikov začelo uresničevati projekti za regulacijo hudournih voda na tem delu. In čeprav imajo zaradi avtoceste na Lipcah še vedno nekaj neresnih zadev, je bila takrat urejena vsaj preskrba z vodo iz Zavrešnice . Tako zdaj v krajevni skupnosti nimajo več težav zaradi pomanjkanja pitne vode. Slišati pa je bilo na srečanju, da bo naprave treba redno vzdrževati, sicer bodo lepega dne lahko spet kje v KS ostali brez vode.
Dan odprtih vrat
Med obiskom na Blejski Dobravi smo srečali tudi policiste, ki so bili v soboto na usposabljanju na območju KS. Komandir Policijske postaje Jesenice dipl pravnik Anton Hribar nam je povedal, da so v petek ob dnevu odprtih vrat zabeležili na postaji več kotl300 obiskovalcev in od tega je bila dobra polovica starejših občanov. Se posebno zanimiva je bila za vse oprema, največjo pozornost pa sta vzbujala radar in laserski merilec.
Stari dom naprodaj, nov pa že premajhen
Podobno kot povsod, kjer smo bili do zdaj na obisku, so tudi na Blejski Dobravi delavni gasilci. Lani je bilo na tekmovanju kar devet desetin iz PGD Blejska Dobrava in predsednik Valentin Razinger je mimogrede omenil, da so o ženske na tekmovanju celo desetino svetovnih prvakinj iz Begunj "v koš dale".
Sicer pa v društvu posebno skrb namenjajo pomlajevanju in vzgoji mladih gasilcev. Imajo 50 operativnih članov, podpornih pa okrog 300. Opremljeni so kar dobro. Imajo dva avtomobila, traktorsko cisterno. Prostori v domu pa so postali že pre-
bi radi prodali, da bi potem nov avto kupili. Kaže, da se bodo stvari premaknile z ustanovitvijo Agrarne skupnosti, ko naj bi se dogovorili glede srenjskega lastništva.
Jubilej pevskega zbora
Začetki Pevskega društva Vintgar segajo v leto 1923. Po drugi vojni do sredine šestdesetih let so delovali tamburaši in poznana je bila močna dramska skupina. Dejavnost, ki je potem nekako zamrla, pa so 1975. leta oživili pevci. V moškem pevskem zboru je danes tako 14 aktivnih pevcev, v dvajsetih letih pa se jih je zvrstilo okrog 50.
Predlogi in pripombe
Ko so gradili avtocesto, izvajalci niso upoštevali pripombo hudourniku z vrha VrŠ. Jašek je še vedno premajhen. Sanacijo plazu je v programu že 20 let, narejeno pa ni bilo praktično nit
Tisti, ki vodijo krave skozi vas na pašo, naj bi poskrbeli, ^\ ne bo vedno vsa Blejska Dobrava za njimi posrarui.
Skozi vas je velik promet in na sestanku Sveta 2H preventivo in vzgojo v prometu bodo predlagali, naj najbolj prometnih odsekih uredijo "ležeče policaje", Hitrem prometa si ne želijo tudi na Lipcah, kjer pa imajo tw\ pripombe nad plačevanjem kanalščine in glede smeti. Kotj(\ povedala Marina Rovan, pa pogrešajo tudi vaško pot.    , [
Lastniki gozdov se pritožujejo, ker zdaj nihče več ne urtfi in vzdržuje gozdnih poti. Včasih so to opravljala gozd^ gospodarstva.
Okrog 200 prebivalcev, ki živijo Za poljem se pritožuje, nimajo prehoda čez nezavarovan železniški prehod. Že tri ktH-so namreč tam kompozicije vagonov. KS si je že prizadevati] da bi bil ta prehod sproščen, vendar Železnica ne privoli.
"Zbor je na začetku vodil že pokojni Janez Ponikvar, drugi zborovodja do leta 1992 pa je bil Alojz Vengar z Bleda. Danes je v zboru najstarejši član Razinger, ki je tudi gasilec. Imamo pa tudi pet mladih fantov z Lipe," je
med obiskom pripovedoval Andrej Čeme, predsednik Pevskega društva Vintgar.
Zbor, ki vsako leto povabi enkrat na izlet tudi žene, vodi zdaj Blaž Lavtižar, organist s Koroške Bele. Še pred poletjem bo zbor imel v dvorani
Zanimivosti
Najstarejši krajan n(l. Blejski Dobravi je 96-le^ Šimen Sodfa. Tako je to redkih KS, kjer ni najsta'' ejŠa ženska. Imajo pa Z^i vKSkar70vdov.NajmW krajan pa je bil v soboto star tri dni Njegova ma0' ca je Saša Dobravec.
Zavetnik v cerkvi Blejski Dobravi je sv. St? fan. Na Štefanovo zdf vedno konje blagoslavlja}0'. Včasih so domačini dem tudi tamburice. Peter So0 je bil poznan po izdelovat1' ju ta pravih kmečkih coktf; ki so jih nosili planšar}1. Danes je poznano umetn" kovaštvo.
Na Kočni imajo kamni®-babo. To zimo pa ji je glave obraz odpadel.
Dvorana, pravijo, bo poslej prostor za živahnejšo kulturno dejavnost na Blejski Dobravi.
Nova tajnica
V krajevni skupnosti Blejska Dobrava je pred dnevi nastopila delovno mesto tajnice Sonja Gubane Kot tajnica že skrbi za delo v krajevnih skupnostih Hruši-ca in Planina pod Golico. Zdaj bo tudi v KS Blejska Dobrava. Uradne ure sicer še niso določene, bo pa pisarna KS odprta ob ponedeljkih in četrtkih.
"Krajani naj se oglasijo v pisarni zaradi kakršnihkoli vprašanj, za katera menijo, aa jih sami ne morejo rešiti," je med obiskontpoveda-la prijazna Sonja Gubane.
kulturnega koncert.
doma jubilejni
Imajo že štiri pokale
Sredi leta 1994 so na Blejski Dobravi ustanovili balinarski klub in kmalu so se s sponzorstvom gostilne Pri Jurču lotili tudi izgradnje dvostezne-ga balinišča. Na začetku, na ustanovnem občnem zboru je klub imel 34 članov, zdaj pa jih ima že okrog 60. Marca lani, kot je povedal predsednik Č
Cilj so klubski prostori
Številčno in tudi po dJH nosti med močnejši društvi* prav gotovo Partizan Bter, Dobrava, ki združuje mla^ nogometu, smučanju, gors^f, kolesarjenju, snovvboarders11 košarki. Smučarski klub je H tekmovalci nedvomno naj''1 delaven in tudi ponosen, imajo dva državna prvaka. 1 Podpredsednik Partij Karel Koblar pravi, da je> sicer drag šport, vendar usp1 tudi niso majhni tako $1 kot v tujini (1. in 3. mesto'J Češkem, 3. in 4. v KaM Nogometaši, ki imajo ze. % jišče v najemu, načrtuj*]
kluba Jurij Uerne, so se
registrirali, jutri, 24. aprila,
pa začnejo tekmovati v tretji izgradnjo garderob, košar'
Gorenjski ligi. Lani je na dveh ji bi radi urejeno igrišč jjt
tekmovanjih nastopilo osem šoli, vsi pa si želijo klutj\
ekip, osvojili pa so že 4 prostore, da jim ne bi
pokale. treba gostovati v domu
REPORTAŽA
Ob stoletnici rojstva prof. dr. Jožeta Ranta
Častijo ga rojaki, zobozdravniki, muzealci, lovci
Prof. dr. Jože Rant, pionir slovenske stomatologije, je bil pred sto leti rojen na Godešiču. Na Rudarjevi domačiji
in umrlega 1972. Njegovo življenje je
Godešie, 19. aprila - Prof. dr. Jožeta Ranta, očeta slovenske stomatologije, ne štejejo za svojega le domačini na Godešiču, kjer je ugledni rojak pred stotimi leti ugledal luč sveta, tudi ne samo slovenski zobozdravniki, ki cenijo njegov strokovni prispevek k razvoju zobozdravstva na Slovenskem m so stoletnico njegovega rojstva počastili z mednarodnim spominskim simpozijem v Ljubljani. S spoštovanjem se ga spominjajo tudi lovci, pa varstveni-ki narave, arheologi, zgodovinarji...
Strokovnjaki, ki so v Ljubljani prisluhnili mednarodnemu spominskemu simpoziju ob zaključku četrtih Pintarjevih dnevov v Ljubljani, domačini z Godešiča, lovci Lovske družine Sorsko polje, člani Muzejskega društva Škofja Loka in še mnogi drugi, so se v petek popoldne zbrali pred rojstno hišo prof. dr. Jožeta Ranta, ki velja za očeta slovenskega zobozdravstva. Domačini so ponosni na svojega rojaka, o čemer priča tudi spominsko obeležje na rojstni hiši dr. Ranta, po domače Rudarjevega Jožeta, rojenega 1896
v knjigi popisal dr. Velimir VujkiČ, na petkovi spominski svečanosti pa je prof. Jure Svoljšak nanizal nekaj najbolj prisrčnih odlomkov iz življenja Rudarjevega Jožeta, od tega, ko je materi odločno dejal, da ne bo več hodil v šolo k loškim kapucinom, o prvi vojni vihri, ki je odločila o njegovi poklicni poti, o gomilah na Godeškin dobravah, ki so dale slutiti dokaze o naselbinah davnih prednikov... Prof. dr. Jože Raht je nekaj let služboval v Škofji Loki, potem ga je pot vodila v Ljubljano, kjer si je po drugi svetovni vojni goreče prizadeval za ustanovitev in zidavo Stomatološke klinike v Ljubljani. O tem njegovem početju priča tudi karikatura Maksima Gasparija, ki ga je upodobil, kako prek svojih lovskih zvez "lovi" denar za izgradnjo te klinike.
Prof. dr. Jožeta Ranta, začetnika sodobne stomatologije na Slovenskem, torej ne cenijo le njegovi kolegi iz strokovnih krogov, temveč se je s svojimi zlasti naravovarstvenimi prizadevanji močno priljubil tudi lov-
cem. O njegovih lovskih vrlinah sta na petkovi svečanosti spregovorila Rado Simončič in Brane Dobrin iz Lovske družine Sorsko polje. Sledn-
jega je vrli doktor med drugim ubranil pozidave. Svaril je pred gradnjo velikega shopping centra na Jeprci, češ da bo avtocesta
so počastili njegov spomin.
drugje ubrala svojo traso, pa tudi pred ustanovitvijo velike farme na Sorskem polju, češ da bi med drugim ogrozila podtalnico, ki je rezrevni vir pitne vode za Ljubljano. Prof. dr. Rant pa je bil tudi intelektualno širok človek. Poleg njegove stroke ga je zanimala tudi zgodovina. Posebej goreče se je posvetil arheološkim izkopavanjem v Godeških dobravah, kjer so odkrili najdbe iz bronaste dobe. Bil je ustanovitelj škofjeloškega Muzejskega društva, o čemer je na petkovi slovesnosti pripovedoval sedanji predsednik dr. France Leben, ki je navrgel še anekdoto o prvem (bolečem) srečanju z dr. Rantom na zobozdrav-niškem stolu. O pomenu znanega rojaka sta besedovala tudi škofjeloški župan Igor Draksler in predsednik krajevne skupnosti GodešiČ Ciril Golar. V počastitev okroglega jubileja so k spominskemu obležeju na Rudarjevi domačiji položili venca. Na slovesnosti v spomin na priznanega stomatologa sta bila tudi njegova sinova, dr. Jože in dr. Andrej Rant. • D.Z.Žlebir, foto: Tina Doki
Gimnazijski prostovoljci pomagajo begunskim otrokom
Da je življenje od doma znosnejše
Osemnajst dijakov kranjske gimnazije v tem šolskem letu bedi nad begunskimi otroki, vključenimi v osnovno šolo Jakoba Aljaža na Planini. Prostovoljno delo bogati oba: tistega, ki pomoč daje, in onega, ki jo sprejema.
S**0]« 21. aprila - V gospodinjski učilnici osnovne šole Jakoba Aljaža na Planini je bil v petek popoldne precej neobičajen pouk: pouk humanosti, prijateljstva, strpnosti in ne nazadnje tudi dobre volje. Na srečanju so se namreč zbrali dijaki kranjske gimnazije, ki v tem šolskem letu prostovoljno pomagajo otro
javili gimnazijci. Ne gre samo za pomoč pri učenju, ampak tudi za prijateljstvo, družabnost, saj begunci pri nas živijo dokaj izolirani."
O projektu je svoje povedala tudi psihologinja z gimnazije Breda Miščevič: "Pobuda je prišla iz Slovenske fondacije in osnovne šole Jakoba Aljaža, na prostovoljno delo z beguns-
kem beguncem iz Bosne, da kimi otroki je pristalo osem jim je tuja šola pa tudi najst dijakov, dva sta se življenje daleč od doma znos- pridružila pred kratkim. Na
nateljice seveda psihologinja v Aljaževi šoli Irena Rems. "Ne bom pozabila prvih septembrskih dni; vsak dan so begunski otroci prihajali spraševat, če že lahko pridejo v solo. Začeli so sredi meseca. Težav je bilo precej, čeprav so jih sošolci lepo sprejeli. Pri učenju jim, razumljivo, največ preglavic povzroča slovenski jezik. Prostovoljna pomoč gimnazijcev se je izvrstno obnesla. Otroci
turo je lepo naredila, žal pa ne bo mogla naprej v slovensko srednjo Solo."
In kaj je na to odvrnila "varovanka" Edina Alagič, doma iz Sanskega mosta. "V Sloveniji sem četrto leto, živimo v samskem domu. Prejšnja leta sem obiskovala šolo za begunce, zdaj sem v slovenski šoli. Najtežji je bil jezik. Eva mi je ogromno pomagala. Kdaj gremo domov, ne vem. Oče je šel pogledat, kako je. Nasa hiša Še stoji, je pa prazna. V
Sloveniji sem spoznala veliko dobrih ljudi, prijateljev, Eva mi je ena najljubših." * H. Jelovčan, foto: T. Doki
nejse, m seveda njihovi mlajši varovanci.
gimnaziji smo ze razmišljali, kako
dalj časa bi razvili
lažje premagujejo učne in osebne težave."
Eva Raspotnik, dijakinja tr-
dejavnost prostovoljnega dela etjega letnika kranjske gimna-po vzoru mednarodne mature zije, je ena od dvajsetih pros-
1 tovoljk. "Delo z ljudmi me veseli, tudi poklicno se bom najbrž z njimi ukvarjala, razmišljam o študiju defektologije. Zato nisem oklevala, ko
iz Devina, kjer je to del obveznega predmetnika. Prostovoljno delo postaja tudi pri nas vse pomembnejša oblika pomoči in bogati oba; tistega,
ki pomaga, in onega, ki pomoč nas je psihologinja povabila
sprejema. Dijaki se s svojimi Za "svojo" sem izbrala osmo-
varovanci srečujejo največ ob šolko Edino, s katero se dobro
petkih, v svojem prostem času, ujemava. Srečujeva se enkrat
saj je šolski urnik med tednom na teden, običajno kar v gim-
Regijsko srečanje mladih raziskovalcev
Bogata bera raziskovalnih nalog
Petnajst področij, triinštirideset raziskovalnih nalog, največ tehničnega področja ter biologije in ekologije.
Kranj, 22. aprila - Srednja
Psihologinja Irena Rems
Ti so bili minuli petek glavni. Odrezali so se s kultur-nozabavnim programom, nato Pa skupaj z dijaki zaplesali, se naklepetali, nasmejali in najedli sladkih dobrot, ki so jih Pripravile njihove matere: čisto prave baklave in tort različen okusov.
Sonja Gole Ašanin iz Slovenske fondacije, centra za Psihosocialno pomoč begun-cem, ki so jo tudi povabili na srečanje, je povedala: "V okviru centra poteka projekt slovenski prostovoljci poma-p|0 otrokom beguncem. V jem šolskem letu smo začeli tudi v Kranju, ker so se otroci jUjučili v slovenske šole. Predvidevali smo, da bodo pri tem jmeli težave. Za pomoč otrobom so se kot prostovoljci
preveč natrpan. Za nami so se projekta lotili tudi dijaki ekonomske šole, ki pomagajo begunskim otrokom v osnovni šoli Simona Jenka."
Veliko zaslug za uspešen potek projekta ima poleg rav-
naziji. Pove mi, če ima probleme pri kakšnem predmetu, skupaj jih rešujeva, veliko pa se pogovarjava tudi o drugih stvareh. V minulih mesecih je Edina ogromno napredovala, v šoli je uspešna, t.i. malo ma-
V petek so bili glavni gostitelji begunski otroci.
elektro in strojna šola Kranj je v petek gostila udeležence petega regijskega srečanja mladih raziskovalcev iz trinajstih gorenjskih srednjih šol. Komisije so ocenile triinštirideset raziskovalnih nalog s petnajstih strokovnih področij.
Dijaki so problematiko, predstavljeno v raziskovalnih nalogah, spremljali skozi vse šolsko leto, nekateri celo dlje. Naloge, končni rezultat dela, so v petek ocenile komisije, v katerih so sodelovali strokovnjaki iz različnih strokovnih okolij, praviloma ne srednješolski predavatelji, kar je še povečalo pravilnost in objektivnost ocenjevanja.
Teme, ki so se jih v svojih nalogah lotevali gorenjski srednješolci, so raznovrstne in zanimive ne le za mlade raziskovalce in njihove vrstnike. Prevladovale so sicer raziskovalne naloge s tehničnega področja, pa tudi z družboslovnega je bilo nekaj zelo aktualnih. Dijaki Srednje šole Jesenice so na primer največ pozornosti namenili ekologiji, ena od raziskovalnih nalog se ukvarja s problematiko posebnih odpadkov v občini, druga pa s poškodovanostjo gozdov pred plinifikacijo. Z Jesenic
Erihaia tudi zanimiva razis-ovalna naloga s področja sociologije, govori pa o nestrpnosti Slovencev do narodnosti bivše Jugoslavije. Naslovi nalog, kot so: Sive
Uroš Platiše, dijak Srednje elektro in strojne šole Kranj je za svojo raziskovalno nalogo z naslovom Mobilni robot EMR11 in orientacija v prostoru osvojil prvo mesto na področju elektrotehnike. Priznanje mu je izročil ravnatelj Srednje elektro in strojne šole FrancLebar. Foto: Una Doki
čaplje v Žireh, Čipkarstvo v Selški dolini, Septembrsko neurje v zgornjih Selški dolini, Naprava za preizkušanje mehanskih lastnosti lesa, Prepletanje funkcijskih zvrsti v reviji Marketing magazit, Nasilje v športu, Posnemalnik robov Problemi izobraževanja v turizmu, Vključimo tudi planinsktvo v turistično ponudbo Mojstrane, Uporabnost zdravilnih zelišč, Kinematografija v Škofji Loki in številni drugi dokazujejo, da tudi ustvarjalnost gorenjskih dijakov, ob podpori prizadevnih mentorjev, seveda, raste.
"Srednja elektro in strojna šola Kranj je že vsa leta svojega obstoja znana po tem, da raziskovalni dejavnosti posveča posebno pozornost, je dejal eden od koordinatorjev srečanja, mag. Marko Ferjan, in ob tem poudaril, kako pomembno je, da dijaki niso le "spominske celice" za posredovano besedilo, ki ga osvojijo in nato ponavljajo, temveč vedoželjni, radovedni in sposobni učenci, ki uveljavljajo tudi svoje ideje in zato dosegajo lepe uspehe na različnih strokovnih področjih. • M.A.
AKTUALNO
Ko desnica ne ve, kaj počenja levica
Vojna med svetniki in županom zaradi proračuna
Če ne bodo dosegli soglasja, obstaja možnost, da bodo spore Tržičanov presojali v Ljubljani. To ne bo koristilo niti občini niti prebivalcem*
Tržič, 23. aprila - Razhajanja občinske uprave in občinskega sveta v Tržiču so dosegla kritično točko ob sprejemu letošnjega proračuna. Predlog tega dokumenta je zaradi številnih sprememb na zahtevo skupine svetnikov želel župan umakniti, vendar ga je svet vseeno sprejel. Župan takega proračuna ne priznava, kar je sprožilo pravo obračunavanje v medijih med člani političnih strank na nasprotnih bregovih. Kaj meni o zapletu in možnostih za zbližanje stališč, je v pogovoru za Gorenjski glas pojasnil župan Pavel Rupar.
Na 4. izredni seji občinskega sveta 27. marca 1996 ste ocenili predloge svetnikov za spremenjeno delitev proračunskih sredstev kot nesprejemljive. Ali po skoraj mesecu dni razmišljate enako?
"Vrnil bi se še malo dalj nazaj, pred zasedanje občinskega sveta. Izredna seja je bilo zelo neposrečena. Moti že samo ime, saj bi lahko imeli redno sejo. Najbrž je v stiski s časom to napako ponevedoma naredil tajnik občinskega sveta. Do konca marca smo hoteli izpolniti željo svetnikov po sprejetju proračuna, zato sem priganjal, da bi bilo čimprej vse pripravljeno. Dogovorjeni rok smo uspeli ujeti. Od osnutka do predloga proračuna smo upoštevali skoraj želje, ki so bile izrečene ob obravnavi osnutka. V tem času je skupina svetnikov brez moje vednosti že začela pripravljati sporni amandma. Zanj sem izvedel tri minute pred sejo sveta. Odbori so obravnavali gradivo, vendar tudi brez amandmaja. Zato smo bili pred sejo sveta toliko bolj presenečeni zaradi številnih sprememb.
Zakaj se amandma ne ujema s proračunom, ki je bil sestavljen skupno? Enostavno zato, ker ne upošteva virov prihodkov. Več kot 28 milijonov smo predvideli kot državno sofinanciranje raznih nalog. Tisti, ki so predlagali drugačno razporeditev, tega niso vedeli in upoštevali. To pomeni torej deficit v proračunu. Zato sem hotel proračun umakniti z
dnevnega reda. Prvič se je zgodilo - najbrž celo v Sloveniji, da županu niso dovolili tega storiti. Med poldrugo uro premora na izredni seji smo se prerekali samo o tem."
Že na tiskovni konferenci po seji ste ocenili, da je sklep sveta nezakonit, pa da ga zato ne boste spoštovali. Morda lahko sedaj poveste kaj več o tem?
"Že takrat sem se skliceval na 10. člen zakona o lokalni samoupravi, ki določa, da je edini predlagatelj proračuna občine župan. Potlej smo ugotavljali, da sprejeti proračun vsebuje deficitne postavke. Zato sem dolžan na podlagi zakona o financiranju občin zadržati tak proračun. Potrditev svojega pre-
Minister na očiščevalni akciji v Žireh
Prednost ima varstvo podtalnice
Minister je Žiruvcem svetoval na kakšen način jim lahko pomaga država, in zagotovil, da v nekdanjem RUŽV ne bo odlagališča radioaktivnih odpadkov. Škofjeločani ne smejo izsiljevati.
Žiri, 22. aprila • V soboto so v Žireh za občinske svetnike in člane odbora za varstvo okolja pripravili okroglo mizo o reševanju ekoloških problemov in urejanju komunalnih naprav, ki je bila hkrati zaključek vrste očiščevalnih akcij ter obeležitev dneva Zemlje, svetovnega praznika, ki je bil v ponedeljek. Razprave se je udeležil minister za prostor in okolje dr. Pavel Gantar.
Dobro obiskano okroglo mizo o reševanju okoljevarst-venih vprašanj je s predstavitvijo ukrepov, ki jih na tem področju izvaja občina Žiri, začel župan Bojan Starman. Pri precejšnjih vlaganjih v kanalizacijo že v lanskem letu, ki se letos nadaljujejo, sodeluje tudi ekološki sklad in tudi letos pričakujejo, da jim bodo z nepovratnimi sredstvi pomagali. Niso pa se usmerili v Žireh le v sanacijo tega, kar je bilo zanemarjeno v preteklosti, pač pa komunalno ureditev načrtujejo in pripravljajo tudi za predele, kjer načrtujejo gradnjo v prihodnje. Ob teh
načrtih je minister Gantar zagotovil, da bo država preko novih oblik finančne izravnave občinskih proračunov sodelovala, prav tako pa tudi s strokovno pomočjo, ki jo Žirovci ob novi organizaciji občin najbolj pogrešajo.
Največji problem današnjega varstva okolja so seveda odpadki, s katerimi si belijo glavo tudi Žirovci. Ministru so potožili nad tem, da si občina Škofja Loka lasti nekdaj skupno odlagališče in z vedno višjimi cenami ter zaračunavanji vedno novih stroškov v bistvu izsiljujejo. Minister je bil pri tem zelo odločen: skupno odlagališče komunalnih odpadkov, je stvar delitvene bilance, kakor bodo tudi stroški za njegovo sanacijo. Občina Škofja Loka nima nikakršne pravice, da z grožnjo zaprtja deponije dviguje ceno odlaganja. Minister upa, da bo gorenjski center za ravnanje z odpadki resnično prvi primer, kako je take naprave potrebno urediti in ponvalil Zirovce, da se že pripravljajo
na ločeno zbiranje odpadkov. Ob tem je zagotovil, da ni nikakršne nevarnosti, da bi nekdanji RUŽV postal odlagališče radioaktivnih odpadkov, za staro rano Žirovcev: smetišče občine Idrija v Zav-ratcu pa zagotovil, da se bo odlaganje prenehalo.
Predsednik odbora za varstvo okolja Franci More je na koncu poročal, kako so organizirali očiščevalne akcije, v katerih je sodelovala šolska mladina, ribiči, planinci, taborniki, Turistično društvo, čebelarji in lovci, in da pričakujejo pomoč občine pri sanaciji ugotovljenih divjih odlagališč. Potožil je, da so inšpekcije povsem neučinkovite ter na problem magnetnih sevanj, ki nastajajo ob daljnovodih in transformatorskih postajah. Minister je ob tem menil, da ta sevanja po mnenju strokovnjakov niso nevarna, nadzor pa bodo poleg inšpektorjev okrepili tudi z nadzorniki. Po koncu okrogle mize so si ogledali nekatere komunalne objekte. • S. Ž.
KRANJ, Mladinska 2, p.p. 93 Tel.:064/211-336 Fax:064/221-803 Enota TRŽIČ, Predilniška 6 Tel.:064/51-193, fax:064/50-190 Enota JESENICE, Maršala Tita 57 Tel.:064/81-218, fax:064/81-283
GRADNJE, UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE VEČSTANOVANJSKIH HIŠ
" SO - ZAUPABTi JIM TUDI Vi.
pričanja sem dobil tudi v tolmačenjih ministrstev za lokalno samoupravo in finance. Predstavnik slednjega ministrstva je potrdil, da morajo tudi amandmaje predložiti županu in strokovnim službam v presojo. Če ne bi prišlo prej do soglasja o uskladitvi proračuna, lahko svetniki ponovno odločajo o proračunu oziroma amandmajih, županu pa lanko preda sporno zadevo v presojo ustavnemu sodišču. Tam pa je postopek dolgotrajen."
Sklepa občinskega sveta o proračunu torej ne uresničujete?
"Tako je. O tem bom tudi pismeno obvestil
f>redsednika občinskega sveta, nakar bodo ahko ponovno odločali. Vse je v rokah svetnikov, kako bodo razmišljali prihodnjič. Mene ne bo nihče mogel prisiliti k sprejetju proračuna, ki ima deficit. Če nekoliko predvidim možna dogajanja, bi bilo v primeru nesporazuma financiranje vseh dejavnosti v obsegu lanskih postavk do odločitve vrhovnega sodišča. To bi lahko trajalo torej vse leto. Lahko bi nadaljevali le naložbe, ki so bile tudi v lanskem proračunu, novih projektov pa se ne bo moč lotevati."
Po izredni seji so se močno zaostrili odnosi med občinskim vodstvom in glavnino občinskega sveta, kar je razvidno po številnih izjavah za javnost. Svetniki vam kot predsedniku SDS Tržič celo očitajo, da ste vnesli v tržiško politiko metode grobega obračunavanja z drugače mislečimi. Ali se drugače ne srečujete in ne pogovarjate?
"Z nekatenmi se, z drugimi pa se žal niti ne pogledamo. Vseeno sem prepričan, da bo do sporazuma prišlo. S stranko LDS sem se že pogovarjal, pogovori z dvema strankama so predvideni za 19. april, nekatere stranke pa že vnaprej zavračajo srečanje z mano.
Ponavadi je tako, da je oblast napadana. Jaz nisem nikogar napadal, ampak je vedno bilo ravno obratno. Da se bonmo za svoj prav, imamo povsem legitimno pravico. Jasno je, da bomo nasprotovali vsakemu napadu. Ravno tako je z dopisovanjem po časopisih. Nikoli nisem pisal proti Krščanskim demokratom, dokler nisem od njih doživel prvega napada. Temu sedaj ni videti konca, vendar sam ne nameravam več pisati javnih odgovorov. Žal se napadi nadaljujejo tudi na drugačen način. Na pobudo skupine svetnikov je sklicana seja občinskega sveta, na kateri bodo na tapeti tudi svetniki, ki so zapustili izredno sejo; sedaj bodo ugotavljali nezdružljivost njihovih svetniških funkcij z delom, čeprav je to državna stvar. Prav tako bodo sklepali o umiku soglasja
za občinskega tajnika. Z napovedjo te seje je nasprotna stran dokazala, da je že ob sprejemu proračuna šlo za rušenje oblasti."
Kje so razlogi za kratek stik med svetniki in občinsko upravo, pa kako jih nameravate odpraviti?
"Med pogovori svetniki LDS sem prišel do spoznanja, da za mnoga vprašanja, ki so jih obravnavali v odborih, svetniki niso dobivali dovolj informacij. Kratek stik torej ni nastajal na naši strani, ampak v odborih, kjer so tudi svetniki. Da bi se temu izognili, bodo delavci občinske uprave sodelovali pri obrazložitvah pomembnih vprašanj direktno na sejah sveta. Zato bodo seje verjetno daljše, ampak informacije bodo prišle iz prve roke."
Kako pa ocenjujete učinkovitost občinske uprave, kateri svetniki očitajo preveč zaposlenih in razsipnost?
"Večje število zaposlenih gre na račun varčevanja, ne pa razsipništva. Na primer, dve čistilki smo zaposlili, ker je to ceneje od storitev zasebne firme. Za vodenje financ vseh KS smo zaposlili eno delavko, čeprav to ni dolžnost občine. Kurirske posle opravlja invalid, ki bi ga težko zavrnili. Potlej sva tu še dva funkcionarja, župan in tajnik. Ostane še 16 delavcev v uradih. Glede na lanske rezultate sem lahko zadovoljen z njihovim delom. Razumljivo je, da prihaja tudi do napak. Zaradi njih se včasih ostreje
Eogovorimo, vendar ni razlogov, da bi kdo omu očital slabo delo. O prenovi stavbe, kjer sta tako občinska uprava kot upravna enota Tržič, pa le to! Večina denarja je šla v prostore, kjer ne delajo občinski delavci, vsa popravila pa so bila zaradi slabega vzdrževanja nujna. In še plače; sam imam še vedno akontacijo plače. Skupaj z dodatki dobim mesečno nekaj malega več kot 200 tisočakov. To je precej manj v primerjavi z direktorji tržiškin podjetij, ki poslujejo z izgubo."
Obe strani prisegata, da delata le za dobro Tržičanov. Vseeno utegnejo nesporazumi škodovati njim in vsej občini! "Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima,
Eravi star pregovor. V našem primeru bomo ob upček državnega denarja, če ne bomo dosegli soglasja. Zato sem potegnil potezo sporazumevanja s strankami. Če ne bo uspela, naj posledic nikar ne pripisujejo občinski upravi-Zal mi je že to, da izgubljamo čas. Osebno mislim, da je bilo že veliko zamujenega. Zato moramo ujeti ta trenutek, če hočemo narediti v mestu čimveč za Tržičane. Nobene stvari ne delam zase; tudi mostov in obvoznice ne, kar mi največkrat očitajo." • Stojan Saje
Desetletnica šole Ivana Groharja
Prva od "drugačnih" šol
Osnovna šola Ivana Groharja v Škofji Loki je konec minulega tedna proslavila dva jubileja.
Škofja Loka, 23. aprila -Deset let je minilo, kar deluje kot samostojna šola, prav tako dolgo pa je tudi obdobje, kar so v tej šoli, prvi na Slovenskem, začeli uresničevati projekt "Drugače v drugačno šolo". Pobudnik projekta je bil dr. Slavko Gaber, tedaj še profesor na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. V petek pa se je slavja ob jubileju šole udeležil kot šolski minister.
Slavljencem je ob desetletnici zaželel Še veliko uspeha, navdušen nad dejstvom, da se z učenci te šole vsako leto srečuje ob podelitvi različnih priznanj. Več o njih smo slišali v prazničnem govoru ravnatelja Zlatka Košiča, ponosnega nad dosežki učencev in učenk šole v zadnjem desetletju, pa naj gre za matematična, jezikovna, modelarska ali katera druga tekmovanja. Tudi škofjeloški župan Igor Draksler je
Dr. Slavko Gaber je pred desetletjem še kot profesor Pedagoške fakultete v Ljubljani na osnovni šoli Ivana Groharja začel s projektom "Drugače v drugačno šolo", za kar so mu na petkovi slovesnosti izročili posebno priznanje.
v pozdravnem govoru pohvalil dosežke ene od treh centralnih šol v občini. O projektu "Drugače v drugačano šolo", ki se je pred desetletjem začela na tej škofjeloški šoli hkrati t ljubljansko šolo Ledine, pa je spregovorila Cveta Razdevšek - Pucko, ki je projekt nadaljevala za dr. Gabrom. V prvem in pozneje v drugem razredu so namreč poleg učiteljice v razred pripeljali še učiteljico -asistentko. Novost, ki jo je prva sprejela Groharjeva šola, se je po desetletnem "testiranju" izkazala kot uspešna, zdaj pa je že vključena v novo šolsko zakonodajo. Omeniti je potrebno, da projekta nis° izvajali le v prvih razredih centralne šole, temveč tudi v podružnični šoli Bukovščica.
Šolo, ki je konec minulega tedna slavila desetletnico, so sicer zgradili že leta 1973 kot osnovno šolo Peter Kavčif Od leta 1985 pa je samostojna osemletka, ki je dobila ime po loškem rojaku, slikarju impresionistu Ivanu Groharju, rojenem v Sorici. Pred desetimi leti se je na tej šoh šolalo 841 učencev in učenk,v letošnjem šolskem letu jih je. vpisanih 659. Šola ima tudi trt podružnice, na BukovšČici, kjer je letos 19 otrok, Bukovicu z 49 učenci in učenkami in na Lenartu, kjer to šolsko leto drgne klopi 11 šolarjev.
• D.Z. Žlebir, foto: Tina Doki
Izobraževanje za obrtnike in podjetnike
IPODJETNIŠKA AKADEMIJA
VEČERNA SOLA PODJETNIŠTVA JESENICE
PET MODULOV
90 UR
IN VODENJE
- PODJETNIK PODJETJA
- MARKETING
- PODJETNIŠKI MANAGEMENT IN ORGANIZACIJA
- EKONOMIKA IN FINANCE
- KADROVSKI MANAGEMENT
PRIČETEK: 7. MAJ 1996
USPOSABLJANJE POTEKA OB TORKIH IN ČETRTKIH OD 18.00 DO 20.30
Program sofinancirajo Ministrstvo za gospodarske dejavnosti - Pospeševalni center za malo gospodarstvo, Gospodarska zbornica Slovenije - Združenje podjetnikov Slovenije in Obrtna zbornica Slovenije.
AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PLAČILNI PROMET, NADZIRANJE IN INFORMIRANJE, PODRUŽNICA KRANJ Slovenski trg 2
objavlja delovno mesto
f. VODJA EKSPOZITURE ŠKOFJA LOKA
Pogoji:
- VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske ali družboslovne smeri
- 3 leta ustreznih delovnih izkušenj
- poskusno delo 4 mesece
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela sprejema kadrovska služba Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, Podružnica Kranj, Slovenski trg 2, 8 dni po objavi.
Kandidate bomo pisno obvestili v 15 dneh po izbiri.
Medi
Sil Mi
TRGOVINA Z ZORAM (N
itetnimt materialom o.a.o.
Kidričeva 47a, 4000 Kranj, tel.: 064/ 21 87 87
• Pomožna zdravilna sredstva • Ortopetski pripomočki
• Nogavice proti krčnim žilam r_____ • Program inkontinence
- preventivne nogavice proti krčnim žilam
40 DEN 70DEN 140 DEN
Kurativne in postOTj«rarivr^ medicinska kompresijske nogavice ( namesto povojev)
Del. čas: vsak dan od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure
»RcBr     — — — — —. — — — — — — — — — — .«
act
KMETIJSKA GOZDARSKA ZADRUGA Z.O.O. KRANJ, Šuceva 27
KGZ Sloga Kranj objavlja prosto delovno mesto
SKLADIŠČNIKA - ODKUPOVALCA ZA OBMOČJE VISOKO
Pogoji:
- srednja izobrazba V. stopnje kmetijske smeri
- zaželene delovne izkušnje
- izpit B kategorije
Delo se sklepa za nedoločen čas. Poskusna doba je 3 mesece.
Pisne prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po razpisu na naslov KGZ Sloga, Šuceva 27, Kranj. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po izteku roka za prijavo.
radio triglav
64270 Jesenice, Čufarjev trg 4
STEREO 96 MHz RDS
		
	STARI DVOR	
	Škofja Loka, Kidričeva 26, tel.: 634 - 800	
P0SEZ0NSK0 ZNIŽANJE
0©
KALORIFER S TERMOSTATSKO URO SUŠILNI STROj GORENJE SUŠILNI STROJ CANDY... PEČ NA PETROLEJ ELEK. OLJNI RADIATORJI GRELNE BLAZINE
PRODAJA BLAGA JE KOLIČINSKO OMEJENO!
AKCIJSKA PRODAJA od 20. do 30. APRILA
13%
15%
67.990
BELA TEHNIKA GORENJE SVETILA VSEH VRST POMIVAl.NI STROJ PHILCO AKUSTIČNI APARATI, M. GORSKA KOLESA
POPUSTA POPUSTA
CENE IN POPUSTI SO ZA TAKOJŠNJE PLAČILO, MOŽNOST NAKUPA NA ČEKE> BREZLAČNA DOSTAVA
NEMOGOČE JE MOGOČE!!!
kovinOtehna
OBČINA JESENICE
Na podlagi Odloka o proračunu občine Jesenice za leto 1996 (Ur. I. RS, štev. 12/96) Občina Jesenice objavlja
RAZPIS
za sofinanciranje preventivnih programov na področju dela z mladimi
Sredstva so namenjena izvedbi preventivnih programov na področju dela z mladimi, ki prinašajo nova znanja in veščine, prispevajo v uveljavitvi in razvoju skupinskih oblik dela, različnih oblik samoorganiziranja mladih ter aktivnega preživljanja prostega časa.
Sredstva bodo dodeljena za izvedbo preventivnih programov za predšolske otroke, ter preventivnih programov za učence, dijake in mladostnike:
Programi za predšolske otroke:
• organizacija in izvedba predavanj za starše predšolskih otrok in vzgojiteljice
Programi za učence, dijake, mladostnike:
• vodeno preživljanje prostega časa
• vodeno preživljanje šolskih počitnic
• organizacija in izvedba predavanj za učence, dijake, starše in učitelje
• svetovanja v stiski
• samoorganiziranje mladih
Ponudba mora vsebovati firmo in ime ponudnika, dokazilo o registraciji, reference, ki izkazujejo, da je ponudnik že izvajal enake ali podobne programe, naslov in osnovne podatke o programu (vsebina, uporabniki, posredni in neposredni cilji, čas izvedbe programa, trajanje programa), podatki o odgovornem nosilcu programa, finančno vrednotenje programa, morebitne dodatne vire financiranja programa in dinamiko plačil po ponudbi.
Ponudbe pošljite na naslov: Občina Jesenice, Titova 78, Jesenice, s pripisom "Prijava na razpis za preventivne projekte" do vključno 10. 5. 1996.
Ponudniki bodo obveščeni o odločitvi pristojnega odbora Občine Jesenice v roku 30 dni po zaključku roka za prijavo.
LOKA, Škofja Loka, d.d.
Smo trgovsko podjetje z bogato ponudbo živilskega in neživilskega blaga na področju grosista in maloprodaje. Če iščete zaposlitev, ste dinamični in vam je delo s strankami v veselje, vam nudimo zaposlitev na naslednjih delovnih področjih:
1. KOMISIONARJA OZ. SKLADIŠČNIKA
v skladišču živil na Kidričevi 54, Škofja Loka. (Rabimo dva kandidata, enega za določen, drugega za nedoločen čas.)
2. PRODAJALCA v Blagovnici Žiri - samopostrežbi (za določen čas)
3. NATAKARJA v Blagovnici Žiri - bifeju (za določen čas)
4. KUHARJA v Restavraciji Frankovo naselje pri Škofji Loki
Za opravljanje del komisionarja oz. skladiščnika in prodajalca želimo zaposliti kandidata s končano šolo za prodajalce, za delo natakarja in kuharja pa s končano gostinsko šolo, smer natakar oz. kuhar. Od kuharja pričakujemo tudi prakso pri pripravi slaščic.
Poskusno delo traja 60 koledarskih dni.
Kandidate vabimo, da pošljejo pisne ponudbe z dokazili o izobrazbi v osmih dneh po objavi oglasa v kadrovsko službo podjetja LOKA, KIDRIČEVA 54, 4220 ŠKOFJA LOKA.
za vaš stik z gorenjskim trgom
ŽELEZARNA JESENICE
CPK ŽJ, d.o.o.. Cesta Zelezarjev 8 p.p. 109 4270 Jesenice
CPK - ŽJ, d.o.o., Jesenice, obrat KOVIN, Cesta Zelezarjev 8, 4270 Jesenice po pooblastilu lastnika Železarne Jesenice, d.o.o., in Slovenskih železarn, d.d., razpisuje
JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO NEPREMIČNIN
Predmet prodaje so naslednje nepremičnine na lokaciji obrata GRADBENEGA VZDRŽEVANJA nekdanje Železarne Jesenice, vse vpisano v zemljiškoknjižnem izpisku št. 3122/95:
1. POKRITA LOPA 46.96 m2
2. STAVBA APNENCA 168,09 m2
3. OBJEKT GRADBENIH DELAVNIC     1.172,67 m2
4. OBJEKT SKLADIŠČE 1.037,09 m2
5. SKLADIŠČE PLOČEVINE BO 62 m2
6. ŠUPA Z LOPO (Kolperna) 488,00 m2
7. PLASTIKA 449,42 m2
8. GARAŽA 1 16,40 m2
9. GARAŽA 2 26,35 m2
10. LESENA LOPA 101,92 m2
11. ZEMLJIŠČE 6.052,00 m2
K objektu sodi samo pozidani del zemljišča, preostalo zemljišče se prodaja ločeno. Za zemljišče je potrebna odmera v naravi. Objekti se lahko prodajajo v celoti ali samo delno, če je to v interesu lastnika.
Na razpisu za zbiranje ponudb lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki morajo predložiti:
- pravne osebe: izpisek iz sodnega registra, iz katerega je razvidno, da imajo sedež v Republiki Sloveniji ter ustrezno pooblastilo za vložitev pisne ponudbe.
- fizične osebe: potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije Vse stroške v zvezi s prodajo nepremičnin, prepisa, odmero zemljišča, prometni davek, takse in drugo plača kupec.
Prispele ponudbe bo ocenila komisija. Prednost pri izbiri imajo:
podjetniki, ki so iz Železarne Jesenice prevzeli določene dejavnosti in jih že opravljajo v objektih, ki so predmet prodaje
ponudnik, ki bo ponudil višjo ceno, boljše plačilne pogoje ponudnik, ki bo ponudil tudi zaposlitev delavcem družb Železarne Jesenice
V ponudbi morajo ponudniki navesti dejavnost, ki jo v posameznem objektu nameravajo opravljati.
Vsi objekti se prodajajo po načelu "videno - kupljeno".
Ponudbe morajo biti poslane v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov: CPK - ŽJ, d.o.o., Jesenice - obrat KOVIN, Ul. Heroja Verdnika 22, 4270 JESENICE. V zaprti kuverti z navedbo PONUDBA.
Ta objava ne zavezuje prodajalca, da z najboljšim ali katerim koli ponudnikom sklene pogodbo o prodaji objektov, ki so predmet tega razpisa.
Vse morebitne dodatne informacije in o možnih terminih ogleda objektov lahko ponudniki dobijo na naslovu CPK - ŽJ, d.o.o., Jesenice - obrat KOVIN, po telefonu št.: 064/862-057, 862-056 in po faksu št.: 064/862-454.
KULTURA
GORENJSKI GLAS • 10. STRAN UREJA: LEA MENCINGER Torek, 23. aprila 1996
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V pritličju Mestne hiše je na ogled razstava Dr. Janez Bleiweis in njegov čas. V Mali galeriji v Mestni hiši razstavlja slike akad. slikar Zmago Puhar. V Galeriji Prešernove hiše so razstavljene risbe akad. slikarja Hamiaa Tahirja. V hotelu Kokra na Brdu razstavlja slike Zmago Puhar. V preddverju Iskratel na Laborah razstavlja slike akad. slikar Lojze Logar. V salonu pohištva Kocka razstavlja slike Dore Vrhovnik, član likovne skupine Sava.
ZASIP - V Kulturnem domu v Zasipu pri Bledu razstavlja slike Martina Kikelj.
BREZJE - V samostanski galeriji Sončna pesem je odprta razstava brezjanskih votivov.
BOH. BISTRICA - V Domu Joža Ažmana razstavlja fotografije na temo Ujeta lepota dr. Tomaž Kunst.
ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja knjižne ilustracije akad. slikarka Marija Lucija Stupica. V knjižnici Ivana Tavčarja razstavlja ilustracije akad. slikarka Mirna Pavlovec\ Kašči na Sp. trgu razstavlja likovna dela akad. slikar France Mihelič. V galeriji Loškega muzeja so predstavljene slike iz depojev. V galeriji Fara razstavlja bakrene reliefe in slike Eva Gašperšič V kapeli Puštalskega gradu razstavlja akvarele Edi Sever. Zbirke Loškega muzeja so spet odprte vsak dan med 9. in 17. uro, ob ponedeljkih je zaprto. V mini galeriji Upravne enote Škofja Loka razstavlja slike na temo Slovenska pokrajina Konstantin Virant.
TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava šolskih skupin Človek v besedi in sliki. V Optiki Debeljak razstavlja slike ing. Marko Rolc. V Primožkovi kašči v Pristavi je odprta stalna razstava domače obrti Jerneja in Mateja Kosmača.
PETJE DRUŽI MNOGE PREBIVALCE
Naklo, 23. aprila - Minuli petek zvečer so v domu kulture v Naklem izvedli prvo občinsko pevsko revijo. Pred skoraj polno dvorano poslušalcev so nastopili cerkveni mešani pevski zbor Naklo, cerkveni mešani pevski zbor Duplje, pevski zbor Dobrava Naklo, mešani pevski zbor Podbrezje, ženski pevski zbor Dupljanke, moški pevski zbor Triglav Duplje in vokalni kvintet Gorenjci. Tako kot sestava zborov je bila raznolika tudi vsebina programa, v katerem so predstavili dela domačih in tujih avtorjev zborovske glasbe ter tudi narodne pesmi. Posebej pohvalno je, da v vsaki od treh krajevnih skupnosti nakelske občine deluje vsaj en zbor ali pevska skupina. Kot je obiskovalcem sporočil nakelski župan Ivan Štular, so se z občinsko pevsko revijo začele letošnje prireditve v počastitev 750-letnice naselja Duplje. Na sliki: največ prebivalcev Naklega prepeva v pevskem zboru Dobrava. • S. Saje
BREZPLAČEN OGLED MUZEJA
Železniki - V okviru praznovanja petdesetletnice kovinarstva je od 20. aprila do 4. maja ogled Muzeja v Železnikih brezplačen za vse obiskovalce. Muzej bo odprt od torka do sobote od 9. do 14. ure, za praznične dni in v nedeljo, 28.4., pa od 12. do 17. ure. V ponedeljek ie muzej zaprt. Od petka dalje pa si bodste v galeriji muzeja lahko ogledali tudi razstavo risb in slik samouka, domačina Jožeta Zupanca - Lokača. • M.A.
6. srečanje slovenskih citrarjev na Ermanovcu
Tudi na Križu jih bomo izbrali pet
Za izbirno srečanje v dvorani Doma krajanov Antona Breznika na Križu pri Komendi, ki bo v soboto, 27. aprila, ob 20. uri, je prijavljenih deset citrarjev.
Križ, 22. aprila - V soboto se torej dobimo na Križu pri Komendi: citrarji, Kamniški kol cd ni ki in narodno zabavni kvintet Glas Slovenije. Za drugo izbirno srečanje citrarjev, ki bodo potem nastopili 9. junija na Ermanovcu, se je prijavilo deset citrarjev. Izbrali jih bomo pet in jih potem povabili na 6. srečanje slovenskih citrarjev.
Skupaj s krajevno skupnostjo Križ, kjer so tudi zelo delavni gasilci, smo prireditelji sobotnega srečanja citrarjev Planinsko društvo Sovodenj in Gorenjski glas. Pokrovitelji prireditve pa bodo občina Kamnik in Radio Cerkno ter Radio Žiri. Ob nežnih melodijah citer se obeta prijeten in zabaven praznični večer tudi zaradi Kamniških kolednikov in ansambla Glas Slovenije.
Naštejmo še enkrat nastopajoče citrarje v soboto na Križu pri Komendi: Mihaela Kuzele, Spodnje Pirniče 19 b, Medvode; Nataša Čelik. Vrhpolje 258, Kamnik; Polona Vreček, Mačkovo naselje 24, Šenčur; Barbara Žunič, Luže 71, Visoko; Maja Božickovič, Orehovlje 16, Kranj; Maruša Oseli, Velesovska 36, Šenčur; Karmen Bonča, Rožna ulica 13, Šenčur, Anja Marija Ciraj, Gmajnica 93, Komenda; Blaž Kladnik, Kettejeva 14, Kamnik; Marija Stupica , Suhadole 19 a, Komenda..
Vstopnice za prireditev so že v prodaji. Dobite iih v Okrepčevalnici Lovski hram (Grintal) in v Gostilni Pri Čubru na JCrižu pri Komendi.
Se vedno pa se citrarji lahko prijavite za tretje izbirno srečanje citrarjev, ki bo naslednjo soboto, 4. maja, v Begunjah. Prijave pošljite na Planinsko društvo Sovodenj, 4225 Sovodenj. V krajevni skupnosti Begunje bodo takrat svečano odprli pošto in slavili krajevni praznik. Poleg citrarjev smo na prireditev, ki bo po odprtju poste na vrtu pri Jožovcu, povabili že ansambel Blegoš in njihovega gosta Ivana Ruparja. • A. Žalar
Zimsko mednarodno likovno srečanje Gosttur 1996
LIKOVNIKI UMETNIKI USTVARJALI NA KRVAVCU
Krvavec - Od srede, 17. aprila, pa tja do nedelje, je dvajset slikarjev iz sedmih držav ustvarjalo na idiličnem zgodnje pomladnem Krvavcu. Srečanje sta skupaj s podjetjema Gosttur in Spekter organizirala Društvo likovnih umetnikov
Kranj in slikar Klavdij Tutta.
Likovnim umetnikom, ki so čas od srede do nedelje preživeli na Krvavcu, kjer so jim na Kriški planini uredili bivališča in začasne ateljeje, je bilo okolje tokrat zelo naklonjeno. Topli pomladni dnevi so marsikoga zvabili v še vedno zasneženo naravo in prav gotovo večini pomenili zanimivo inspiracijo, drugačno od tiste običajne ob ustvarjanju v domačem okolju. Na Krvavcu so se torej odločili, da za svojo promocijo tokrat poskrbijo tudi malo drugače. Povabili so slikarje, ti pa jim bodo v zameno za nekajdnevno gostoljubje pustili vsak po eno od svojih del. Sicer pa bo večina tistega, kar je dvajset umetnikov ustvarjalo pretekli teden na Krvavcu, na ogled v galeriji društva likovnih umetnikov v Kranju, za tem še v učnem centru Ministrstva za notranje zadeve v Tacnu, dela pa bodo razstavljena tudi v Cerkljah.
"Pomen tovrstnih kolonij iz umetniškega vidika je predvsem v tem, da se ustvarjalci srečajo, vzpostavijo nove kontakte in spoznajo nove oblike, ki jih posredujejo slikarji, ki prihajajo iz drugih kulturnih okolij," je povedal Klavdij Tutta, organizator slikarske kolonije na Krvavcu. "V pogovorih z ustvarjalci samimi lahko na precej bolj objektiven način vstopimo v njihovo delo, ga razumemo in spoznamo. Pri organizaciji pa sem se v osnovi držal pravila, da so v koloniji zastopane različne generacije umetnikov, od najmlajših, srednje generacije, do starejših. Zanimivo je, da se generacijski prepadi, ki so seveda možni, tu izničijo, saj se prav vsak trudi, da poišče optimalno obliko komunikacije z drugimi. Sicer pa bi sodelujoče lahko nekako razdelili na tri skupine; v prvi so slikarji iz tujine, v drugi priznani slovenski likovni umetniki, v tretji pa domačini, člani likovnega društva iz Kranja."
"Ponavadi se udeležim dveh slikarskih kolonij na leto," je
povedal Jože Šubic, "in ker je vabil kar precej, izberem tiste, ki so mi blizu tako
flede avtorjev, ki sode-ujejo, kot glede organizacije. Pri slednji je bistveno to, da imam na voljo vse, kar pri delu nujno potrebujem. Tu mi je v splošnem všeč, posebej morda letni čas, sneg vsepovsod in prihajajoča pomlad... De-lam, količinsko gledano, približno toliko kot doma. Le da se tu dopoldan ukvarjam z rekreacijo, slikam pa šele popoldan. S svojim delom sem zadovoljen. Zdi se mi, da mi je uspelo, kar je dobro, saj človek nikoli ne ve, kaj ga čaka, ko se poda v takšno kolonijo. Odzivov na spremembe v okolju ni mogoče predvideti vnaprej."
Podobno je z udeležbo na koliniji zadovoljen tudi Boris Zaplatil, ki je še posebej poudaril dobro
Klavdij Tutta je bil tokrat na Krvavcu v dvojni vlogi: kot organizator in kot umetnik, zato je tokrat slikal le s polovično močjo. "Tu pripravljam neke vrste podlage, ki jih bom nato doma v ateljeju v miru zaključil."
družbo in dejstvo, da so kranjski likovni umetniki eni najbolj živahnih v Sloveniji. "S svojim delom tu pa, kakor ponavadi, nisem povsem zadovoljen, za kar krivim čas, ki je tako kot na vseh likovnih kolonijah huda omejitev. Kolonije so boljše, če so daljše." Narcis Kantardžič iz Sarajeva je predvsem poudaril zanj korenito spremembo okolja m dejstvo, da tovrsten način druženja omogoča izmenjavo informa1 cij, kar je po njegovem mnenju bistven cilj slikarskih kolonij. Pozdravil je tudi potezo organizatorja, ki je v kolo-
nijo vključil več različnih generacij slikarjev. "Novo izkustvo, ki si ga tako pridobim, prenesem v atelje, v tisto, kar delam sicer."
Zimskega mednarodnega likovnega srečanja Gosttur 96 se je udeležil tudi Gianni Borta, ki vodi italijansko združenje likovnih umetnikov. Tudi sam se velikokrat pojavlja v dvojni vlogi organizatorja in sodelujočega na najrazličnejših likovnih kolonijah, zato ve, kakšen je potreben nivo tovrstnih prireditev. "Zadovoljen sem z organizacijo, poleg tega pa je takšno druženje slikarjev pomembno ne le zaradi umetnosti, temveč tudi iz humanega, človeškega vidika. Živimo namreč v času, ki trpi za pomanjkanjem tovrstnih vrednot, kjer je malo ljubezni in veliko konfliktov. Srečanja, kakršno je tole, pa povzročajo ravno nasprotno in podirajo pregrade med ljudmi."
Tudi Bruno Paladin s Hrvaške pravi, da se vedno razveseli povabila na takšno srečanje, ki mu omogoča stike s slikarji, ki razmišljajo na podoben način kot on. "Temelj vsega pa je izmenjava izkušenj, ki mi je vedno veliko pomenila, saj se zato udeležujem številnih kolonij. Sicer pa tu trdo delamo. Če bi vse skupaj trajalo mesec dni, bi verjetno ustvaril dovolj slik za tri razstave." Možnost stikov tako z domačimi kot tudi s tujimi umetniki je na prvo mesto postavil tudi Marko Tušek, ki se, kot predstavnik mlade generacije slikarjev, še kako dobro zaveda, kako pomembne so tovrstne komunikacije posebej na začetku umetniške poti. • M. Ahačič
Kamniški festival Musica aeterna /večna glasba
Prvi slovenski dan knjige
KNJIGA NA VSAKEM KORAKU
Kranj - Danes, 23. aprila, Slovenci na pobudo Društva slovenski pesnikov in pisateljev prvič praznujemo slovenski
dan knjige. Založniki in knjigotržci so se nanj odzvali s popusti pri nakupih knjig; v Ljubljani sta dva glavna prodajna centra: na Prešernovem trgu pri Tromostovju in pred Cankarjevim domom, praznik pa z različnimi prireditvami obeležujejo tudi knjižnice.
Osrednja knjižnica Kranj ob prazniku knjige pripravlja akcijo, v kateri bo bralcem na voljo odpisano knjižnično gradivo -zastonj ali za simbolično ceno. Po knjige boste lahko prišli v običajnem obratovalnem času v avlo knjižnice na Tavčarjevi.
V knjižnici Ivana Tavčarja v Škofji Loki ob 17. uri skupaj z založbo KRES pripravljajo posebno pravljično uro za najmlajše bralce. Jana Osojnik bo otrokom pripovedovala zgodbe iz Kresovega programa. Poleg tega je v Knjižnici Ivana Tavčarja v torek tudi dan odprtih vrat, kar pomeni, da boste lahko vračali predolgo izposojene knjige, ne da bi plačali zamudnino.
Torkov večer v Knjižnici A. T. Linharta Radovljica (ob 19.30 uri) bo v danes literarno obarvan. Predstavih bodo knjigo mladostnih spominov zdravnika dr. Marjana Kordaša, profesorja na medicinski fakulteti, Krilo angela. Delo je pred kratkim izšlo
f)ii založbi Mladinska knjiga. Na srečanju bodo vsi obiskovalci ahko kupili tudi knjige iz programa založbe Julija Pergar Ljubljana po enotni ceni tisoč tolarjev: Sufijske zgodbe modrosti, Čarovnikov vajenec, Starši, ki preveč ljubijo, Več energije, Čudežno potovanje, Sodobni človek išče dušo... V akciji sodeluje društvo bibliotekarjev Gorenjske.
V knjižnici dr. Toneta Pretnarja v Tržiču bo ob 19. uri
Predstavitev Slovensko - poljskega slovarja, ki sta ga sestavila dr. ožena Ostromecka - Fraczak in pokojni dr. Tone Pretnar. Poleg dr. Ostromecke bosta na predstavitvi sodelovala še mag Niko Jež ter urednik slovarjev pri DZS Branko Madžarevič. Glasbeni večer
Likovnega srečanja na Krvavcu so se udeležili slikarji: Roland Grasser iz Avstrije, Husein Karišik - Ciba in Narcis Kantardžič iz BIH, Dominic Pinchi iz Francije, Fulvio Juričič, Klas Grdit in Bruno Paladin iz Hrvaške, Wang Huiqin iz Kitajske, Gianni Borta in Michela Sbuelz iz Italije ter iz Slovenije Nikolaj Beer, Boni Čeh, Rudi Skočir, Jože Šubic, Boris Zaplatil, Katarina Toman, Klementina Golija, Janez Knez, Nataša Pičman, Alenka Kham - Pičman, Marko Tušek, Vinko Tušek, Etko -v-~~
2a4»WS DELA KAMNIČANA DOLARJA
Slapar, Cveto Zlate, Izidor Kamnik, 20. aprila - V tukajšnji župnijski cerkvi na Sutni je Jalovec in Mira Narobe. bil še eden od zanimivih glasbenih dogodkov. Bogati kamniški
- glasbeni zapuščini je bil namenjen se eden od koncertov
njihovega ambicioznega glasbenega festivala MUSICA AETERNA/VEČNA GLASBA, s katerimi Kamničani že dolgo vrsto let opozarjajo na relativno bogato glasbeno bero svojega kraja, bližnje ter daljne okolice.
Na sobotnem koncertu kamniškega cikla MUSICA AETER^ NA/VEČNA GLASBA so bila na sporedu v kamniški žipnijski cerkvi na Šutni izključno Dolarjeva (Kamnik, ok. 1600-Dunaj. 13. 2. 1673) dela. Z njegovimi deli so nastopili pevski in instrumentalni solisti, mešani zbor Slovenski vokalni solisti in ansambel študentov ljubljanske Akademije za glasbo pod vodstvom Sama VremŠaka.
Kamničan Janez Krstnik Dolar je bil naslednji glasbenik, ki mu je kamniški festival MUSICA AETERN A/VECNA GLASBA namenil z vso upravičenostjo svojo pozornost. Dolar kot pomemben predstavnik slovenskega glasbenega baroka v svojih posvetnih in cerkvenih delih kaže na izvrstno poznavanje skladateljske tehnike. Skladateljeva melodika je sveža m ponekod spominja na ljudske napeve, njegove harmonije so bogate s kromatiko, ritem pa prevevajo različne kombinacije. Vse to smo lahko slišali tudi tokrat v Kamniku, ko smo uvodoma v izvedbi ansambla, sestavljenega iz študentov ljubljanske Akademije za glasbo in pod dirigentskim vodstvom Sama VremŠaka, slišali dvoje Dolarjevih posvetnih del: BALLETTE A 5 in SONATO A 10. V prvi z godali in orglami, le-te je zaigrala Marija Holcar, v drugi pa še z visoko trobento in trernj pozavnami, se je odslikal ves baročni in pompozni instrumentarij našega Dolarja. V sklepni pesnitvi dvajsetih cerkvenih pesmi 2 naslovom MISERERE MEI DEUS/USMILI SE ME GOSPOD pa so spet ob podpori godal in orgel ter mešanega pevskega zbora SLOVENSKIH VOKALNIH SOLISTOV z nekaj manj kot dvajsetimi pevkami in pevci nastopili ob glasbenem vodstvu Sama VremŠaka še štirje pevski solisti: sopranistka Irena Baafc altistka Mirjam Kalin, tenorist Marjan Trček in basist Zoran Potočan. Tudi v tej Vremšakovi interpretaciji zahtevne baročne kantilene je prišla do izraza vsa Dolarjeva verziranost kompozicijske tehnike, močna invencija, ritmično izdatno izdiferencif-ani stavki s fugiranimi pasusi, imitacija in močno kontrastiranje tem za povečavo njih napetosti. Zadnji koncert kamniškega festivala MUSICA AETERNA/
bosta zaokrožila mlada glasbenika Luka Ropret in Žiga Konjar, ki
sta na medavnem državnem tekmovanju v kategoriji kitarskih duov VEČNA GLASBA je tako spet minil v zamrnivem obujanju
osvojila 2. mesto. Na predstavitvi bo moč kupiti slovar po njihove bogate glasbene tradicije in v kateri so doslej že obudili
promocijski ceni - s 30-odstotnim popustom, knjižnica pa se akciji spomine na Jakoba Frančiška Zupana, patra Angelika Hribarja,
ob dnevu knjige pridružuje s prodajo knjige Viktorja Kragla Avgusta Cererja, Cirila in Sama VremŠaka ter Viktorja
Zgodovinski drobci iz župnije Tržič po polovični ceni. • M.A. Mihelčiča. • F. K.
SREDNJA AGROŽIVILSKA ŠOLA LJUBLJANA
Šola z zanimivimi programi, dobrimi učitelji in uspešnimi dijaki
Veterinarski in živilski tehnik, pek, mesar in slaščičar - poklici, ki imajo prihodnost. - "Od učencev je odvisno, ali bo dogajanje ali ne. Če mislimo imeti šolo za nas, se moramo tudi potruditi. Zato zavihajmo rokave in si naredimo ugodnejše okolje za nas in tudi za učitelje," so med drugim v svoje glasilo zapisali dijaki srednje agroživilske šole v Ljubljani.
Sprehajate se po šoli in zadiši. Sladko in slastno. Pohitite za naslednji vogal in že se znajdete pred vrati, za katerimi je gruča v belo oblečenih mladih fantov in deklet, ki pečejo, mešajo, mesijo in s sladkimi dobrotami zapeljujejo vse po vrsti.
Ko smo jih obiskali tam, kjer poteka njihov pouk, na Cesti v Mestni log v Ljubljani, je dišalo. In vrvelo, ker je bil ravno prvi april in petsto deklet in fantov ene izmene se je odločilo, da preseneti svoje profesorje. Kako? Skoraj po vojaško natančno so se organizirali in čisto noben od razredov ni bil tam, kjer bi moral biti. Uspeh je bil popoln. Profesorji so, nekateri bolj drugi malce manj nasmejanih obrazov hiteli po šoli in iskali razrede, ki jim jih je urnik narekoval za tisti dan. Pa nam je povedal ravnatelj Tomaž Geršak, dr. vet. med., da imajo sicer pri njih kar strog hišni red. Kako tudi ne, ko pa šteje njihova šola kar tisoč dijakov. Zanimanje za poklice, za katere izobražuje Srednja agroži-vilska šola v Ljubljani, je namreč iz leta v leto večje. Sodobna šola, s posebnimi učilnicami za biologijo, mikrobiologijo, anatomijo, kemijo, analizno kemijo, fiziko in računal-
_________
ništvo, pa seveda tudi strokovno knjižnico, športno dvorano in šolsko slaščičarsko delavnico, je bila zgrajena pred komaj petimi leti. Sem so se preselili iz Kamnika, a je stavba že kmalu postala premajhna za vse, ki se želijo šolati v njej. Pouk je zato sedaj poteka kar v treh izmenah, ena je v bližnji osnovni šoli. Vendar je tudi sedanji prostorski stiski že videti konec. Ze v šolskem letu 97/98 bodo le nekaj sto metrov proč stali novi šolski prostori, kjer bo posebej zanje opremljenih učilnicah potekal pouk za bodoče mesarje, peke in slaščičarje.
Za bodoče veterinarske in živilske tehnike
Srednja agroživilska šola usposablja dijake na več različnih programih. V peti stopnji zahtevnosti sta programa veterinarski in živilski tehnik. Veterinarski tehnik se usposobi za zahtevnejša tehnično -operativna dela v veterinarstvu, živinoreji, trgovini in podobno, zaposli pa se lahko v veterinarskih organizacijah, na klinikah za živali, v živinorejskih in živilskih firmah, v trgovini in drugod. Gelde na to, da se v ta program po pravilu vpisujejo
zelo dobri učenci, ki v velikem Številu šolanje zaključijo z maturo, imajo pred seboj tudi možnosti nadaljnega študija na različnih fakultetah. Živilski tehnik, drugi iz petostopenjskega programa, opravlja zahtevnejša tehnično operativna dela v živilstvu, to je na področju predelave in priprave živil živalskega in rastlinskega izvora. V laboratoriju analizira kakovost živil in živilskih izdelkov ter sestavlja osnutke receptov za nove izdelke. Poleg tega lahko nadzoruje in vodi sodobne procese pri izdelavi živil, vodi oddelke in razporeja delavce glede na določen proizvodni proces. Tudi ta program omogoča maturo in možnost nadaljnjega študija.
Mesarji,
peki in slaščičarji
Tisti, ki se šolajo za poklic mesarja, bodo lahko delali pri predelavi vseh vrst mesa, od nakupa in zakola živali do predelave mesa ter prodaje mesnih izdelkov. Zaposlijo se lahko v mesni industriji, kjer je lahko mesarska dejavnost ozko specializirana lai v manjših obrtnih delavnicah in v prodajalnah mesnih izdelkov. Peki, ki so prav tako kot
mesarji in slaščičarji vključeni v četrtostopenjski program živilca, pripravljajo surovine in izdelujejo vse vrste kruha in krušnega peciva ter vzdržujejo stroje in peči. Zaposlijo se lahko v številnih majhnih zasebnih pekarnah ali večjih podjetjih. Zanimanje za poklic slaščičarja je iz leta v leto večje. Slaščičarji se učijo pripravljanja surovin, izdelovanja različnih slaščic, drobnega peciva in kandir-anja sadja. Pa tudi vzdrževanja peči strojev in drugih delovnih sredstev. Zaposlijo se lahko v proizvodnji industrijskega peciva, čokolade, bonbonov in praškastih izdelkov ter v slaščičarnah, hotelih in restavracijah.
Dobri učitelji in dijaki
Kot je povedal ravnatelj Tomaž Geršak, so potrebe po poklicih, za katere izobražuje njihova šola, vsekakor velike. Posebej se na tem področju pozna privatna iniciativa in ni presenetljivo, da so ena redkih šol, ki izobražuje za večinoma lahko zaposljive poklice. "Zanimanje za vpis v našo šolo je veliko, tako s strani učencev kot njihovih staršev. To nam vsako leto zagotavlja velik vpis in posledično omogoča selekcijo. Tako imamo
pri nas večinoma dobre učence, ki si zares želijo postati to, za kar se šolajo. To je pokazala tudi lanska matura, ki je bila zelo uspešna, saj je maturiralo kar petinsedemdeset dijakov. Smo torej šola z dobrimi dijaki in dobrimi učitelji. Imamo dobro opremo im lahko rečem, da svojim učencem ponujamo več kot drugje."
Šola, kjer se vedno kaj dogaja
Kot pravijo v Srednji agroživilski šoli, želijo postati zdrava, čista in ekološko ozaveščena šola. Marsikaj od tega so že. Kot edina srednja šola iz Slovenije sodelujejo v evropski mreži zdravih šol. So tudi edina štiriletna tehniška šola pri nas, ki ima tri ure športne vzgoje na teden namesto dveh. V šofoi in njeni okolici nihče od zaposlenih in nihče od dijakov ne kadi. Pohvalijo se, da s tem že pet let nimajo prav nobenih problemov. Ob tem pa želijo biti šola, kjer se vedno kaj dogaja, zato pri njih poleg številnih interesnih dejavnosti niso redki najrazličnejši športni dogodki, kulturni večeri, koncerti dijakov in vabljenih gostov ter plesi.
CD
T"
OB J*
>
+■>
>(0
'ti O. (0
co
CM J*
o
O
z
N lil -J
Z <
g >o
£ s
3
t;
3> Ši
11
< —i Z Ui
(O CD
< O
%
O O
%
tu 5r —i O
t/3 CL
S
<
o
3 > o
Q
< Z
>o
00
o
o
«3
o > ui O <f Z Q
D O LU
_ i
t j- o
z z ui ^ — o < m <
Olu<
O. S H LU LU CL
—J cco
* CL <
(O (O z o>
CO
D
>o
Z
LU
></>
< Z
o ffl o
< o
LU
z
2
5jo
oŠ Z O £
2*o
■S CD lu
i*
3 CL CC
Z Z < LU
O LU Z 2
- <o
* Z CD
c/> u. O
LU
t
II
w5
I I M
H
ti o ..■o +i ra xr>cc
w:č7
i J
O ©
9 g> _ S S «
iSf
II se"
oScd
CD °-
o-2.w {S ^ !5
© ©
Ifl
™ *J co Zx»t-
0)
D
1
O F
iS
LU CC *
CO"* </>T-
1
3 C 5
ta ©
H
o
a
N
ffl|
© V)
>o._ .
co w
n
i
n IJ Jfl
KL Si "j 5$
CO NO
c o
>o C
W 3
O
E SH
«e
ga
§2d
lil
O O d)
čž
? 15 00 iž5 O N
d (0
1E
-Q 0J
ca
i si
to
k- Vi
a>
s *
c « 2 o
OZ
II
U.HN SLU LU Z
3o
C CL iS
_a> cap •o > c O . 9 « ^ f E « J5S>.C
03 £ ©
o a/2,
S. M "T 03
h
TJ »
P E ES
.£o .
&S o
o
I?
(0
S1 .
C LO
<o O} 03 O)
»O T-
So
5«
»O N
N>o 00
11
'i12
SLg
C/5 O.
b
Hrt m g
H 3 o
C CM S ^§
»o cJ in £
S CO CM CL
č ®
lili
N a. S a
si«
1« |#
03 ,• > CO 05
5^5
fli
3 2
CA ©
3J II o
CNJ o.
03 1
5" o
o
- H S.N
03 -3
iS © > w
i
Cfl
C
k3 . ■o o —
J£ U
'Č E
«" ■ rrt -----
3 'F1
.£ © © 'c :
£ O 'O g 03
g © a.
© «5 o ,
lil
©
II
9 o
53 o o
LL>MtSl O. B n
O O II
O N
oa "D
si S
c a>
© Q
S. ©
9 03 N
3-S
E© ©
iS O. O
■o _>N
£3E
o
ffl
s a?
CO
»B^ o
C0 . t N Q)
iti
00
!f
j ©
•COfM
18.|
"j TJ cn
o10 8«
■ *™ ni
« 03
Ig © S
I3 i
^: c
II
lili
KJ.C © O 03 c >N S
m'Ob C ^ SCO £
c 2o o-
3 O-O m »O _ IT) W
ffl Sifiu c S o) —
C »O CM »O 03 Q
3. T"Om JZ a ta m"
Iffa sffa
i=. 2 co
3 KJ 03
c e
© a
co 9
6 © c
X)
3
03 O
►o
• ffl
TJ
!
C
iB
A w. -j
w >t> m
JC C KJ
F i
j >o CC
0
lili
C/3 TD CO >
"8
>
o
CQ o
© C
3 o COCD
s"
►o
C
Dr. Stanislav Benedik odpira zasebno ambulanto
r
Z boleznijo prebavil k zasebnemu zdravniku
Ta teden bo v Kranju začel z delom nov zasebni zdravnik specialist, dr. Stanislav Benedik, specialist internist gastroenterolog.
Njegova gastroenterološka ambulanta bo spočetka delala za samoplačnike, predvidoma z
1'ulijem, ko bo zdravnik dobil koncesijo in sklenil pogodbo z zavarovalnico, pa bo pregledoval tudi paciente, ki jim bo to storitev plačalo zdravstveno zavarovanje. Preden se ie odločil za zasebno prakso, je dr. Benedik tri leta delal v Diagnostičnem centru na Bledu, predtem pa v bolnišnici na Golniku.
"Sodim, da imam dovolj izkušenj, da lahko začnem samostojno," pravi dr. Benedik, ki se je zadnja tri leta ožje specializiral za gastroenterologijo. Čeprav ta čas še čaka na koncesijo za svojo zasebno ambulanto, mu je tako rekoč že odobrena, saj je tovrstna specialistična dejavnost vsaj v "spodnjem" delu Gorenjske še nepokrita. Gastroskopske preglede lahko bolniki opravijo v bolnišnici na Jesenicah, njihovi specialisti jih prihajajo nekajkrat tedensko opravljat tudi v Kranj, na Golniku pa te preiskave delajo le za svoje hospi-talizirane bolnike. Ambulanto si je dr. Benedik opremil v drugem nadstropju Zdravstvenega doma v Kranju (deli si jo s kolegico nevrologinjo).
"Tudi za zdravstveni dom je tovrstna ambulanta pridobitev, saj je ljudem v Kranju kot središču Gorenjske dostopnejša, kot denimo na Jesenicah ali Golniku. Lokacija pa je prednost tudi zame, saj je v hiši laboratorij, ki ga tudi potrebujem pri svojih preiskavah, če pa se kaj zgodi, je pri roki tudi urgenca. Blizu pa so tudi kolegi splošni zdravniki, s katerimi se bom lahko posvetoval o bolnikih, ki mi jih utegnejo pošiljati," razlaga dr. Benedik.
In kaj bo delal novi zasebni zdravnik?
"V gastroenterološki in endoskopski ambulanti bom pregledoval bolnike, ki imajo težave s prebavnim traktom, od požiralnika do črevesja. Z gastrosko-pijo pregledujem požiralnik, Želodec in dvanajsternik, kjer se pojavljajo razni ulkusi, razjede, rane, vnetja sluznice, pa tudi tumorji. Koloskopija pa je pregled širokega in del tankega črevesja, kjer imamo prav tako opraviti z vnetji sluznice, zelo veliko je polipov (te je treba odstraniti, da se ne ustavlja blato, ne iritira sluznica ali celo razvije rak), na žalost je v
Eorastu tudi rak tega dela pre-avil. Koloskopija je preiskava, ki se preredko uporablja, zlasti zato, ker se je ljudje kot neprijetne in boleče bojijo. Vendar pa
{'e zelo zanesljiva za ugotavljanje >olezni, na ta način se vzamejo tudi vzorci za histološke preiskave, hkrati pa je moč odstraniti tudi polipe. Slednje sam odstranim, v zahtevnejših primerih tudi v bolnišnici (po dogovoru v jeseniški), v ambulanti pa bom opravljal zlasti diagnostične preiskave."
Osnovna dejavnost ambulante so specialistični pregledi,
Tržič, 19. aprila - Starosta tržiških bančnikov, gospod Metod Rotar je ob ubranih glasovih kvinteta bratov Zupan in pozdravnih besedah župana Pavla Ruparja in predsednika upravnega odbora SHP Petra Smuka slovesno odprl prenovljene in razširjene prostore poslovalnice Slovenske hranilnice in posojilnice. Manjkal ni tudi blagoslov tržiškega dekana. Foto: G. Šinik
MESNICA DOLHAR
Koroška 26, 4290 TRŽIČ
objavlja prosto delovno mesto
RAČUNOVODJE
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom Nastop dela: takoj (ali po dogovoru) Od kandidata se zahteva:
- najmanj srednja izobrazba ustrezne smeri
- 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih oz. nalogah
- poznavanje predpisov s področja računovodstva
- obvladanje dela z računalnikom
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 5 dni od objave na naslov: Mesnica Dolhar, Koroška c. 26, 4290 Tržič.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh od dneva objave.
poudarja dr.Benedik. Pacienti nemara res pridejo z napotnico za gastroskopijo ali koloskopijo, vendar zdravnik vsakogar poprej temeljito pregleda in se seznani z njegovimi težavami, saj v nekaterih primerih dragi in za bolnika zelo obremenjujoči preiskavi sploh nista potrebni. Ko smo novega zasebnega
zdravnika pretekli teden obiskali, so ga morebitni pacineti že "izsledili", zares delati pa začne ta teden, ko bo popolna tudi njegova zbirka potrebnih medicinskih instrumentov. Odtlej bo na voljo ljudem vsak ponedeljek in sredo popoldne, ostale dni pa dopoldne.
D. Z. Žlebir
Oaza miru in gastronomije
/\ Gostišča Smuk ni težko najti. Ko se
jf*     11 po kateri koli cesti pripeljete v
■        ll? bližnjo okolico Tržiča, opazite ko-
1 zolcem podobne kažipote. Enos-
Wtr* tavno jim sledite in brez
jf gostišče nepotrebnega iskanja boste prišli
*^ v mirno dolino Tržiške Bistrice, v
gostišče grajeno v tipičnem gorenjskem stilu. V gostišču boste poleg zares dobre hrane in pijače lahko tudi prenočili, na bližnjem igrišču igrali tenis ali streljali z lokom, si ogledali kovačnico z zbirko kovaškega orodja, ali občudovali damjake in muflone. Gostišča Smuk večini naših bralcev ni potrebno posebej predstavljati V prijetnem in mirnem ambientu uživanje dobre hrane postane še večji užitek. Pa naj gre za posamične goste, zaključene družbe ob najrazličnejših priložnmostih ali poslovna kosila. Gostišče Smuk je poznano predvsem po kvalitetni hrani. Poleg klasičnih jedi po naročilu nudijo širok izbor ribjih jedi in bogat del vegetarijanske kuhinje. Med hišnimi specialitetami je vsekakor potrebno omeniti ploščo Smuk, pa Veselega Gorenjca, lovsko bržolo, srnine zrezke in jagenjčka na žaru, daleč naokoli pa so edini, ki imajo v svojem jedilniku stalno tudi delček maroške kuhinje in nojeve medaljone. Občasno svojim gostom ponudijo tudi žrebičkove specialitete, k vsem tem pa seveda sodijo najrazličnejše vrste solat. Med petnajstimi vrstami vsak gost zagotovo najde tisto po svojem okusu. Za posladek so seveda obvezne sladice, ob hrani pa prijajo vina, tako odprta kot tudi vrhunska. Zaradi izrednega zanimanja v gostišču priporočajo, da jih pred svojim obiskom pokličete in si rezervirate mizo.
Retn|e 40, 4290 Trii« TeLi 58 458 57 482
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE - OBMOČNA ENOTA KRANJ
vabi k sodelovanju
ZDRAVNIKA SPECIALISTA MEDICINE DELA, PROMETA IN ŠPORTA ali SPLOŠNE MEDICINE
za sodelovanje v ZDRAVNIŠKI KOMISIJI I. STOPNJE
Vse, ki vas zanima sodelovanje v zdravniški komisiji v obliki pogodbenega dela, vabimo, da nam čimprej pošljete svojo prijavo.
Če želite za delo v zdravniški komisiji skleniti delovno razmerje, nam prijavo pošljite v 8 dneh po objavi razpisa, na naslov: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije -Območna enota Kranj, Gosposvetska 12, s pripisom "za razpis".
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE - OBMOČNA ENOTA KRANJ
vabi k sodelovanju
ING. RAČUNALNIŠTVA
za delo SISTEMSKEGA PROGRAMERJA -OPERATERJA
Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, imeti:
- višješolsko izobrazbo računalniške smeri in dopolnilno znanje za izgradnjo računalniških mrež
Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh na naslov: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije - Območna enota Kranj, Gosposvetska 12, s pripisom "za razpis".
......MM** MAH •
Cvetličarna
Delovni čas: 9h - 20h, sobota 8h - 14h Celovška cesta 291,
Ljubljana Telefon: 061/1592-400
OBČINA JESENICE OBČINSKI SVET
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
Na podlagi 13. člena Odloka o priznanjih občine Jesenice (Uradni list RS, štev. 12/96) Komisija Občinskega sveta občine Jesenice za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja objavlja
RAZPIS
ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE JESENICE
Priznanja občine Jesenice so: Plaketa občine Jesenice, Plakete in diplome na področju obrti in podjetništva.
PLAKETA OBČINE je najvišje priznanje v občini Jesenice in se podeljuje:
- Občanom za njihove izjemne uspehe na posameznih področjih življenja in dela, s katerim so pomembno prispevali k razvoju in ugledu občine.
- Podjetjem, zavodom, organizacijam in skupnostim ter društvom za izredne uspehe in dosežene rezultate, zaradi znanstvenega odkritja, inovatorstva, racionalizatorstva ter oblikovanja novih organizacijskih oblik, pomembnih in koristnih za ožjo in širšo skupnost.
Podeljene bodo največ tri plakete, od tega največ 2 posameznikom in 1 kolektivno. Dobitniki plakete - posamezniki prejmejo tudi denarno nagrado.
PLAKETE IN DIPLOME NA PODROČJU ŠOLSTVA, KULTURE iN ŠPORTA se podeljujejo organizacijam in posameznikom. Plakete za posamezno področje se podeljujejo za:
- življenjsko delo,
- posamezne vrhunske dosežke pri delu v občinskem in širšem prostoru,
- dosežke znanstveno-raziskovalnega dela. Diplome za posamezno področje se podeljujejo za:
- uspehe, ki pospešujejo razvoj posameznih dejavnosti,
- dolgoletno organizacijsko in publicistično delo.
Podeljeni bosta največ 2 plaketi in 1 diploma za posamezno področje. Dobitniki plakete in diplome - posamezniki prejmejo tudi denarno nagrado.
PLAKET ZA USPEHE NA PODROČJU OBRTI IN PODJETNIŠTVA se
podeljujejo posameznikom in organizacijam za:
- izredne uspehe in dosežene rezultate,
- za uspehe na področju inovatorstva, racionalizatorstva, prekvalifikacije, (
- za uspehe na področju varstva okolja oz. ekologije. Podeljena bo 1 plaketa.
PREDLOGE za podelitev priznanj lahko podajo fizične in pravne osebe. Obrazloženi predlogi z vsemi potrebnimi podatki morajo biti predloženi Komisiji občinskega sveta občine Jesenice za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja NAJKASNEJE DO 23. MAJA 1996. _j
DIJAŠKI IN ŠTUDENTSKI DOM 4000 KRANJ, Kidričeva 53
Svet Dijaškega in študentskega doma Kranj v skladu s 53. in 144. členom Zakona o organizacij in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. list RS, št. 12/96) razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA
V skladu z zakonskimi določili rnora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje:
- pogoje za vzgojitelja ali svetovalnega delavca v domu,
- imeti mora najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju,
- ima naziv svetnik ali svetovalec oziroma najmanj pet let naziv mentor in opravljen ravnateljski izpit. Kandidati naj pošljejo prijave na razpis z dokazili o izpolnjevanju pogojev, življenjepisom in programom razvoja doma v naslendjih letih v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Dijaški in študentski dom Kranj (oznaka na ovojnici: "Za razpis").
Svet Dijaškega in študentskega doma Kranj bo sklepal o izbiri v roku 30 dni po končanem razpisu. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po sprejetju sklepa o izbiri.
CESTNO PODJETJE KRANJ p. o.
KRANJ, JEZERSKA C 20 • TEL. 064 - 242 221 TELEFAX: 064 - 242 330
Cestno podjetje Kranj obvešča, da bo na lokalni cesti L - 4706 Puštal - Sora, na odseku od križišča na Gostečah do odcepa v deponijo za smeti pri Dragi, zaradi obnove vozišča:
- polovična zapora ceste od 18. 4. 1996 do 23. 4. 1996 in od 13. 5. 1996 do 8. 6. 1996, v dnevnem in nočnem času,
z občasno 15-minutno popolno zaporo ceste.
- popolna zapora ceste od 24. 4. 1996 do 12. 5. 1996, neprekinjeno, tudi ob nedeljah in praznikih.
Obvoz v času popolne zapore je na relaciji Gosteče -Lipica - Senica - Goričane - Sora - Draga in obratno.
Udeležence v prometu opozarjamo, da se ravnajo po prometni signalizaciji in z razumevanjem upoštevajo, da navedenih del ni možno izvajati med prometom.
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Višje plače zdravnikov ne bodo udarile gospodarstva, vse naslednje povišice pa ga lahko
Pokojninska reforma bo zelo počasna
Gospodarstvo lahko v kratkem času pričakuje nižje prispevne stopnje, saj v Evropi napovedujejo recesijo in nujna je njegova večja konkurenčnost
Preddvor, 23. aprila • V klubu gorenjskih direktorjev Dvor so v četrtek gostili ministra za delo, družino in socialne zadeve TONETA ROPA, ki je bil v središču pozornosti zaradi dolge zdravniške stavke, napovedujejo pa jih že druge dejavnosti. Kmalu pa bo deležen še večje publicitete zaradi že nekaj časa napovedane reforme pokojninskega sistema, ki je za Ropa brez dvoma tako pomemben projekt, kot je bilo lastninjenje in je zaradi tega tudi prišel v ministrstvo za delo. Letos bodo v parlament poslali izhodišča za reformo, povedali, kolikšna je pokojninska "luknja", sama reforma pa bo zelo počasna, tako kot je to običajno drugod v svetu.
V Sloveniji je v zadnjih letih 16 do 19 tisoč brezposelnih, vse večji problem pa postajo tisti, ki so brez dela že več kot eno leto, saj je bilo lani takšnih ze 60 odstotkov. Med njimi so Predvsem starejši od 40 let in ljudje brez strokovne izobrazbe. Po treh, štirih mesecih, ko se navadijo na denarno nadomestilo, zelo radi ostanejo brezposelni.
Kot ekonomista me je zanihalo, kolikšni so stroški, da brezposelni ponovno dobi delo. Ugotovil sem, da znašajo od 400 do 500 tisoč tolarjev, ce k temu dodam še 500 tisoč tolarjev denarnega nadomešča, je to milijon tolarjev. Zato smo se letos usmerili Predvsem na ohranjanje delovnih mest, je uvodoma povedal Tone Rop.
Brezposelne bodo kmalu kontrolirali inšpektorji
Nobena skrivnost ni, da pri nas zelo veliko brezposelnih dela, strokovnjaki ocenjujejo,
je na "črno" zaposlenih kar <£0 tisoč ljudi. Prav te dni se ukvarjamo s tem vprašanjem, je dejal Rop in v kratkem torej lahko pričakujemo spremembe. Po hitrem postopku naj bi spremenili zakona o inšpekciji dela in o zaposlovanju, s čimer bodo spremenjena merila za pridobitev denarnega nadomestila in pri zavodu za zaposlovanje uvedena posebna inšpekcija, na začetku naj bi brezposelne kontroliralo pet inšpektorjev.
Vključitev bank
v ohranjanje delovnih mest
Za ohranjanje delovnih mest je država zadnja leta dajala 1,8 do 3,3 milijarde tolarjev, letos so padla na 2 milijardi tolarjev. Težko kritiziram razdeljevanje teh sredstev v preteklosti, dejstvo pa je, da je bila kontrola slaba, je dejal Rop. V pogodbah so se
toliko delovnih mest, kolikor jih je v podjetju.
Samo pogajali bi se in pogajali
Ni prav velike pripravljenosti, da bi bil socialni sporazum sklenjen, čeprav so zanj vsi zainteresirani, zato bi se vsi samo pogajali in pogajali, nihče pa ne popušča. Ključni problem je minimalna plača, 50 ali 54 tisoč tolarjev je mizerna bruto plača, toda obutveno in tekstilno industrijo to pomeni, da bo 20 do 25 odstotkov delavcev ostalo brez dela. Zdaj bodo za osem do deset teh podjetij konkretno izračunali, kaj pomeni povečanje minimalne bruto plače za štiri tisočake. Ne vem še, kako bomo prešli ta začarani
Pogovor z ministrom Tonetom Ropom je vodil Emil Milan Pintar. Foto: Jurij Furlan
podjetja obvezala, da bodo
Eoslala poročila, z njimi pa so ili na ministrstvu več ali manj zadovoljni. Slabi so bili tudi mehanizmi zavarovanja, saj so uporabljali le akceptne naloge.
Zaradi neresnosti nekaterih podjetij prihaja do prave ko-lobocije. Ko so dobila sredstva za ohranitev delovnih mest, so ustanovili hčersko firmo, hold-
Tako kot drugod po svetu naj ing je pred stečajem, denar je Ji imeli posebna pooblastila, bil porabljen z jfar praktično pomeni, da bi "neli na voljo podatke iz davčne evidence, morda bodo !ahko pogledali tudi bančne račune, prišli pa bodo lahko
porabljen za poplačilo bank, zdaj pa bi spet radi sredstva za ohranitev delovnih mest. Čeprav so se obvezala, da bodo vsaj dve leti ohranili delovna mesta, so jih
tudi na dom in preverili social- izgubili, ministrstvo pa ne n» Položaj družine. .Premalo učinkovita so šte-Vllna zasebna podjetja, ki se v sodelovanju z zavodom za 2aposlovanje ukvarjajo z usposabljanjem brezposelnih za novo delo. V primerjavi z lrsko so pri nas stroški veliko Vecji, nič pa niso odvisni od tega, koliko novih delovnih l^est res zagotovijo, zato oodo vključili tudi ta pogoj.
študentska posojila
. Spremembe lahko pričakujemo tudi pri štipendijah, o Jemer se je Tone Rop že a°govoril z obema študentski-ma vladama. S poostritvijo socialnih meril bodo zmanjša-Jl obseg državnih štipendij, s em denarjem pa pri zavodu za zaposlovanje ustanovili poseben sklad za subvencioniranje jjorestnih mer bankam, ki fodo študentom dajale posoji-,a |a študij.
Študentje bodo posojila vra-Ca», ko se bodo zaoos vračilo
se bodo zaposlili, pa bo odvisno od učnega uspeha, če študija ne
more napraviti drugega kot vnovčiti akepetne naloge, če jih seveda ne bo prehitel stečaj. Ukrep za ohranjanje delovnih mest se tako sprevrača v svoje nasprotje.
Kako razplesti ta vozel? Tone Rop pravi, da bodo angažirali komercialne revizorje, ki bodo šli v podjetja. V letošnji razpis pa so vključili tudi druge oblike zavarovanja, prednost bodo imele hipoteke. Se pomembnejša sprememba pa bo subvencioniranje obrestnih mer, le izjemoma bodo še neposredno dodeljevali sredstva za ohranjanje delovnih mest. Vključili bodo torej banke, ki bodo tudi strokovno pomagale. Letošnja novost za komitente razreda a, b in c pa je dve milijardi tolarjev garancij. Z vključitvijo bančnih sredstev bodo lahko podprli veliko več projektov, vprašanje pa je, če bo projektov dovolj oziroma če bodo podjetja lahko ponudila kvalitetno zavarovanje in imela zadostno boniteto. Na ministrstvu se na
h /T"" *«Fc«a> v,c aiuuija ne namreč običajno obrnejo na
odo dokončali, bodo morali podjetja, ki so tik pred steča-
Posojilo vrniti v celoti. Če še jem. Seveda pa smo vgradili
e bodo našli dela, pa bo varovalko, saj bi se sicer pri
Medtem bankam posojilo nas lahko oglasil vsak direktor
Vrnil sklad. in podpisal, da bo ohranil
krog, je dejal Rop, ki pa ni želel komentirati, če ima pritisk sindikatov v predvolilnem letu tudi politično razsežnost.
Zdravniki so s stavko takoj dobili 17-odstotni dodatek, ki se bo konec avgusta povečal na 23 odstotkov, ostale dodatke bodo dobili z novim zakonom. Zdravniški dodatek je torej še vedno od policijskega, ki je 35- odstoten. Pri pogajanjih s šolstvom bomo jasno povedali, da jih ima približno 40 odstotkov dodatke, teh pa je kar 21, v šolstvu je trenutno na najslabšem univerza. Zaradi obljube, ki jo je že prej podpisal minister Voljč je bil pri pogajanjih z zdravniki naš pogajalski start težji, pri učiteljih bo bistveno nižji, je dejal Rop.
Zaradi podpisane obljube so v zdravstveni blagajni že planirali dodatnih 5 milijard tolarjev za plače in povečanje zdravniških plač ne bo udarilo gospodarstva. Za vsa druga povečanja pa bi morali dodatno zajeti v gospodarstvu in tudi vsled tega jih bo veliko težje doseči.
Znižanje prispevkov
Vlada resno razmišlja o znižanju prispevnih stopenj, saj
fospodarstvu mora povečati onkurenčnost, če želi ohraniti pozitivne trende iz preteklih treh let, je dejal Rop, molčal pa o tem, kako bodo to napravili oziroma kje si bodo zagotovili finančne vire.
Ukrepi bodo kmalu sprejeti, saj je potreben odločen korak v smeri pomoči gospodarstvu, zaradi zastoja v proizvodnji, ponovno je problematičen tečaj, iz Evrope pa prihajajo napovedi o recesiji.
Vlada potemtakem ni šibka, če znižuje prispevke ob vse večjih pritiskih družbenih dejavnosti na povečanje plač, je dejal Rop.
Letos le izhodišča pokojninske reforme
Besedilo je bilo že napisano, vendar smo rok za oddajo v parlament zamudili, ker sem izhodišča za pokojninsko reformo umaknil, mislim namreč, da niso bila dovolj kvalitetna, je dejal Rop. Te dni so bili strokovnjaki ministrstva za finance in za delo na Madžarskem in v Berlinu, kjer so si ogledali še zadnje stvari, pripravili bodo celovita izhodišča. Ni realno, da bi šli pred volitvami v celovito spremembo pokojninske zakonodaje, napravili bomo le izhodišča zanje in izračune ter tako parlamentu povedali, kako si predstavljamo pokojninsko reformo in kolikšna je "pokojninska luknja".
Ključna stvar pokojninske reforme je obvezno dodatno zavarovanje, poleg minimalnega seveda. Nikakor torej ne prostovoljno dodatno zavarovanje, ki običajno zajame le 10 do 20 odstotkov ljudi. Bistveno je torej oblikovanje drugega, kapitalskega stebra pokojninskega sistema. Jasno bodo definirali, za kateri del prebivalstva se bo način upokojevanja spremenil, seveda tudi financiranje njihovih pokojnin, kateri del prebivalstva bo torej prešel na kapitalsko financiranje pokojnin.
Različic, kako bo z javnim dolgom pokrita "pokojninska luknja", je več, tudi po izračunih Svetovne banke, verjetno pa bo trajal od 40 do 50 let. Kolišna je, še niso izračunali, gre pa za številke, ki jih je moč primerjati z letnim bruto domačim proizvodom. Zategadelj je razumljivo, da pokojninska reforma ne more biti hitra. Na mednarodnih konferencah se je že pokazalo, da ima Slovenija v primerjavi z drugimi državami prednost, predstavlja jo kapitalski sklad pri pokojninskem zavodu, saj bi ta lahko prevzel vlogo odškodninskega sklada in servisira obveznice drugim skladom, ki bodo prevzeli kapitalska zavarovanja.
S pokojninsko reformo bodo torej rekli: od tega leta naprej se pokojnine financirajo kapitalsko, ličar pomeni, da bo del prispevka šel na privatne kapitalske sklade. Za razliko delovne dobe tistih, ki so že delali, bodo dobili v svoj portfelj obveznice. Takšen je običajni ukrep pokojninske reforme in pričakujemo ga lahko tudi pri nas.
Podobno so pred kratkim napravili v Čilu, Boliviji, Kanadi, verjetno bom šel 9. maja tja pogledat, kako so jo zastavili in konec maja bodo izhodišča pokojninske reforme pripravljena, je povedal Rop. V Kanadi so določili leto 2005, do takrat bodo usposobili finančne instrumente za prehod na drugačno financiranje pokojnin.
Temeljno pravilo vseh pokojninskih reform pa je, da se pravice že upokojenih ne spremenijo, običajno pa spremembe ne zadenejo tudi tistih, ki so pet let pred upokojitvijo. Vse druge pa zadanejo spremembe, kar pomeni, da lahko gredo tudi kasneje v pokoj, spremenijo pa se jim osnove za izračun pokojnin in drugo.
• M. Volčjak
Petdeset let kovinarstva v Železnikih
Zadruga zibelka treh uspešnih tovarn
Niko Žumer je slutil, kakšni bodo novi časi, zato je ustanovil kovinarsko zadrugo, iz katere so zrasli Domel, Niko in Tehtnica.
Železniki, 23. aprila - Pred petdesetimi leti, 27. aprila 1946, je bila v Železnikih ustanovljena proizvodna zadruga kovinarjev Niko, ki je sčasoma prerasla v tri uspešne, v svet odprte in z okoljem povezane tovarne: Domel, Niko in Tehtnica. Slavnostne seje sta se udeležila tudi minister za gospodarstvo Metod Dragonja in predsednik gospodarske zbornice Jožko Čuk, med gosti sta bila tudi še živeča zadružnika Peter Polajnar in Jože Torkar.
Vabilo na slavnostno sejo ob 50-letnici kovinarstva v Železnikih so opremili z Valvasorjevimi besedami, da ime mesta izhaja iz železa in da iz njega tam izdelujejo vsake vrste orodje, zlasti obilo žebljev. Železniki imajo večstoletno železarsko tradicijo, fužinarji so prvič omenjeni že leta 1348. Železo je torej dalo pečat kraju in ljudem, ki so tradicijo nadaljevali po drugi svetovni vojni, s kovinarsko zadrugo, ki so jo ustanovili na pobudo Nika Žumra.
Slovesnosti sta se udeležila tudi še živeča zadružnika Peter Polajnar (drugi z desne) in Jože Torkar. Foto: Jurij Furlan
Zadruga je bila zibelka treh uspešnih tovarn, ki so odprte v svet in povezane z okoljem, Domel je v svoji branži eno najbolj uspešnih, upam, da bo jubilej popotnica v prihodnost, je dejal gospodarski minister Metod Dragonja. V Sloveniji je malo skupin podjetij, ki bi dosegale takšne rezultate, saj so vsa tri v tehničnem, tehnološkem in in organizacijskem pogledu zelo primerljiva z evropskimi merili poslovne odličnosti, je dejal predsednik gospodarske zbornice Jožko Čuk.
Tovarna elektromotorjev Domel ima danes približno 90 milijonov mark prometa, že več let dosega 10-odstotno letno rast, 90 odstotkov izdelkov izvozi. Z nemškim Indramatom se dogovarjajo o ustanovitvi mešane družbe, v Železnikih naj bi postavili novo tovarno za izdelavo profesionalnih elektromotorjev, naložba bo vredna 15 do 20 milijonov-mark, zaposlili pa bodo 150 do 200 ljudi. Direktor Tone Rakovec pričakuje, da se bodo dogovorih do septembra.
Tovarna Niko najbolj avtohtono nadaljuje tradicijo nekdanje zadruge, saj imajo mehanizmi za registratorje kar 85-odstotni delež v proizvodnji, z njimi smo v svetu dosegli ugled, je dejala direktorica Tina Nastranova.
V Tehtnici prav tako še vedno izdelujejo izdelke, s katerimi so začeli nekdanji zadružniki, v tehnološkem pogledu je to danes zahtevna proizvodnja. V zadnjih letih so se preusmerili na svetovni trg, nekaj izdelkov že uspešno tržimo na tujem, naš cilj pa je 70-odstotni delež izvoza, je dejal direktor Rudi Panjtar.
Kovinarsko zadrugo je pred petdesetimi leti ustanovilo šestnajst zadružnikov, slovesnosti sta se udeležila že živeča zadružnika Peter Polajnar in Jože Torkar. Polajnar je spregovoril o šestih stoletjih železarske tradicije, položitvi temeljnega kamna za industrijski razvoj Železnikov pred petdesetimi leti, o upornosti domačinov, ki jih jenova oblast zavrnila z besedami, da v takih grapah ne bo industrije, saj bo dosti dela v savski dolini. Kjer so temelji dobri, se dobro zida, je Polajnar slikovito opisal industrijski razvoj Železnikov in Selške doline. • M.V.
INFORMACIJE OBMOČNE ZBORNICE ZA GORENJSKO -
ZDRUŽENJE PODJETNIKOV GORENJSKE
1. VABILO ZA SODELOVANJE V INTERPRISE PROJEKTU ENTEC 96
Mreža Euro Info Centrov evropske unije tudi letos organizira srečanje malih in srednjih podjetij INTERPRISE. Osnovni namen srečanj INTERPRISE je vzpostavljanje neposrednih kontaktov in poslovnih povezav med podjetniki sodelujočih držav skozi direktne poslovne razgovore na zaključnem srečanju.
Letošnji projekt nosi naziv ENTEC 96 (Environmental engineer-ing and Technologv), namenjen je predvsem varovanju okolja in bo predvidoma 21. in 22. oktobra letos v mestu Dessau v Nemčiji.
Srečanje je namenjeno malim in srednjim podjetjem s področja varovanja okolja.
Slovenski del srečanja ENTEC 96 bo vodil EICC Ljubljana, ki deluje v okviru Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo pri Ministrstvu za gospodarske dejavnosti.
Vse ostale informacije glede držav udeleženk, kotizacije, izvedbe projekta in prijavnico dobite pri: Območni gospodarski zbornici - Združenju podjetnikov v Kranju, tel. 222-584, BSC-poslovno podporni center, d.o.o. Kranj, tel. 273-273 ter pri INEL, d.o.o., tel./fax: 061/487-535.
Rok prijave je 10. 5.1996.
POSLI IN FINANCE
UREJA MARIJA VOLČJAK
V/ J
naTštirih KOLESIH
TEST: VOLKSWAGEN SHARAN 2.0 CL
MULTIV(IT)A(MI)N
Multivan so izumili na oni strani Luže, uspešno pa so idejo in v zadnjem času tudi pobudo prevzeli v evropski avtomobilski industriji. Po francosko italijanski navezi sta skupni multivan (pri nas lepše zveni enoprostorska ali večnamenska limuzina) s skupnimi močmi zasnovala tudi Ford in Volkswagen, pri katerem se ta štirikolesnik nekoliko eksotično imenuje sharan.
Niso tako daleč časi, ko so avtomobili sharanovega kova naleteli na odpor, saj zunanja podoba s položno odsekanim sprednjim in povsem kombijevs-ko oblikovanim zadnjim delom, daje vtis, da je avtomobil neskončno dolg. Figo! Volksvvagen sharan je natanko dva centimetra daljši kot volkswagen passat v limuzinski in tri centimetre daljši kot volkswagen passat v karavanski izvedbi. Poleg tega so oblikovalci naredili zelo vpadljiv nos, masko hladilnika z velikim Volks-wagnovim logom, veliko vetro-bransko steklo, oble bočne linije in zadek z velikimi lučmi, kar vse skupaj pripomore k sodobnemu in privlačnemu videzu.
Zanimivo je, da se konstruktorji niso odločili za zadnja drsna
vrata in tako oba para ostajata krilna. Kljub temu da je sharan morda na oko nekaj manjši od avtomobilov tega razreda, je prostora v potniški kabini ravno tako dovolj. V osnovni izvedbi je skupaj z voznikovim na voljo pet sedežev, dva dodatna pa sodita k dodatnim stroškom. Ne glede na število sedežev pa je notranjost mogoče prilagoditi po načelu eden za vse, kar z drugimi besedami pomeni, da je sharan lahko udoben potniški avto, lahko pa se z odstranitvijo sedežev v nekaj minutah spremeni v lahek dostavnik, s prostornino do največ 3550 litrov in s pripombo, da je za takšen poseg potrebno nekaj malega vaje. Vpliv skupnega razvoja s Fordom je viden predvsem na voznikovem delov-
Vonikov delovni prostor: so- Kombijevsko odrezan in sim-doben in ergonomičen patično prikrojen zadek
DODATNI AVTOMOBILSKI PRTLJAŽNIK
tel.: 064/223-066 cena: 33.000 sit + p.d.
Volkswagen sharan: osvežitev v rezredu velikoprostorskih limuzin
nem mestu, po obliki armaturne plošče, vratnih oblogah in kljukah, pri ročici menjalnika in še kje. Serijska oprema v osnovnem paketu CL je na žalost za ta avtomobilski razred skromna in brez doplačil sta na voljo le osrednja ključavnica in volan s servoojačevalnikom, manjka pa predvsem elektrika za pogon stekel in bočnih ogledal, res pa je, da si je po drugi strani mogoče prilagoditi višino voznikovega sedeža, naslona za desno roko in višino volanskega obroča.
+ ++ob//ka ^^prostornost +vozne lastnosti I - - -serijska oprema - -hrupen motor -površna končna obdelava
Volksvvagen in Ford vgrajujeta vsak svoje motorje in 2,0-litrski štirivaljmk s 115 KM je v sharanu prva, najšibkejša in najcenejša možnost. To je preizkušen, kultiviran agregat, ki 1640 kilogramov težkega sharana požene do najvišje hitrosti tovarniško obljubljenih 177 kilometrov na uro. Sharan s to motorno opremo zadostuje za povprečne družinske ambicije in solidna potovalna hitrostna povprečja, za kakšne posebne športne užitke pa ni, na kar opozarja tudi večji motorni hrup v višjem območju vrtljajev in poraba goriva, ki se v povprečju giblje okoli 12 litrov in
pol. Ampak avtomobil ima zelo solidno podvozje in dobre zavore, ki so oplemenitene z zavornim protiblokirnim sistemom.
CENA do registracije: 37.110 DEM s 5% davkom (Porsche Slovenija, LJubljana
Volkswagen sharan je pravzaprav dober dokaz, da enopros-torski avtomobili niso noben bav bav, ampak zelo posrečena kombinacija limuzinskega udobja, uporabnosti velikega prostora in večnamenske prilagodljivosti.
TEHNIČNI PODATKI: vozilo: enoprostroska limuzina, 5 vrat, 5 sedežev. Motor, štirivaljni, štiritaktnl, nameščen spredaj prečno, poganja prednji kolesi, 1984 ccm, 85 KvV/115 KM, petstopenjski ročni menjalnik. Mere: d. 4620 mm, š. 1810 mm, v. 1730 mm, medosna razdalja 2835 mm, prostornina prtljažnika 255 - 3550 I. Najvišja hitrost: 177 km/h (tovarna), 179 km/h (test), pospešek od 0 do 100 km/h: 11,8 s. Poraba goriva po ECE: 6,7/ 8,7/11,9 I neosvinčenega 95 okt. bencina na 100 km. Poraba na testu: 12,51.
MEŠETAR
Cene sadja in vrtnin
Po podatkih kmetijske svetovalne službe veljajo pri prodaji sadja in vrtnin na debelo naslednje cene (v tolarjih za kilogrami
* jabolka 95 - 140 * jagode 420 - 650
* hruške 125 - 220 * brstični ohrovt 550 - 850
* kivi 140 - 160 * blitva 100 - 150
* česen 240 - 470 * mladi krompir 110 - 180
* peteršilj 500 - 850 * radič 600 - 650
* zelena 150 - 200 * cvetača 150 - 230
* korenje 90 - 150 * krompir, lanski 25 - 30
* kisla repa 100 - 120 * špinača 200 - 300
* solata ledenka 280 - 550 * solata endivija 280 350
* mehka solata 400-600 * kislo zelje 90 - 100
* bučke 150 - 250 * čebula 40 - 75
* mlada čebula 180 - 220
Cena spravila krme v valjaste bale
Spravilo krme v valjaste bale, ki se je pri nas po vzofli srednjeevropskih držav začelo nekako pred tremi leti, se je doslej že dobro uveljavilo in razširilo po vsej Sloveniji, Še posebej v njenem osrednjem delu. Po podatkih mag. Marjana Dolenška Kmetijskega zavoda Ljubljana je na slovenskih kmetijah že okoli 140 balirk za stiskanje krme v bale in nekaj manj ovijalk, \ katerimi bale ovijajo v neprepustno folijo. Med bahrkam' prevladujejo Deutz - Fahrove (teh je več kot polovica), med ovijalkami (več je vlečenih kot nošenih) pa jih je največ znamk6 Tanco in Norse.
• M. Gregorič, foto. U.Š.
In kolikšna naj bi bila letos cena baliranja in ovijanja? Cena W odvisna od zmogljivosti strojev (števila pripravljenih bal na ur": od ponudbe in povpraševanja, lokalnih razmer pa tudi od tega, $
fre za balirko z noži ali brez njih, za vlečeno ah nošeno ovijalk°r: tiskanje krme v bale s stiskalnico brez nožev naj bi z vsemi stro™ stalo (odvisno od števila bal na uro) od 498 do 1157 tolarjeV' stiskanje s stiskalnico, ki ima tudi nože, od 561 do 1326 tolarjev' ovijanje bal z vlečeno ovijalko od 689 do 1221 tolarjev na bt*a" ovijanje z nošeno ovijalko pa od 745 do 1369 tolarjev na balo.
IZBERITE SAMI
Avtomobili Hvundai so vedno boljši, vedno zmogljivejši in cenovno vedno ugodnejši
Lantra Sedati in Lantra Vtfagon sta prostorna in zanesljiva avtomobila. Na voljo sta z zmogljivima motorjema pros tornine 1.61 s 114KM ali 1.81 s 130KM. Garancija velja 3 leta ali 100.000 prevoženih kilometrov.
Na seznamu opreme je tako rekoč vse, kar si lahko zaželite za bolj udobno in varnejšo vožnjo.
HYunoni
VE'DNO NA DOBRI POTI
HVUNDAI SERVIS KADfVEC, Pipanova 4u, Šenčur, tel: 064 41 573 DIA-G d.o.o, Janeza Finžgarja 5, Jesenice, telefon: 064 8 3 902 HVUNDAI SERVIS LUŠINA, Gosteče 8, Škofja Loka, telefon: 064 632 286
v Kranju, na Planini, Gogalova 2 vam nudi
©d       d® @®o g][pE?ijD<s
IZREDNE CENE: majice že od 399.- SIT dalje kompleti že od 1.990.- SIT dalje
POSEBNA PONUDBA: svilene trenirke že od 2.900.- sit dalje Po ugodnih cenah Vam nudimo: vetrovke, suknjiče, majice, hlače, kompleti, pižame, trenirke.
Ob prvi obletnici trgovine - NAGRADNO ŽREBANJE:
Nagradni kupon ob vsakem nakupu nad 10.000.- SIT
1. nagrada - vetrovka DUNLOP - UNIVERZALE 2. nagrada - trenirka CAMPAGNOLO 3.-10. nagrada - majica in vrečka GAMBIT
Žrebanje bo 30. 4. v trgovini.       Možnost nakupa na več čekov - brez obresti.
OBIŠČITE NAS, NE BO VAM ŽAL
Vsak dan od 9. do 19. ure, inf. po telefonu 064/324-965
Sposobnim, ustvarjalnim in komunikativnim
ponujamo izziv.
Iščemo sodelavko ali sodelavca, ki bo na Gorenjskem poskrbel za organizacijo srečanj z našimi strankami, skrbel za ohranjanje stikov in vzpostavljanje novih ter predstavljal našo dejavnost na svojem območju.
Pričakujemo dinamične, odprte in odgovorne ljudi. Če vas delo zanima, pošljite svojo ponudbo na naš naslov, ali nas pokličite.
ESTERA Linhartova 8, Ljubljana Tel.: 061/ 317 642,321 196 osebno in poslovno vedeževanje + jasnovidnost • tarot«ciganske karte * navadne karte
Vremenoslovci nam za danes napovedujejo še jasno in toplo vreme, jutri pa naj bi se oblačilo, vendar bo že v četrtek ponovno pretežno jasno z zmerno oblačnostjo.
LUNINE SPREMEMBE
V četrtek bo prvi krajec nastopil ob 22.40.
Po Herschlovem vremenskem ključu to napoveduje
lepo vreme.
AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN GORENJSKE TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ
(,l VSHIMhl MESECA
pripravljata Uroš Špehar in Drago Papler
Glasbeniki meseca - ansambel Strmina
ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE
Prejšnjikrat smo tule objavili sliko s stare razglednice, na kateri je bila gondola, ki vozi iz Ukanca ob Bohinjskem jezeru na Vogel, kjer so pozimi smučišča, poleti pa lepe izhodiščne točke za Pohode v gore. Spraševali smo, od kdaj naprava vozi in pravilni Ugovor je od I. 1964. O tem, za katero napravo gre, ni bilo dvoma, pri letnici pa ste imeli nekoliko več težav, vendar so se vsi
odgovori sukali pretežno v 60. letih. Žreb pa je določil naslednjih pet nagrajencev: 1. Metka Rutar Piber, Alpska c. 1, Bled; 2. Sonja Stefancič, Rabičeva 18, Mojstrana; 3. Ivanka Šuštar, Tavčarjeva 17, Jesenice; 4. Vanda Šranc, Zg. Plavž 4, Jesenice; 5. Renata Dolinšek, Dovje 94, Mojstrana, čestitamo!
Tudi tokrat imamo bolj izletniško. Na sliki je neka koča v naših gorah, za katero morate tudi ugotoviti, na kateri nadmorski višini stoji. Odgovore pošljite do petka, 26. aprila, na naš naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Pet pravilnih izžrebanih dopisnic bo prineslo nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev.
Toliko vprašanj, kot ste jih poslali ansamblu Strmina, že dolgo nismo dobili. Nekateri ste skupini zastavili tudi po dve ali tri vprašanja, nanje pa so strminovci odgovarjali med pavzo na sobot-nem špilu v Gorenji vasi. Odgovorov danes še ne boste mogli prebrati. Lepo v miru počakajte na petek oziroma na našo prilogo AS. Tokrat o tistih, ki jim pripada kakšna nagrada.«
...torej, žreb je v soboto odločil, kdo med vami prejme nagrado skupine Strmina in Gorenjskega glasa. Šest kaset (vsak po eno seveda) prejmejo: Nina Obid iz Žirovnice Marička
Mavec iz Kranja (ki nikjer več ni našla skupinine kasete), Tončka Kozamernik iz Vaš, Zinka Sušnik iz Tenetiš, Leo-narda Kavčič iz Krope ter Šanta Janez, ki pa ga člani skupine Strmina prosijo, naj omenjeno nagrado pri prihodnji napovedi dohodnine vpiše pod rubriko prihodki. Skupina Strmina je Ani Treven podarila tudi kom-pilacijsko. kompaktno ploščo slovenskih glasbenikov, na njej pa najdetete tudi eno Strminino muziko.
Za enkrat naj si bo dovolj. Več seveda v Asu. Do prihodnjič le še slika skupine in lep pozdrav!
Tisti tujci, ki dobronamerno prihajajo v Slovenijo in se ne zmdrujejo nad nami, češ da smo nekam mrki in nedostopni, zapeti in nezaupljivi pode-Želani, nam kljub vsemu priporočajo: bodite no vendarle bolj praktični.
Tako je oni dan dejal na televiziji nekdo, ki se je izognil stereotipnih karakteristik o nekam čudnem značaju Slovencev in hotel biti prijazen, bil pa je kljub vsemu kritičen: bodite no vendarle bolj praktični. Nič ne filozofirajte, nič si ne otelujte iivljenja z nekimi idejami tam gor v zraku, ampak se lotite življenja takšnega, kakršno pač je.
Kaj je ta Američan, ki le štiri leta več ali manj biva v Sloveniji, s tem mislil, si pravzaprav lahko predstavljamo. O - še kako si lahko predstavljamo!
Nezaupljivost in večno pričkanje za karkoli, magari za oslovo senco, nam je verjetno le v genih. Drugače si ne moreš predstavljati studa in srda v najvišjem drlavnem telesu ali na niljih političnih ravneh kot so stranke, ki štejejo minutke, ko letajo v drlavni zbor, da bi prej kot oni drugi politični sovragi vlolile kakšno interpelacijo ali vlogo za referendum za volilni sistem. Ta srd in vnema, kako zafrkniti eden drugega pa ponavadi traja vse dopoldne - če je grdo vreme. Če pa je lepo vreme, nenadoma te politične ihte in nevihte ponehajo. Tako kot se je zgodilo minuli petek, ko je drlavni zbor nehal biti sklepčen tisti hip, ko je bilo sonce najbolj visoko in je najbolj vabilo na plan - ob enih popoldne so bili
spet nesklepčni in brihtni opazovalci so postavili domnevo: šli so, poslanci, na vikend.
Pa ob tem beremo, kako so v demokraciji na Danskem, v deleli, s katero se tako radi primerjamo, uredili s temi zadevami: nič ne komplicirajo, če kakšen poslanec med zasedanjem mora neodložljivo domov ali kam drugam. Lepo mu
danjem livljenju niso prav nič filozofski in kalejo zdravo pamet, včasih tudi s kančkom humorja.
Pred dnevom zemlje niso, recimo, prav nič filozofirali in se šli nekih ekoloških zborovanj in protestov, ampak so pljunili v svoje roke in pospravili zemljo, na kateri livijo. A ne le zelenice okoli svojih prebivališč, ampak
Glosa
Pokidajmo deželo
Naša dežela je lepa in čista, če pljunejo v roke praktični in zagnani posamezniki, društva in organizacije. Udarništvo je hvalevredno, čeprav je vseeno zelo umestno tudi vprašanje: zakaj pa ne bi komunala, ki jo navsezadnje plačujemo?
dovolijo, zraven se pa ves parlament mirno dogovori, kdo iz nasprotne stranke bo z njim vred odšel iz dvorane. Zaradi paritete in zaradi normalnega nadaljnjega zasedanja. Kakšna obstrukcija? Kakšno namerno odhajanje iz dvorane neki!
Vendar - nikoli ne sodi naroda po svojih najvišjih predstavnikih. Če oni niso nič praktični, so pa Slovenci zanesljivo. V vsak-
na
tudi naravne znamenitosti, zera in obale, kjer obleli gore odpadkov.
Ob teh hvalevrednih udarniških akcijah prizadevni posamezniki ali društva ali združenja seveda niso postavljala nobenih vprašanj: a to ni mar stvar komunale? Taka vprašanja so si postavljali drugi, ko so gledali, kako so zagnanci vlačili gore tiste nesnage iz rek in potokov.
Saj se umestno lahko vprašamo: mar to ni res stvar občinskih komunal? Zakaj pa bi bili smetarji sami prebivalci, če te odvoze in čisto okolje vsak mesec tudi pošteno plačujejo?
Pred davnimi leti je bilo, ko so take očiščevalne akcije vestno in pošteno pripravljale tudi šole, dokler se ni nekdo spomnil: madonca, ne pošiljajmo vendarle otrok na ceste! V čem pa je pravzaprav vzgojno, da bodo otroci pobirali odvržene cigaretne ogorke in prazne piksne? Počasi je ta šolska navada usahnila, ker v pobiranju tuje nesnage res ni videti kaj prida vzgojnega.
Imeli pa smo v teh dnevih tudi enega znanega Slovenca, premiera Drnovška, ki sicer ni Čistil, je pa kidal. Gnoj na neki zagorski kmetiji. V neki hecni akciji je zmagal in je kot zmagovalec skupaj z gospodarjem trosil gnoj po njegovi njivi. Mož je kar dobro zadevo prestal • če ne bi bil spontano zmagal v akciji in če bi se bil kar tako odpravil kidat gnoj na kmetijo, bi v tem predvolilnem letu razni politični filozofi že nagnali vik in krik, kako da si nabira politične točke. Tako pa ■ ne bev ne mev, čeprav je bilo v kidanju gnoja, priznajmo, zelo veliko simbolike.
Ob vseh teh akcijah pa se že najmanj slotič čudim: kako to, da v tej Sloveniji nihče, ne inšpektorji ne lektorji za lep slovenski jezik ne povzdignejo glasu, ko se kar naprej in naprej sliši: gore smeti, kam odlagati smeti, kje bo smetišče? Smeti so le tisto, kar pometemo v smetiščnico. Vse ostalo so: odpadki! • D. Sedej
GLASBENE STOPNIČKE VAŠA PESEM
RADIO
\Q*.i  »JU 101.»
ioj.1 5y|p to?.* OGNJIŠČE
VAŠA PESEM TEDNA -PREDLOGI ZA 29. 4.1996
POPEVKE:
1. ENA, DVA, TRI-DON JUAN
2. ONA SANJA - KINGSTON
3. POGLEJ ME - DOMINIK KOZARIČ
NZ - VIŽE:
1. NAJ VODA BO ZA MLINARJA - MLADI PRIJATELJI
2. V ŽIVLJENJU SO POTI - ansambel EKART
3. SANJE - ansambel PETRA FINKA
ZMAGOVALNI PESMI PREJŠNJEGA TEDNA
1. LJUBI, LJUBI, LJUBI - EVA SRŠEN
2. VESELO ZAVRISKAJ - ansambel BRATOV POLJANŠEK
VAŠA PESEM GORENJSKI GLAS & Radio Ognjišče
Glasujem za: Popevka:
Narodnozabavna viža:
KOLOVRAT DOMAČIH
vsako nedeljo ob 14.30 na Radio Tržič - vsak torek v Gorenjskem glasu Poslušate nas lahko na frekvencah 95.0 FM n 88.9 FM stereo. Pokrovitelj nedeljske oddaje dne 21. 4. 1996: TRGOVINA KAJA, Likozarjeva 15, tel. 331-353, katera deluje že od leta 1990, vam nudi fantovske in dekliške obleke za birmo, obhajilne obleke, dekliške komplete, kostime, puloverje, trenirke, kavbojke, prehodne jakne. Akcijska prodaja "zmečkank". In še nagradno vprašanje: Koliko let trgovina že posluje?
KUPON
Odgovor
Naslov:
Likozarjeva 15 tel.: 331-353
Odgovore pošljite na naslov: Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič, s pripisom "za Kolovrat domačih". Lep pozdrav in nasvidenje čez teden dni. Voditelj oddaje Marjan Murko
Koncert
Izštekani v Dalcoti
Pravzaprav je uspeh in dobra obiskanost januarskega koncerta "Izštekani pred publiko" v organizaciji Dallasa m oddaje Izštekani termin Radia Študent, glavni krivec, sa se bo zadeva, z novimi bandi v četrtek, 25. aprila, ponovila. V Dakoti bodo nastopili prekmurski psihedelični hrupneži Psvcho - Path, ljubljanski raperji Garbage Enemy, cigansko-rockerski Kontra-bant, ponovno aktivni kantavtor Jani Kovačič s skupino Tretje uho in ljubljenci slovenskega občinstva Let 3 z Reke. Le ti bodo mimogrede v kratkem izdali tudi svoj "live" album. Prireditev bo seveda povezoval Vaš omiljeni DJ Jure Longvka, ki sicer že nekaj let ob četrtkovih večerih vodi eno najbolj poslušanih oddaj na Radiu Študent Izštekani termin. • I.K.
VASOVANJE S P0D0KNIČARJEM
IMA RADIU KRANJ 97,3 F IVI
1. ALEKSANDER JEŽ - NAJ LUČKA GORI
2. MAMA VEM, DA SI SAMA - FANTJE Z VSEH VETROV
3. KER VEŠ. DATE LJUBIM - VILI RESNIK
4. PJEBI NIC NE GLEJTE ME - VESELE ŠTAJERKE
5. PESEM ZA PRAZNIKE - EKART
6. VSE JE LEPŠE, KER TE LJUBIM - OTO PESTNER IN NATAŠA MIHELIĆ
7. FRANC POSLANC - PETER FINK
8. MLINARCA - PRIFARSKI MUZIKANTI
9. ONA PRAVI NE - OLIVER ANTAUER
10. SREČEN PAR - IGOR IN ZLATI ZVOKI
11. LUNCA- SLAK
12. NOCOJ SPET Ml MISLI TAVAJO - PTUJSKIH PET
13. SRCE TI SVOJE DAM - SLAPOVI
14. VROČE HLAČE - KORADO IN BRENDI
15. GAŠPERJI - KNJIGA ŽIVLJENJA
Oddaja je bila na sporedu 29. 3.1996 v nočnem programu Radia Kranj. Nagrajenci dobijo nagrade mesarije ARVAJ, Britof Kranj: 1. Ani Treven, Sp. Besnica 103, 2. Ivanka Kos - Voklo 39, Šenčur, 3. Vida Bobnar, Vasca 12, Cerklje. Kupon pošljite na naslov: Radio Kranj, Slovenski trg 1, 4000 Kranj - Vasovanje s podokničajrem do 25. 4. Izžbrebali bomo lepe nagrade. Oddaja bo na sporedu v petek, 26. aprila, ob 19.30 uri.
KUPON - VASOVANJE S P0D0KNIČARJEM
Glasujem za skladbo št.: Moj naslov:
TUDI DRUGJE JE LEPO
Vsak četrtek na Radiu Tržič in vsak torek v Gorenjskem glasu
Pokrovitelj oddaje Podjetje R0AL s sedežem v Trgovskem centru 3PT, Predilniška 16. Odprto imajo vsak dan &. -13., 15. - \&, ure, telefon: 53-039. Tradicija in zamisli gredo iz roda v rod. Izdelujejo obutev po meri, namenjena je tudi ljudem s telesnimi hibami in invalidom. Podjetje ROAL - izdelovanje čevljev po meri. Nagrajenci oddaje minuli četrtek so: Heda Praksler, Zelenica 4; Marko Meglic, Lom pod Storžičem 49 in Joži Čebron, Tržič, Partizanska 10.
Vpraftanfe: Kateri čaeopfe to letoe lo četrte ekupaj pripravili prilogo "felcveneka počitnice"! Nagrada pokrovitelja KOAL pa vas se čaka v oddaji pojutrišnjem, 25. 4.
Poskusimo še mi
Por tako in drugače
Jeseni smo ga pustili na vrtu, kajti por je zelenjava, ki odlično prezimi v zemlji. Spomladi ga bomo morali hitro porabiti, če ga imamo več, pa ga očistimo, zrežemo, osušimo in shranimo v zamrzovalnik. Zamrznjen nam bo pogosto prišel prav za porovo juho, omako in podobno. Por je odlična zelenjava, bogata vitaminov in rudnin, zato naj vrt ne ostane brez njega.
Porova juha
z ovsenimi kosmiči
/ 1/2 l vode, 3 do 4 krompirji, 4 žlice masla ali olivnega olja, 2 korenčka, 1 por, 3 žlice ovsenih kosmičev, beli poper v zrnju, timijan ali Šatraj, sol.
Poru odstranimo uvele liste, ga po eni strani po dolgem zarežemo, da lahko operemo notranje liste, kjer se rada zadržuje zemlja. Speremo ga pod tekočo vodo, ga narežemo na kolobarje in še enkrat speremo. Krompir olupimo in narežemo na tanjše, centimeter dolge rezine, korenje pa na poševne rezine. Narezan por popražimo na maslu, dodamo korenček in nazadnje še kosmiče.
Medtem 10 minut kuhamo krompir, nato stresemo k njemu popraženo zelenjavo s kosmiči, začinimo, še malo pokuhamo in juho ponudimo.
Krompirjev pire s porom
50 dag porovih stebel, 50 dag krompira, sol, poper, 5 dag masla, peteršilj.
Por očistimo, prerežemo po dolgem, operemo in narežemo
na 2 cm dolge koščke. Krompir olupimo, operemo in zrežemo na listke. Oboje stresemo v lonec, prilijemo vodo, začinimo in kuhamo 20 minut. Kuhan krompir in por zmečkamo, zabelimo s presnim maslom in potresemo s peter-šiljem. Takoj postrežemo.
Por s slanino
1 kg pora, sol, 12 dag na rezne narezane slanine; bešamel: 3 dag masla, 3 dag moke, 3 dl mleka ali juhe, poper, muškatni orešek, 2 žlici naribanega sira.
Por očistimo, prerežemo po dolgem, operemo in 15 minut kuhamo v osoljeni vodi. Odce-dimo in stresemo v pekač.
Slanino narežemo na pramene, jih hrustljavo spražimo in porazdelimo po poru. Prelijemo z bešamelom, potresemo s sirom in pečemo 25 minut pri 200 stopinjah C.
Dušen por
70 dag pora, 4 dag maščobe, 1 žlica sesekljane čebule, sol, poper.
Por očistimo, podolžno prerežemo, operemo in narežemo. Napol ga skuhamo v vreli osol-
jeni vodi, odcedimo in nato stresemo na popraženo čebulo. Dušimo do mehkega. Večkrat ga premešamo in po žlicah prilivamo juho ali krop. Proti koncu kuhanja ga popopramo.
Porova solata
1 por, 1 trdo kuhano jajce, 2 stroka česna, sol, kis, olje, poper.
Por dobro očistimo, narežemo in skuhamo v slani vodi. Nato dodamo vse druge sestavine in ponudimo. Lahko pa tudi skuhamo celega in ga narežemo potem.
Porova pita
Zamrznjeno listnato testo, 1/2 kg pora, 5 dag margarine, 2 rumenjaka, 1 dl kisle smetane, sol, poper.
Por očistimo, operemo, narežemo na kolobarčke, posolimo, prepražimo na margarini in ohladimo. Nato ga zmešamo z drugimi sestavinami. V po-maščen pekal izmenično nalagamo plasti testa in pora, tako da na vrhu ostane plast testa. Pečemo 40 minut pri 200 stopinjah C.
\ dveh dneh 2 kg manj
Želite hitro shujšati?
Tu ne gre za dieto, ki nam bo dala postavo, o kateri sanjamo. Z njo naj si pomagajo le tiste, ki jim je zaradi praznikov krilo postalo nenadoma pretesno. No, velja tudi za moške. Če v pasu tišči, pomaga ie, če en dan pijemo le čaje ali vodo ali jemo sadje. Vendar ni treba biti le ob vodi. Shujšate in zoiite se v pasu, če dva, tri dni jeste enolično hrano.
Dieta s kruhom in vodo
Plan diete: Dva dni jejte izključno le kruh in
pijte samo vodo.
Količine? Kolikor hočete.
Stanje organizma po dveh dneh: Počutili se
boste telesno in duševno prerojeni!
Rezultat: V dveh dneh boste hujšali do 2 kg.
Krompirjeva dieta
Plan diete: Dva dni zapored jejte za kosilo in večerjo do štiri dobro oprane, skuhane,
neolupljene krompirje. Samo zjutraj pojejte jogurt, v katerega ste zamešali veliko žlico lanenega semena. Dovoljeno je tudi dnevno do 30 dag puste skute.
Pijača: mineralna voda.
Stanje organizma: Odlično! To je idealna dieta za zaposlene žene. Oba dneva ostanete v dobri fizični in psihični formi. To je tudi dober način, da se znebite vode v organizmu.
Rezultati: V dveh dneh boste shujšali do 2 kg.
ZDRAVNIK SVETUJE C7)
Piše: dr. Iztok Tomazin, specialist splošne medicine v Zdravstvenem domu Tržič.
MALI NEPRIDIPRAVI II.
Kaj moramo vedeti o boleznih, ki jih prenašajo klopi.
Med boleznimi, ki jih prenašajo klopi, sta pri nas najbolj znani in pomembni klopni menin-goencefalitis (virusno vnetje možganovine in možganskih ovojnic) in Lymska borelioza. Klopi se okužijo, ko pijejo kri inficiranih živali (zlasti miši), ko pa se prisesajo na človeka, lahko okužijo še njega. Razširjeni so po vsej državi do 1000 metrov nadmorske višine, višje so redki, nad 1500 metri pa jih ni. Največ jih je na obrobju listnatih gozdov, v podrasti, grmovju in travi. Možnost okužbe je največja v toplih mesecih, ko so najbolj aktivni. Okuženost klopov s povzročitelji obeh omenjenih bolezni je različna po posameznih območjih Slovenije. Približno 50 odstotkov odraslih klopov je okuženih z Borelijo burgdorferi, ki povzroča boreliozo, precej manjši pa je odstotek okužbe z virusi, ki povzročajo meningoencefalitis.
Možnost okužbe človeka po vbodu okuženega klopa je sorazmerno majhna, saj pride do prenosa bolezenskih klic praviloma šele po 48 ali več urah. Zato velja, da je zlasti prvih 24 ur po vbodu klopa razmeroma varnih, če prisesanega klopa v tem času odstranimo, je možnost za prenos bolezni zelo majhna.
Težava je v tem, da dostikrat prepozno opazimo prisesane klope - šele ko se napijejo krvi in se povečajo ali ko koža na mestu vboda
začne srbeti. Zato je pomembno poznati znake, ki so sumljivi za začetek katere od "klopovih" bolezni.
BORELIOZA: Prva sprememba se običajno pokaže okrog 10 dni (od 2 dni do nekaj tednov) po vbodu klopa - na mestu vboda se pojavi rdečina, ki se počasi širi, njen notranji del pa začne bledeti, tako da se razvije obročast izpuščaj, ki se veča. Po tem znaku bolezen najlažje prepoznamo. Včasih se pojavijo splošni znaki - utrujenost, bolečine v glavi, mišicah, sklepih itd. Kožne spremembe brez zdravljenja v nekaj tednih ali mesecih spontano izginejo. Nekateri bolniki so ozdravljeni, pri drugih se bolezen le pritaji. Če borelioze v tem zgodnjem obdobju ne prepoznamo in ne zdravimo, lahko kasneje prizadene živčevje, srce, sklepe in kožo. Takrat jo je mnogo težje zdraviti in lahko vodi v invalidnost.
KLOPNI MENINGOENCEFALITIS: Najpomembnejši znaki so vročina, glavobol, bruhanje in otrdelost tilnika. Bolezen pogosto poteka dvofazno - kmalu po vbodu klopa okuženi zboli z znaki viroze ("gripe"), po nekaj dneh ali še daljšem obdobju sorazmerno dobrega počutja pride do novega, hujšega zagona bolezni z vsaj nekaterimi tipičnimi znaki vnetja možganovine in (ali) možganskih ovojnic.
Prihodnjič: Kako se pred klopi zaščitimo in kako ukrepamo, če se nam prisesajo.
TVS 1
10.00 Videostrani 10.35 Mala čarovnica
10.55 Skok med zvezde, novozelandska serija
11.20 Roka ročka
12.10 Izubljene civilizacije, angleška dokumentarna serija 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Zgodbe iz školjke 14.20 Dlan v dlani 14.35 Gore in ljudje, ponovitev 15.25 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV
15.50 Ljudje in zemlja, ponovitev 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Male sive celice, kviz 18.00 Fallerjevi, nemška nadaljevanka
18.30 Kolo sreče, igrica
19.10 Risanka
19.30 TV dnevnik 2, Vreme
19.56 Šport
20.05 Gospod Bean, angleška nanizanka
20.35 Film tedna: Rad se te spominjam, angleški barvni film 22.20 Seaquest, ameriška nanizanka 23.35 Zaljubljenca, danska nadaljevanka
0.30 Poročila
0.35 TV jutri, videostrani
TVS 2
9.00 Euronews 10.50 Prisluhnimo tišini, ponovitev 11.20 V žarišču, ponovitev 11.50 Opus, ponovitev 12.40 Stoletje filma, angleška nadaljevanka 14.00 Oslova koža, ponovitev 15.25 Gospod Bean, ponovitev 15.50 Angel Falls, ponovitev ameriške nadaljevanke 16.45 V vrtincu 17.30 Slovenci v Vatikanu, dokumentarna oddaja 18.00 Po Sloveniji 18.55 Kvalifikacije za SP v nogometu: Grčija - Slovenija, prenos iz Aten 20.45 DP v rokometu: 2. tekma finala finala končnice (m): Pivovarna Laško -Gorenje, prenos iz Celja 22.15 Koncert ob 50-letnici koncertne posredovalnice Maribor 23.20 Taborišče Ravensbruck, balet 0.05 Euronevvs
KANALA
8.00 TV prodaja 8.20 Video strani 10.00 TV prodaja 10.20 Predstavitev izdelkov 10.45 Video strani 14.15 Spot tedna 14.20 TV prodaja 18.00 Splošna praksa, avstralska nanizanka 19.00 CNN poroča 19.30 Risanka, ponovitev 20.00 Tropska vročica, ameriška nanizanka 21.00 Dance Session, oddaja o plesu 21.30 Splošna praksa, ponovitev avstralske nanizanke 22.25 TV prodaja 22.45 Spot tedna 22.50 Video strani 0.00 CNN poroča
POPTV
10.00 Santa Barbara, ponovitev 11.00 Magnum, P.I., ameriška nanizanka 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H., ponovitev ameriške nanizanke 13.00 Kuhajmo skupaj, ponovitev 13.30 Točka pravice, ameriška nanizanke 14.30 Ograje našega mesta, ponovitev ameriške nanizanke 15.30 Avtodrom, ponovitev 16.00 POP 30 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Neverjetni vohuni, nanizanka 18.30 Krila, ameriška humorističlna nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Arizona Junior, ameriški barvni film; Nicolas Gage, Hollv Hunter, John Goodman 22.00 M.A.S.H., ameriška nanizanka 22.30 Obraz tedna 23.00 Magnum P.I., ameriška nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev 0.30 POP 30, ponovitev 1.00 Videostrani
TV 3
8.00 Dobro jutro, Slovenija 9.00 Otroški program 10.50 Arsen Lupin,
Eonovitev nanizanke 11.50 Avtomo-ilistična oddaja: Avto 3 12.50 Družinski studio, izbor 13.30 Z glasbo v srcu, ponovitev 15.00 TV prodaja, ponovitev 15.30 Dobro jutro, Slovenija, ponovitev 16.30 Otroški program 18.00 Feniks, nadaljevanka 19.00 Dnevnik 19.30 TV prodaja 20.00 Nevidni sovražnik, film 21.45 Dom in svet 22.15 Arsen Lupin, nanizanka 23.15 TV prodaja 23.35 Feniks, ponovitev nadaljevanke
HTV 1
7.15 TV koledar 7.20 Santa Barbara 8.15 Dobro Jutro 10.00 Poročila 10.05 Andrija Kačič Miošič 10.50 Glasba skozi čas 11.00 Hrvaški likovni ustvarjalci 11.30 Ko odrastem 12.00 Poročila 12.20 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Chisum, ponovitev ameriškega barvnega filma; John Wayne 14.35 Otroški program: Pomembno in nepomembno, nanizanka 14.50 Ljubim svoje mesto 15.05 Poročila 15.10 Glasba v času 15.40 Naši likovni ustvarjalci 16.15 Otroški program: Ko odrastem 16.45 Hrvaška danes 17.45 Kristalno cesarstvo, nadaljevanka 18.15 Kolo sreče 18.50 Obnova Hrvaške 19.30 Dnevnik 20.10 Poslovni klub 20.45 Ekran brez okvirja 21.45 Jaz sem pesem, glasbena oddaja 22.15 Dnevnik 22.35 Slika na sliko 23.05 Vse ima svoj namen 23.55 Poročila
HTV 2
14.25 Video strani 14.40 TV koledar 14.50 Hrvaški operni pevci, ponovitev dokumentarne oddaje 15.20 Kino za en groš, ponovitev ameriškega barvnega filma 17.15 Razprava, o življenju čisto resno 18.00 "Hrvatska korabl-ja", 7. del 18.30 Orgelske zgodbe 19.00 Hugo, igrica 19.25 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Stik, glasbena oddaja 20.55 Nogomet: Prijateljska tekma: Anglija - Hrvaška, prenos Iz Londona 22.50 Oljkov dvorec, zadnji del francoske nadaljevanke
AVSTRIJA 1
13.25 Confetti Paletti 13.40 Perrine 14.05 Am, dam, des 14.20 Uganke s Thomasom Brezino 14.30 Hero Tur-tles 14.55 Artefix, nasveti za prosti čas 15.05 Duck Tales 15.25 Mini čas v sliki 15.30 Babvlon 5 16.15 A-team 17.00 Katts & Dog 17.30 Kdo je šef? 17.55 Nogomet: Avstrija - Madžarska, prenos prijateljske tekme z Dunaja 20.00 Šport 20.15 Smrtonosni dvojčici, nemška TV kriminalka 21.50 Kraj zločina, nemška TV kriminalka 23.20 Čas v sliki 23.25 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, skupina A, pregled današnjih tekem na Dunaju 0.15 Anatomija umora, ameriška sodna drama: James Stew-art, Lee Remick 2.45 čas v sliki 3.15 Schiejok, ponovitev 4.30 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev
AVSTRIJA 2
12.00 Čas v sliki 12.10 Divje živali in mi, ponovitev dokumentarca 13.00 čas v sliki 13.10 Na prizorišču, ponovitev 13.40 Umor, je napisala 14.25 Santa Barbara - kalifornijski klan 15.10 Bogati in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Danielle Steel: Družinske slike, ameriška melodrama 21.45 Pogledi od strani - Moda 22.00 čas v sliki 2 22.30 Poti hrepenenja, prispevki različnih tem 0.45 Pogledi od strani 0.50 Santa Barbara - Kalifornijski klan, ponovitev 1.35 Kultura 3.05 Video-noč
TELE-TV KRANJ
... Videostrani 18.45 Test slika 19.55 TV napovednik 19.00 EPP blok - 1 19.05 Glasbeni spot 19.08 TV kažipot 19.10 Poročila 207. 19.25 Iz arhiva 19.48 Utrip Kranja 19.55 Danes na videostraneh 20.01 EPP blok - 2 20.05 Top spot 20.08 TV kažipot 20.10 Iskraemeco v Maleziji 20.20 Izvedba ogrevanja s plinifikacijo Eltec
- Elektrotermocenter Mulei Bled 20.30 Župan z vami: občina Šenčur
- Franc Kern, ing., voditeljica: Beti Valič (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 21.10 Poročila 207. 21.25 EPP blok - 3 21.30 Odisejevo oko '96 21.45 Halo, halo... - kontaktna oddaja zabavne glasbe (v živo, pokličite po teleofnu: 33 11 56, voditeljica: Martina Vidali) 22.45 Poročila 207. 22.59 Z vami smo bili... nasvldenje 23.00 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.01 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 561
LOKA TV
20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Repki, oddaja o malih živalih 20.50 EPP blok 20.55 Nedeljska reportaža, ponovitev ... Videostrani
TV ŽELEZNIKI
18.50 Utrip občine Železniki 19.00 Odrska prestava v OŠ Železniki 20.00 Športna oddaja
ATM TV KR. GORA
... Videostranf... 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.21 Kronika tedna, ponovitev 18.55 Mihov smuk (ponovitev) 19.25 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani
TV ŠIŠKA
... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 DIH NOVE DOBE - informativno izobraževalna oddaja, avtor dr. France Susman 21.00 Telemarket 21.05 Predavanja Virgila Armstronga v Ljubljani (iz cikla devetih predavanj) 00.20 Telemarket 00.30 Napoved sporeda za četrtek 00.40 videostrani
KINO
RA KRANJ
5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.30 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila STA 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Mala šola demokracije zakonodaja in sodna oblast 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Novinarski prispevek 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.10 Štiri tačke 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.00 Gremo v life 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri in poročila Radia Deutsche VVelle 18.20 Skrito geslo 18.50 EPP 19.30 Večerni program - Parnas 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj
R TRŽIČ
Sreda bo potekala v znamenju zanimivih rubrik in dobre, raznovrstne glasbe. Najprej bomo pobrskali za zanimivimi informacijami, nato spremljali in komentirali. S knjižnjega trga smo izDrali nekaj zanimivih naslovov, oddaja bo na sporedu ob 16.30. Uro kasneje se bomo napotili v kino. V spored uvrščano še druge prispevke, od obvestil do drugih zanimivih informacij in novosti iz sveta glasbe. Pripravili pa smo tudi radijski Juke box. Za pol sedmo uro popoldne so svoj obisk v studiu napovedali člani skupine Victorv.
R TRIGLAV
5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Kočija formula 1 (stari hiti) 10.30 Novice 11.00 Sredina tema: Avtomobilizem 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Novice iz NZ glasbe - Ansambel Ambicija 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.15 Zavarovalnica Triglav 16.00 Zdravnikov nasvet 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Nalezljiva norost - moda 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan
R ŽIRI
5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Kuhajte z nami 9.30 Nasvet za kosilo 9.30 Glasbo Izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Kulturni pa-berki 12.00 BBC - novice 12.30 škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 15.50 Borza 17.00 Klepet ob glasbi 19.30 Odpoved programa
R RGL
6.00 Jutranji program RGL 6.15 Novice 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldanski D.J. vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 16.00 Črna kronika 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.00 Naj-naj pesem tedna 17.15 Novice 18.00 Glasovanje za pesem tedna 18.15 RGL na rajžo gre 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 RGL klub 21.30 Avstralska glasba 22.00 Pole position 22.00 Velike radosti življenja - Alenka Sivka 24.00 New age glasba 2.00 Satelit
R OGNJIŠČE
5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 10.15 Mali oglasi 11.10 Svetovanje 12.05 Pop. inf. oddaja 16.05 čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Pogovor o... 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.35 Klic dobrote oz. Luč v temi oz. Prijateljstvo bolnih... 21.35 Radijski roman 22.00-5.30 Nočni glasbeni program
radio triglav
96 MHz
CENTER anim. film SVET IGRAČ ob 16. in 18. uri, amer. znan. fant. thrill. ZADNJI DNEVI ob 20. uri STORŽIČ amer. zgod. spekt. JEZUS ob 17., 19. in 21. uri ŽELEZAR amer. krim. MANEKENKA IN DETEKTIV ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. gang. drama CASINO ob 17.30 in 20.30 uri
ČETRTEK, 25. APRILA 1996
TVS 1
10.00 Videostrani 10.15 Zlatorog
10.30 Batman, ameriška nanizanka
10.55 Ribje poti, ponovitev zadnjega dela švedske poljudnoznanstvene serije
11.25 Po domače
13.00 Poročila
13.05 Kolo sreče, ponovitev
13.30 Video strani
15.10 Letališče 21. stoletja, angleška
dokumentarna serija
16.00 TV konferenca, ponovitev
17.00 TV dnevnik
17.10 Živ žav
18.00 Fallerjevi, nemška nadaljevanka
18.30 Kolo sreče
19.10 Risanka
19.30 Tv dnevnik 2, Vreme
19.56 šport
20.05 Seinfels, ameriška humoristična nanizanka 20.35 Tednik
21.25 Zlata šestdeseta slovenske Popevke, slovenska dokumentarna oddaja 22.15 Nikar
22.40 TV dnevnik 3, Vreme
22.50 Šport
22.55 Poslovna borza
23.10 Seaquest, ameriška nanizanka
0.00 Poročila
0.05 TV jutri, videostrani
TVS 2
9-00 Euronevvs 12.00 Slovenci v Vatikanu danes, ponovitev 1. oddaje 13.20 Kvalifikacije za SP v nogometu: Grčija - Slovenija, posnetek iz Aten 15.00 Gospodar muh, angleški čb film 16.30 Seinfeld, ameriška nadaljevanka 17.05 Vera, ponovitev 18.00 Po Sloveniji 18.45 Svetovni poslovni utrip 19.10 Tok tok 20.05 V žarišču 20.35 Dr. Finlav, škotska nanizanka 21.30 Povečava; Račja juha, ameriški Čb film 0.00 Euronevvs
KANALA
8.00 TV prodaja 8.20 Video strani 10.00 TV prodaja 10.20 Predstavitve izdelkov 10.45 Video strani 15.20 Spot tedna 15.25 TV prodaja 15.45 Risanka, ponovitev 16.15 Tropska vročica, ameriška nanizanka 17.10 Dance session, ponovitev 17.40 TV Prodaja 18.00 Splošna praksa, av-stralska nanizanka 19.00 CNN poroča 19.30 Risanka 20.00 Pot ''amingov, ameriška nadaljevanka
21.0O Skriti na čistini, ameriški barvni film 22.45 Splošna praksa, avstralska nanizanka 23.35 Spot tedna 23.40 TV prodaja 0.00 CNN poroča
POPTV
10.00 Santa Barbara, ponovitev 11.00 Magnum P.I., ameriška nanizanka 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H., ponovitev 13.00 Edera, italijanska nadaljevanka 14.00 Arizona Junior 16.00 POP 30 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Neverjetni vohuni, nanizanka 18.30 Krila, ameriška humoristična nanizanka 19.00 POP kviz 19.30 24 ur 20.00 Bever!y Hills, 90210, ameriška nanizanka 21.00 Melrose Place, ameriška nadaljevanka 22.00 M.A.S.H, ameriška nanizanka 22.30 Policaji, ameriška dokumentarna nanizanka 23.00 Magnum P.I., ameriška nanizanka 23.30 24 ur, ponovitev 0.00 POP 30, ponovitev 1-00 Video strani
TV 3
8.00 Dobro jutro, Slovenija 9.00 Otroški Program, ponovitev 10.30 TV prodaja 10.50 Arsen Lupin, nanizanka 11.50 Družinski studio, izbor 12.30 Zdrava video glava 13.30 Nevidni sovražnik, Ponovitev filma 15.30 Dobro jutro, Slovenija 16.30 Otroški program 18.00 Feniks, avstralska nanizanka 19.00 Dnevnik 20.00 TV tribuna 22.45 Poroči-™ 22.00 Arsen Lupin, nanizanka 23.20 feniks, ponovitev 9. dela avstralske nanizanke
HTV 1
11.00 Zgodovinski arhiv v Pazinu 11.30 Otroški program 12.00 Dnevnik 12.20 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Barretijevi iz ulice VVimpole, ameriški barvni film 14.35 Otroški program: Zgodba o glasbenem instrumentu 14.40 Mladi Robin Hood 15.05 Poročila 15.10 Hrvaški glasbeniki 15.40 Zgodovinski arhiv v Pazinu 16.15 Otroški program 16.45 Hrvaška danes 17.45 Kristalno cesarstvo, nadaljevanka 18.15 Kolo sreče 18.50 Moč denarja 19.05 Klub D.D. 19.30 Poročila 20.10 Ruska mafija, dokumentarec 21.15 Željka Ogresta in gostje 22.15 Dnevnik 22.35 Slika na sliko 23.05 Trilček 0.05 Poročila
AVSTRIJA 1
6.25 Otroški program, ponovitev 9.05 Salve smeha 9.15 Polna hiša 9.40 Kdo je šef? 10.05 A-Team, ponovitev 10.50 Babvlon 5, ponovitev 11.35 Največji ljubimec na svetu, ameriška komedija 13.00 Otroški program: David 13.25 Confetti Paletti 13.40 Perrine 14.05 Am, dam, des 14.20 Uganke 14.30 Hero Turtles 14.55 Artefix, nasveti za prosti čas 15.05 Duck Tales 15.30 Mini čas v sliki 15.40 Svetovno prvenstvo v hokeuu na ledu, skupina A, Slovaška -Avstrija, prenos z Dunaja 18.25 Alf 18.50 Kuharski mojstri 19.00 Ro-seanne 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.15 Stockinger, avstrijska kriminalistična serija 21.05 Na jug! 22.00 Policaj med ljubeznijo in zakonom, ameriška srhljivka 23.35 Šport, svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, skupina A, pregled današnjih tekem; Tenis, vrhunci 0.40 Čas v sliki 2 0.45 Oko, francoska srhljivka 2.40 Čas v sliki, ponovitev 3.10 Schiejok, ponovitev 4.10 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 5.40 Živalski raj
AVSTRIJA 2
6.00 Videostrani 7.30 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok, ponovitev 10.05 Vreme 10.15 Umor, je napisala, ponovitev 11.35 Zvezna dežela danes 12.00 čas v sliki 12.10 Por-očilOi ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Ozri se po deželi, ponovitev 13.40 Umor, je napisala 14.25 Santa Barbara - kalifornijski klan 15.10 Bogati in slavni 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 18.50 Kuharski mojstri 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Die Paldauer - neskončno srečni, narod-no-zabavni ansambel 21.05 Vera, TV klepet 22.00 Čas v sliki 22.30 Šiling, gospodarski magazin 23.00 Night-vvatch: Zvonovi iz Černobila, dokumentarec 23.50 Časovni preobrati, dokumentarna serija 0.50 Santa Barbara - Kalifornijski klan, ponovitev 1.35 Modern Times, ponovitev 2.40 Videonoč
TELE-TV KRANJ
... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 EPP blok -1 19.05 Glasbeni spot 19.08 TV kažipot 9.10 Poročila 208. 19.25 Miha Pavliha (otroška oddaja, v živo. pokličite po telefonu: 33 11 56) 19.55 Danes na videostraneh 20.00 EPP blok - 2 20.05 Top spot 20.08 TV kažipot 20.10 Prd praznikom občine Šenčur 20.20 S tiskovne konference v Šenčurju 20.30 Znani in nezanni obrazi: Tadej Valjavec 21.10 Poročila 208. 21.25 EPP blok - 3 21.30 Mag. Tone Rop, minister za delo, družino fn socialne zadeve v klubu Dvor 21.40 Strel, glasbena oddaja za mlade in mlade po srcu, voditelj: Filip Kocijančič (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 22.45 Poročila 208. 22.59 Z vami smo bili... nasvidenje 23.00 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.01 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56!
LOKA TV
20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Oddaja o kulturi 20.50 Epp blok 20.55 Izmenjava LTV... Videostrani
TV ŽELEZNIKI
VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri. 19.00 Srečanje otroških folklornih skupin Gorenjske v Železnikih (2. del) 20.00 Povabljen pred mikrofon -ob 50-letnici kovinarstva v Železnikih
ATM TV KR. GORA
... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Lepo je biti muzikant harmonikar Božo Kramer (ponovitev) 18.52 Risanke 21.00 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani
TV ŠIŠKA
Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Prenos seje mestnega sveta MOL ... Telemarket ... Napoved sporeda ... videostrani
HTV 2
15.45 Videostrani 16.00 TV koledar 16.00 Kulturna krajina, ponovitev 16.10 Ekran brez okvirja, ponovitev ]7.10 Za pest dolarjev, ponovitev 17.40 Razpotje federacije 18.10 Moje trapasto življenje, ameriška nadaljevanka 19.00 Hugo 19.30 Dnevnik 20.15 Izenačevalec, angleška humoristična serija 21.00 Klic v sili 21.55 Od 16 do 24, oddaja o filmu *2.25 Izgubljena domovina, hrvaški barvni film
/Ste* radio triglav
lf 96 MHz
RA KRANJ
5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila STA 7.20 čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.20 Dober dan, revščina 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Kdo bo koga 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.15 Snemanje Deutsche VVelle 16.20 Svetovanje -energetska pisarna 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 17.00 - 18.00 Prenos potovora s predsednikom vlade dr. J. Drnovškom iz studia Radia Triglav 18.00 Gorenjska danes, jutri in poročila Radia Deutsche VVelle 18.20 Music machine 18.50 EPP 19.30 Večerni program z Meto Lokar 24.00 Zaključek programa Radia Kranj
R TRŽIČ
Pozdravu iz studia ob 13.30 sledi oddaja Izbrali smo za vas. Ob 14.40 bomo ugotavljali, d aje tuid drugje lepo. Sleidle bodo dnevne informacije pa obvestila, ob pol petih popoldne pa bomo izpolnjevali glasbene želje poslušalcev. Od 17.30 naprej bodo na svoj račun prišli ljubitelji narodnozabavne glasbe in šal v oddaji Pod kozolcem. Tudi na nagrado smo mislili.
R TRIGLAV
5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Gibljive slike 10.30 Novice 11.00 Podjetniški CIK CAK 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Slovenske narodne 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski tele-graf 15.00 Poročila 15.30 45. lekcija angleščine 16.30 Osmrtnice, Domače novice 17.00 MAVRICA (oddaja o kulturi - vodi Alenka Bole -Vrabec) 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan
R ŽIRI
5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenije 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Oddaja za upokojence 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Po poti vaših vprašani in pobud 12.00 BBC - novice 12.30 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 17.00 Prenos na 4. radijski mreži 18.00 Od svečke do volana 18.30 Predstavljamo narodnozabavne ansamble 19.30 Odpoved programa
R RGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program 6.15 Novice 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.05 Popek 13.55 Pasji radio 14.15 Novice 14.20 Danes na borzi 14.30 Hello again 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Avtomarket svetuje 16.10 Spoznajmo se ... 17.15 In 19.15 Novice 18.15 Aktualnosti iz studia 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Marta Turk: Barometer - Poslovni radio 22.00 Magic vas gleda 24.00 Zlato Kreč in camera obscura 2.00 Satelit
R OGNJIŠČE
5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Planinske novice 10.15 Turistična oddaja 11.10 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.05 Ponovitev: Duhovna misel, svetnik
Žneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 estitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Glasbena oddaja z gostom 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Iz Mohorjeve skrinje 21.20 Klasična glasba 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program
KINO
ŠKOFJA LOKA amer. črna kom. ŽENSKA ZA UMRET ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. gang. drama CASINO ob 20. uri BLED amer. kom. BABE ob 20. uri
PETEK, 26. APRILA 1996
TVS 1
10.00 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 0.15 Denis Pokora, ameriška nanizanka
10.40 Zlata šestdeseta slovenske popevke, 5. oddaja: Nostalgija z Rafkom Irgoličem
11.30 Koncert pingvinov, švicarski film
13.00 Poročila
13.05 Kolo sreče, ponovitev
14.10 Terra X, ponovitev nemške
poljudnoznanstvene serije
14.50 Enigma Gallus, balet
15.50 Kam vodijo naše stezice,
oddaja TV Koper - Capodistria
17.00 TV dnevnik
17.10 Moja ideja, nizozemska nanizanka
17.35 II. mednarodni otroški festival Varšava 95: Slavnostni koncert, 2. del 18.00 Fallerjevi, nemška nanizanka 18.30 Hugo, TV igrica 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport
20.10 Dan upora proti okupatorju, prenos iz Cankarjevega doma 21.15 Poglej in zadeni 22.50 Včeraj, danes, jutri 23.00 Tv dnevnik 3, Vreme 23.20 Šport
23.30 Sprehajalca senc, nizozemski film
0.55 Poročila
1.00 TV jutri, Vodeostrani
TVS 2
9.00 Euronev/s 11.30 Svetovni poslovni utrip, ameriška poslovna oddaja 11.55 V žarišču 72/25 Znanost od blizu, kanadska znanstvena nadaljevanka 12.50 Povečava: Slepa podobe 14.,15 Račja juha, ameriški film (čb) 15.20 Rada se te spominjam, angleški film 17.00 Ris, finska poljud-noznanstneva oddaja 17.25 Veliki dosežki slovenske kirurgije, 14. oddaja 17.55 Včeraj, danes, jutri 18.00 Po Sloveniji 18.45 Spin 19.25 Denis pokora, ameriška nanizanka 20.05 V žarišču 20.20 Forum 20.35 Angel Falls, ameriška nadaljevanka 21.20 Studio City 22.20 10.000 obratov 23.10 Novice iz sveta razvedrila 23.35 Zavrtimo stare kolute, 1. oddaja 0.05 Alica, evropski kulturni magazin
KANALA
8.00 TV prodaja 8.20 Video strani 10.00 TV prodaja 10.20 Predstavitev izdelkov 10.45 video strani 15.50 Spot tedna 15.55 TV prodaja 16.15 Risanka, ponovitev 16.45 Pot flamin-gov, ponovitev 17.40 TV prodaja 18.00 Splošna praksa, avstralska nanizanka 19.00 CNN poroča 19.30 Risanka 20.00Dežurna lekarna, španska humoristična nanizanka 20.30 Hudičevo seme, ameriški film 22.05 Splošna praksa, ponovitev 23.00 Skriti na čistini, ponovitev ameriškega filma 0.45 TV prodaja 1.05 Spot tedna 1.10 Erotični film 2.40 CNN poroča
POPTV
10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 11.00 Magnum, ponovitev nanizanke 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H., ponovitev nanizanke 13.00 Med prijatelji, ponovitev oddaje o narodno-zabavni glasbi 14.00 Ameriška gimnazija, film 15.30 Obraz tedna, ponovitev 16.00 POP 30 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Srce na nitki, nanizanka 18.00 Brisco Countv jr., nanizanka 19.00 POP kviz 19.30 24 ur 20.00 Dosjeji X, nanizanka 21.00 Newyorš-ka policija, nanizanka 22.00 Odpadnik, nanizanka 23.00 Otroška igra, ameriška grozljivka 0.30 24 ur, ponovitev 1.00 POP 30, ponovitev
TV 3
8.00 Dobro jutro, Slovenija 9.00 Otroški program, ponovitev 10.30 TV prodaja 10.50 Arsen Lupin, pono vitev 7. dela 11.50 Zdravje na trkOčesna stroka, ponovitev 12.30 Zdrava video glava, ponovitev 12.50 Družinski studio, ponovitev 14.00 TV tribuna, ponovitev 15.30 Dobro jutro, Slovenija, izbor 16.00 Otroški program 18.00 Feniks, 10. del 19.00 Dnevnik 19.30 TV prodaja 20.00 V tujih rokah, film 21.45 Dom in svet 22.15 Arsen Lupin, 8. del 23.15 TV prodaja 23.45 Feniks, ponovitev 10. dela
HTV 1
7.25 Poročila 7.30 Santa Barbara 8.15 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 12.00
gnevnik 12.20 Ljubezen, serija 12.45 lovek z železno masko, britanski film 14.35 Za otroke in mladino 15.05 Poročila 15.10 Izobraževalni program 16.15 Za otroke in mladino 16.45 Hrvaška danes 17.45 Kristalni imperij, serija 18.15 Kolo sreče 18.50 Pol ure kulture 19.30 Dnevnik 20.10 Javna zadeva 20.45 Glasbena oddaja 21.45 Vietnamski sindrom, doku-
mentarna serija 22.15 Dnevnik 23.35 S sliko na sliko 23.05 Izgubljeni svetovi, dokumentarni film 23.55 Poročila
HTV 2
17.15 Turbo Limach Show 18.30 Besed, besede, besede 19.00 Hugo 19.30 Dnevnik 20.15 Korak za korakom, humoristična serija 20.45 Policaji in roparji, ameriški film 22.25 Latinica 23.40 Kri in pesek, ameriški film
AVSTRIJA 1
7.00 Artefix 7.10 Perrine 7.35 Am, dam, des 7.50 Dežela ugank 8.00 David 8.35 Račje zgodbe 9.00 Alf 9.25 Grom in blisk, ameriški akcijski film 11.00 Preklet in aleluja, italijanski film 13.00 David 13.40 Perrine 14.05 Otroci za otroke, nanizanka 14.30 Hero Turtles 14.55 Šport 17.40 Kdo je gospodar 18.05 Polna hiša 18.30 Alf 19.00 Roseanne 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Oddelek za nujne primere 21.00 Nepristranski pogledi 21.15 Ordinacija v Bulovvbognu 22.05 Ptice trnovke II., ameriška nadaljevanka 23.40 Čas v sliki 23.45 šport 0.25 Dober policaj, ameriška srhljivka 2.00 čas v sliki 2.25 Schiejok vsak dan 3.25 Dobrodošla, Avstrija! 5.10 Oddelek za nujne primere
AVSTRIJA 2
9.00 čas v sliki 9.05 Schiejok vsak dan 10.05 Umor, je napisala 11.00 Avstrija danes 12.00 Čas v sliki 12.10 Vera 13.00 Čas v sliki 13.10 Aipe Donava Jadran 13.40 Umor, je napisala 14.25 Kalifornijski klan 15.10 Bogat in lep 16.00 Schiejok vsak dan 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija! 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 20.00 Nepristranski pogledi 20.15 Stari 21.15 Naš svet 22.05 čas v sliki 22.30 Sodobni časi 23.00 Emotion 23.30 Newyorške skrajnosti 0.00 Mladi v začaranem krogu sekt 0.40 Lokomotiva 1.25 Slika Doriana Gravja, ameriški film 3.10 Nepristranski pogledi 3.15 Kalifornijski klan
TELE-TV KRANJ
... Videostrani 18.45 Test slika 19.55 TV napovednik 19.00 EPP blok - 1 18.05 Glasbeni spot 19.08 TV kažipot 19.10 Poročila 209. 19.25 Začetek sezone za profesionalne kolesarje 19.35 Iz arhiva 19.55 Danes na videostraneh 20.00 EPP blok - 2 20.05 Top spot 20.08 TV kažipot 20.10 Odprti ekran (kontaktna oddaja, voditeljica: Anja lic, v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 20.20 Kamera presenečenja: Prvi televizijski intervju in glasbeni nastop Aljoša Korenčana 20.30 Ob izidu knjige prihaja čas čudežev - pripravlja: Center za duhovno kulturo Ljubljana (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 21.10 Poročila 209. 21.25 EPP biok - 3 21.30 Večer z dr. Susmanom 22.30 Občina Šenčur in novi projekti -Ob prazniku občine Šenčur nove pridobitve predstavlja v sprehodu skozi vasi župan Franc Kern 23.10 Sendi Zupane z avto-moto Baru Šenčur 23.40 Sprejem snowbor-derke Polone Zupan v Naklem 00.05 Poročila 209. 00.06 Z vami smo bili... nasvidenje 00.07 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 00.00 Vi-cJdost rfl n i
SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56!
LOKA TV
20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Videoboom 40, 87. glasbena oddaja 21.00 EPP blok 21.05 Parapsihologinja Mira, kon-taknta oddaja... Videostrani
TV ŽELEZNIKI
VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na video-kaseti ob 18., 19.15 in 21. url. Kontaktne oddaje vsak dan od 20.30 do 21. ura.
19.00 Današnji gost - kontaktna oddaja v živo iz TV studia ... Brez komentarja
ATM TV KR. GORA
... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Območno srečanje folklornih skupin na Hrušlci, 2. del 18.54 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani
RA KRANJ
5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila STA 7.20 čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Pred dnevom Zemlje 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevki 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.15 Snemanje Deutsche VVelle 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri in Radio Deutsche VVelle 18.20 Ritmo loco 18.50 EPP 19.00 Poročila Radia Voice of America 19.30 Večerni program - Vasovanje s Podokničar-jem 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj
R TRŽIČ
Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo 88,9 Mhz iz Tržiča in 95 Mhz iz Kovorja.
študentske informacije uvrščamo v program ob 14.00. Pol ure kasneje bomo izbirali recept tedna, v akcijo se je vključila Vila Bistrica. Nekaj pred četrto popoldne pa oo tekio glasovanje za Gorenjca meseca. Lahko boste sodelvalli v mini kino kvizu, se srečali z novostmi na štirih kolesih, intenzivno uporabili možganske za voje v kviz TRŠ in prisluhnili oddaji Kulturni Babilon. Pa ne pozabite: ob 13.40 bo na sporedu ponovitev 2. lekcije tečaja nemščine.
R TRIGLAV
5.00 Dobro jutro 7.00 Haio, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Glasbena rubrika & ročk 10.30 Novice 11.00 1001. nasvet 12.00 BBC novice, osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.15 Občinski tednik-občina Bled 16.30 Osmrtnice, Domače novice 17.00 športni semafor (vodi Petra Filipič) 18.00 Voščila18.50 Pogled v jutrišnji dan
R ŽIRI
5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 BBC - novice 12.30 Škofjeloš kih 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Borza 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 17 00 Turistično popoldne 19.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa
R RGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program 6.15 Novice 7.00 Servisne ifnormaicje 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.15 Napovea dogodkov 8.30 Jutro je lahko tuoi taksno 8.55 Avtomobili pri Alpetour -Remont 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 13.30 Planinski svet 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldanski D. J. program 15.15 RGL komentira in obvešča 16.00 Črna kronika 16.15 Evropa v enem tednu 17.00 Tečaj nemščine 17.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Arturjev ročk izpod Alp 21.00 Odprta dlan - Borut Pogačnik 22.00 Rock-oteka 1.00 RGL žur do jutra
R OGNJIŠČE
5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 6.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Gospodarska oddaja 10.15 Kulturni utrinki 11.10 Karltas 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja + komentar tedna 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Biblična oddaja na 14 dni 18.00 Jaz pa pojdem oz. Božje poti 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 21.35 Radijski roman 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program
* 064/223-111J
CsT^AS;
KINO
ŠKOFJA LOKA amer. črna kom. ŽENSKA ZA UMRET ob 18. in 20. ur ŽIRI amer. ljub. drama RAZSODNOST IN RAHLOČUTNOST ob 20.30 uri BLFD amer. kom. BABE ob 20. uri
PAGLAVCI IN FRČAFELE
LITERARNA DELAVNICA
USPEŠEN UČENEC
Pel poljubov Simone Wei$s
ampak vedno z veseljem. Pa za roke sva se držala... o poljubčkih pa smo že na začetku rekli, da bodo skrivnost, kajne.
Kako je bilo s poljubčki takrat, ko je simpatična pop pevka Simona Weiss še gulila osnovnošolske klopi, to bomo dami seveda pustili za njeno malo skrivnost. Zagotovo pa ni skrivnost, da je bila Simona pred leti izbrana tudi za najlepšo Slovenko in se je potem podala v pevske vode ter postala ena najbolj priljubljenih pevk zabavne glasbe. Nanjo prisegajo tako starejši kot mladi. Prav uspešnici, kot sta naprimer Super boy ali pa Pet poljubov sta pri mladih najbolj zažgali. Še posebej zato', ker je Simonina glasba v plesnem ritmu in ni vrag, da te ne bi zasrbele pete.
Kaj pravite ali se za njenim simpatičnim pogledom skriva tudi kakšna porednica? Povprašali smo jo po kakšni lumpariji iz otroštva in... in... nam je povedala: "Vedno sem bila zelo priden otrok, ubogala sem starše, dobro sem se učila... tako, da je moj seznam pod "lumparije" bolj kratek. Spominjam pa se, kako sem bila zaljubljena v fanta, on pa vame. Vse skupaj pa je zgle-dalo tako, da mi je vedno domov nosil torbo. Hodila sva po isti poti, le da je on naredil kakšen ovinek več,
REKLI SO REKLI SO  REKLI SO
Komaj čakam, da bo konec!
Kranj - Oh, ta šola! Osem mesecev se že vleče, o koncu pa ni ne duha ne sluha. Pozimi je še nekako šlo, ampak zdaj, ko nas sonce spremlja na vsakem koraku, je pa druga pesem. Se tudi vi tako počutite?
Nina Malovh iz Kranja • "Šole sem res že pošteno naveličana, ker traja že celih osem mesecev. Sonce vse samo še spodbudi. Prvomajske počitnice mi bodo kar prav prišle, da se spočijem. Šla bom na Nizozemsko in se vrnem, ko mi bo zmanjkalo denarja."
Bajrama Bašič iz Bohinjske Bistrice -
"Meni šola še nič ne preseda. Počitnic sem pa vseeno vesela, saj si moram nabrati novih moči. Šla bom k stari mami in bratrancu v Bosno. Kako je tam? Žalostno."
Alan Jenkovič iz Gorenje vasi -"Komaj čakam, da bo konec šole. Učim se samo še toliko, kot je nujno, več se mi pa v tem soncu ne da. Raje grem s prijatelji ven ali pa poslušam glasbo. Kaj bom počel med prazniki, še ne vem."
Senada Kudič iz Bohinjske Bistrice • "Nisem se še naveličala šole. Mi pa bodo počitnice vseeno koristile za počitek. Ostala bom kar doma, mogoče bom kam skočila le na kresovanje. Bomo videli." • S. Š., slike: T. D.
m
VASA POSTA
Prejšnji teden ste nas s pisanji razveselili Tanja Bizovičar, Polona Vreček, Alenka Ajdovec, Gašper Pušavec, Matic Kranjc, Urša Ravnik, Urša Kalan, Monika Ciglič. Tjaša Ajdovec, Janez Pušavec, Tanja Drolc, Grega Vidmar, Anže Zorman, Helena Tušek, Mojca Tavčar, Žiga Svete, Urša Ambrožlč, Katarina Haus, Marko Mahnič, Metka Rabič, Petra Robnik, Anja Hočevar, Mojca Razinger, Žiga Rozman, Klavdija Gorjanec, Peter Nahtigal in Mojca Globočnik.
Na nagradni izlet z Gorenjskim glasom, ki se bliskovito približuje, gre tudi Urša Ravnik.
Vrtiljak
Vse močneje, vse hitreje
krog na krog brzi,
stari zvočnik se pa smeje:
"Grega se boji!"
Ne boji se, ne plaši se
zajčka, vsa, ne konjskih nog
in ne slona, ki podi se
za medvedom naokrog.
Slon medveda, medved konja, konjič zajčka, zajček psa, to je zmeda, to je gonja sem in tja, da nikoli še tega.
Vse močneje, vse hitreje krog na krog brzi, stari zvočnik se pa smeje: "Gregu v glavi se vrti!"
• Urša Ravnik, 5. b r. OŠ Šenčur
Ko sem bil majhen
Ko sem bil majhen, sem bil zelo debel in okrogel. Mamici in očiju sem ponoči nagajal. Bil sem vedno lačen in žejen. Rad sem se igral v mivki in packal z vodo. Rad sem plezal po naročjih. Nekoč sva z atom sedela na stolu in se prerivala. Stol je razpadel, pa sva se prevrnila na tla. Vsi so se nama smejali. • Matevž Šubelj, 2. r. OŠ Olševek
Pri nas doma imamo vsako leto lastovke. Gnezdo si naredijo v hlevu in zunaj pod streho. Naredijo ga iz blata in slame. Skozi luknjico gledajo mladički, mamica pa jim nosi hrano. Hranijo se z majhnimi žuželkami.
• Klavdija Gorjanec, 1. r. OS Voklo
Pomlad
K nam prišla je lepa žena, na obrazu ima rožnat cvet, na obleki so zeleni listi, v deželi nasmejani pomlad je spet.
Vetr'c, le pihaj, kako si mi všeč, rože, cvetite, naj vas bo še več, potok, bodi glasen, naj slišijo vsi, res lepo je, ko po pomladi zadiši.
• Anja Hočevar, 5. c r. OŠ Koroška Bela
Recept
za slabo voljo:
10 dag grdih besed, 20 solz, nekaj slabih ocen in 6 ur pouka. Vse te sestavine zamešaj ob slabem vremenu v blatno lužo. Poskrbi, da ti bo spodrsnilo in da padeš vanjo.
• Maja, 5. d r. OŠ Ivana Groharja, Škofja Loka
MLADINSKA POROTA     MLADINSKA POROTA MLADINSKA
Glasen seks
Živjo! Moje vprašanje se vam bo verjetno zdelo neresno, mogoče celo zafrkantsko, vendar vas resno sprašujem. Muči me strašna radovednost. V filmih na TV, ki so - saj veste, kakšni -me precej vzburjajo ljubezenski prizori. Ne vem, kakšni super užitki so to, še bolj nerazumljivi so mi vsi tisti glasni zdihljaji in rjovenja. Je to pri vsakem seksu? Vem, da ste nekateri porotniki še premladi, da nimate izkušenj, kljub temu pa me zanima, kaj o tem mislite vi. Mamice ne upam vprašati, sošolke so enako nevedne, kot sem sama. Moja radovednost in začudenje pa sta iz dneva v dan hujša. Stara sem trinajst let, se bom tudi jaz nekoč tako obnašala v postelji, kot se igralci v filmih? Hvala za odgovore, kakršnikoli ie bodo. Pa lep pozdrav. • Lidija
Miha, 12 let: Ne verjemi vsemu, kar vidiš v filmih. V resnici najbrž sploh ni toliko vzdihovanja, tuljenja, kričanja, petja "spodobnih" pesmi... Zagotovo pa
ti tega v postelji ne boš počela, razen če se zaposliš kot, hm, saj veš, kaj. Tisto tuljenje moških v filmih je bolj "za okras", dekletovi vzdihi pa so povezani Z milijoni, ki jih za film dobi ob koncu snemanja. Zato bodi glede tega popolnoma mirna.
Bojan, 15 let: Najprej te moram okregati. Ne vem sicer, če si s tistim stavkom, da so "nekateri" porotniki še premladi, mislila tudi mene, a vseeno je to zame huda žalitev. Vzdihovanje pri seksu ni nujno, je pa zelo dobrodošlo. Če boš kdaj v bližnji prihodnosti imela spolne odnose, ti bo zagotovo ušel kakšen tebi nerazumljiv zvok. Je pa res, da v filmih malce pretiravajo in da ni vse v vzdihovanju.
Marko, 16 let: Kar vidiš na filmu, ni še nič. Ko boš ti s kom spala, se poslušaj. Naj ti o spolnosti ne bo nerodno vprašati mamico ali očija. Usedi se z njima dol in skupaj poglejte kakšen erotičen film, potem pa ju boš lahko vprašala karkoli.
Marjeta, 20 let: Draga Lidija, film se lahko približa resničnemu življenju,
vendar vsega res ne moreš jemati resno. Nekateri ljubezenski prizori, kot jih imenuješ ti, so tako pretirani, da jim skoraj ne moreš nasesti, nekateri pa se kar lepo približajo pravemu dejanju. Normalno je, da si radovedna. Če pa se boš nekoč res tako obnašala kot igralci v filmih... Kar naj bi sledilo, raje ne napišem, svetujem pa ti, da se za nekaj let še ohladiš.
Klemen, 23 let: Praviš, da se ne zafrkavaš. No, ja... Če bi vsi ljubimci tako stokali, hropli in kričali, kot filmski, ki igrajo, potem ponoči otroci od silnega hrupa in tresenja ne bi mogli spati. Si že kdaj slišala vpiti svoja starša? Ne rečem, kakšen strasten vzdih verjetno vsakemu uide, to pa je praviloma tudi vse.
Če imate težave doma, v šoli, ljubezni, družbi, pa sami ne najdete poti iz njih, pišite našim porotnikom, saj več glav več ve. Naslov poznate: Gorenjski glas, 4000 Kranj, Zoisova 1 - za Mladinsko poroto.
Z znamkami ne bi obogatel
Blaž Likozar bo šel na kranjsko gimnazijo, ker se ne želi usmeriti samo na eno področje.
Predoslje, 22. aprila - Blaž Likozar obiskuje osmi razred Osnovne šole Predoslje. Na poskusni mali maturi je od 80 možnih točk dosegel 79 (40 pri matematiki in 39 pri slovenščini).
Blaž je zelo zadovoljen s svojo šolo, predvsem mu je všeč, ker je majhna. "V razredu nas je 20 učencev in mogoče se prav zaradi tega več naučimo," nam je povedal v šolski knjižnici, kjer smo se pogovarjali.
• Ker smo ravno v knjižnici. Si navdušen bralec?
"Kar je nujnega, naprimer domače branje in bralna značka, preberem le stežka. Rad preberem kaj znanega, bolj mi diši proza. Za pesmi nisem. Mogoče zato, ker rad berem o resničnih zgodbah, pri srcu so mi tudi zgodovinske knjige."
- Menda imaš rad jezike?
"Kaj pa vem. Res je, da sem poleg angleščine, ki jo imam na šoli, nekaj let obiskoval še tečaj nemščine na osnovno šoli Jakoba Aljaža v Kranju. Iz nemščine sem bil tudi na občinskem tekmovanju, letos pa grem na državno tekmovanje v angleščini."
- To pa ni še vse, kot so mi rekli na šoli.
" Ja, na Vegovo tekmovanje hodim že od petega razreda, lani sem dobil tudi zlato priznanje. Letos sem bil tudi na Cankarjevem tekmovanju, redno grem tudi na kemijsko tekmovanje."
- So ti ljubši naravoslovni ali družboslovni predmeti?
" Najljubši so mi kemija, biologija in fizika, torej naravoslovni predmeti. Zelo me namreč zanima raziskovanje. Toda, ko sem se vpisoval na srednjo šolo, nisem želel iti na
neko povsem naravoslovno šolo, naprimer kemično. Iz preprostega razloga: nočem, da bi se usmeril samo na eno področje. Zato grem raje na kranjsko gimnazijo."
- Imaš kaj hobijev? "Igram klavir (obiskuje peti
razred glasbene šole, op. p.), rad grem v hribe, redno hodim v kino, zato vzamem filmski abonma, zbiram pa tudi znamke."
- Imaš bogato zbirko? Malo za šalo, malo zares • bi obogatel, če bi jih prodal?
"Nisem ravno poznavalec znamk, znam jih urejati, poznam najdragocenejše znamke na svetu. Vendar mislim, da ne bi postal bogataš, če bi jih
Erodal. Moja najstarejša znam-a, je stara 180 let, je pa iz
Britanije."
• S. Šubic, slika: T. Doki
FILMSKA NAGRADNA UGANKA
Jumanji
V Kino podjetju Kranj napovedujejo prihod ameriškega domišljijskega spektakla Jumanji, za katerega poznavalci pričakujejo, da bo ena največjih svetovnih uspešnic leta. Za film so porabili kar 70 milijonov dolarjev, razen z odlično igro, se ponaša z najsodobnejšimi posebnimi učinki.
Glavni junak je Alan Parish (Robin VVilliams), ki je bil 26 let ujetnik čarobne igre jumanji. Dva prijazna otroka odkrijeta igro in osvobodita Alana. Toda z njim na svet pridejo tudi strasne zveri iz džungle. Alart in otroka skušajo mesto rešiti pred uničenjem...
Film je režiral Joe Johnston (Draga, pomanjšal sem otroke), med igralci pa ie treba omeniti še Bonnie Hunt (Beethoven) in Kirsten Dunst (Intervju z vampirjem).
Nagradno vprašanje: naštejete naslove treh filmov, v katerih je igral odlični Robin VVilliams. Odgovore pošljite do konca tedna na GG, 4000 Kranj, Zoisova 1 - Filmska uganka.
Filmi Toma Hanksa pa so (poleg drugih): Philadelphia, Forrest Gump, Romanca v Seattlu, Apollo 13. Nagrajeni reševalci uganke: Dominika Jelene, 4220 Škofja Loka, VTrmaše 100, Karmen Brezovnik, 4000 Kranj, Župančičeva 8, Frančiška Krajnik, 4220 škofja Loka, Gorenja vas-Reteče 1, in Ivica Slevec, 4208 Šenčur, Velesovska c. 87. Čestitamo.
POSLI IN FINANCE
UREJA MARIJA VOLČJAK
Dvajset let Območne obrtne zbornice Škofja Loka
Sami utrdili položaj obrti
16. aprila 1976 so škofjeloški obrtniki ustanovili svoje društvo, ki je v dveh desetletjih preraslo v eno najbolj dejavnih obrtnih zbornic v Sloveniji.
Škofja Loka, 23. aprila • S slovesnostjo v kapeli na Loškem gradu so počastili 20-letnico Območne obrtne zbornice Škofja Loka, ki danes deluje na območju štirih občin m združuje 1.108 obrtnikov, pri katerih je 625 zaposlenih. Obrt ima v Škofji Loki bogato tradicijo, saj izvira še iz cehov, v zadnjih desetletjih ste sami utrdili svoj položaj in s tem najbolje potrdili uspešnost svojega dela, saj materialne in moralne učinke daje le tisto, kar človek naredi sam, je dejal minister za gospodarstvo Metod Dragonja.
Slovenosti se je poleg ministra Dragonje udeležil tudi predsednik državnega sveta dr. Ivan Kristan ter predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah, ki je dejal, da je Škofjeloška obrtna zbornica eden od stebrov Obrtne Zbornice Slovenije, ki danes združuje 62 območnih zbornic.
Veliko je k temu prispeval tudi dolgoletni predsednik škofjeloške obrtne zbornice Franc Šifrar. Tedaj to ni bilo lahko, saj so obrtnike gledali postrani, šele zdaj je dozorela zavest, da smo pomemben sestavni del gospodarstva. Vendar smo še vedno deležni premajhne pozornosti, če bi država 8 milijard tolarjev, kolikor jih je vrgla v Tam, dala nam, bi imeli danes v malem gospodarstvu zanesljivo 3 tisoč delovnih mest več, je dejal Grah.
Dvajsetletno delo Območne obrtne zbornice Škofja Loka je opisal njen predsednik Andrej Karlin, ki se je v zadnjih letih angažiral predvsem pri oživitvi kašče in nastajanju
Erve obrtne cone v Škofje oki. Škofjeloški obrtniki so svoje društvo v Škofji Loki ustanovili 16. aprila 1976, priprave je vodil Pavel Pek-lar, prvi predsednik je bil Peter Ažman, v društvo pa se
Slovenosti so se udeležili predsednik državnega sveta dr. Ivan Kristan, gospodarski minister Metod Dragoma in predsednik slovenske obrtne zbornice Miha Grah. Foto: Jurij Furlan.
je vključilo približno 200 obrtnikov. Leta 1983 so kupili dotrajano hišo na Spodnjem trgu, jo porušili do tal in zgradili na novo obrtniški dom, ob njem so tri let kasneje psotavili še center storitvenih obrti.
Na slovesnosti so podelili priznanja obrtne zbornice Slovenije; srebrni plaketi sta pre-
jela Andrej Karlin in Peter Grašič, bronasto Milan Hafner, Francu Šifrarju pa so izraočili spominsko darilo, saj je doslej prejel že vsa naša priznanja, kakor se je pošali Grah. Spominski darili je izročil tudi območni zbornici Škofja Loka in občini Škofja Loka.
• M.V.
ZAŠČITA POTROŠNIKOV
UPRAVLJANJE STANOVANJ -
RAZDELITEV STROŠKOV
MED LASTNIKOM IN NAJEMNIKOM
V zvezi Z upravljanjem so nam občani zastavili nekaj vprašanj, ki pa se velikokrat ponavljajo, zato menimo, da je odgovore primemo posredovati tudi bralcem naše rubrike.
Najpogostejše je vprašanje o razmejitvi stroškov med lastnikom in najemnikom, predvsem, ali je najemnik dolžan plačati stroške za upravnika, za čistilko in hišnika. Po Stanovanjskem zakonu je v Pogodbi med etažnimi lastniki o upravljanju večstanovanjske hiše P°trebno določiti delei stroškov upravljanja skupnih prostorov, ki gredo v breme lastnikov in delei stroškov obratovanja hiše, ki jih
morajo plačevati najemniki. V najemni pogodbi je prav tako treba določiti način plačevanja in obseg stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine, kamor se štejejo tudi obratovalni stroški. Iz teh določil je razvidno, da mora najemnik plačati strošek za hišnika in snažilko, ker sta to stroška obratovanja hiše, ni pa dolžan plačevati stroškov upravljanja (upravnika), ker je to strošek lastnika stanovanja in je že vštet v najemnino.
Nekaj je bilo vprašanj tudi v zvezi s stroški obnove stopnišč (beljenje, nova ograja), napeljave domofona, zamenjave ključavnice na vhodnih vratih. Vse te strošek nosi lastnik stanovanja in ne najemnik, ker gre za stroške vzdrževanja stavbe oz. skupnih prostorov. • Živa Drol Novak
V Roalu čevlji po meri
Tudi velike številke
Tržič, 23. aprila -V opuščenih prostorih Bombažne predilnice in tkalnice Tržič, v južnem delu za telovadnim domom ob Peku, je domačin Roman Zaplotnik pretekli teden odprl izdelovalnico čevljev po meri Roal. Zaplotniki s Cimpra nad Tržičem so znani tržiški čevljarji Roman je že četrti rod. V Roalu bodo za vsako stranko shranili model noge, obutev bo izključno iz kakovostnega usnja, posebnost pa bodo velike številke od 46 do 52. Sedaj morajo ljudje s temi merami nog po čevlje na tuje. • J.K.
KOLIKO JE VREDEN TOIAR
	HMOSNUnOAM	NAKUFSiratODAJNl	j NAKITOITOOD/UNI
MENJA1JS1CA	1 DEM	1 ATS	100 III.
A BANKA (Kranj.Tržič) 89,70
AVAL Bled 89.70
AVAL Kranjski gora 89,60
BANKA CREDITANSALT d.d. tj 90.00
EROS (Stari Mavr), Kranj 89,50
GEOSS Medvode 89,70
GORENJSKA BANKA (vsa enota) 89,00
HRANILNICA ION, d.d.Kmnj 89,60
HKS Vlgred Medvod« 90,00
HIDAtržnlca Ljubljana 90,00
HRAM ROŽICE Mengei 89,60
ILIRIKA Jesenice 89,80
INVEST Škofja Loka 89,80
LEMA Kranj 89,60
MIKEL Straišce 89,60
NEPOS (Škofja Loka, Trata) 90,00
NOVA LB Kamnit, Medvode, Šk. Loka 89,60
PBS d.d. (na vseh poštah) 88,90
ROBSON Mengei 90,00
SHP-Slov. hran. In pos. Kranj 89,10
SKB (Kranj, Radovljica, šk. Loka) 89,70
SLOVENUATURIST Boh. Bistrica 89,00
SLOVENIJATURlST Jesenice 89 80
ŠUM Kranj 89,70 TALON iti pottaji Tnti,ŠLUta, Zg.Brinja 89,70 TENTOURS Domžale TROPtCAL Kamnlk-Bakovnlk UBK d.d .Šk. Loka WILFAN Kranj
MflLFAN Radovljica, Grajski dvor WILF AN Trtic
POVPREČNI TEČAJ
89,60 89,90 90,00 89,70 89,70 89,80 89,65
91,00 90,50 90.70 90,80 90,00 90.20 91,30 90,30 91,00 90,30 90,20 90.90 90,55 90,20 90.50 90,30 90.60 92,20 90,50 90,30 92,10
91,00 90,20 90,40 90,60 90,40 91,30 90,20 90,20 90,10 90,62
12,62 12,65 12,65 12.60 12.65 12,70 12,40 12.65 12.60 12.73 12.70 12.65 12.70 12,70 12,65 12,73 12.61 11.75 12,75 12,60 12,75 12,40 12,65 12,70 12,72 12,70 12.70 12.65 12.70 12.70 12,69 12,62
12,94 12.80 12,90 12,90 12,80 12,78 12.98 12,80 12.85 12,81 12,80 12.85 12,82 12.80 12.80 12,78 13,00 12,95 12,90 12,80 13,12
12.90 12,78 12.82 12.90 12,79 12,98 12,78 12,78 12,74 12.85
8,48 8.40 8,40 8,50 8,60 8.55 8,36 8,50 8.30 8.66 8.58 8.55 8,60 8,50 8,50 8,65 8,50 8,00 8,55 8,50 8,54 8,36 8,50 8,55 8,68 8.60 8,62 8,60 8,57 8,57 8,70 8,51
8.95 8,75 8,75 8.80 8,80 8,75 9,10 8.75 8,70 8,72 8,68 8,90 8,75 8.60 8.80 8,75 9,07 9.00 8,75 8,80 8,90
8,95 8,75 8,75 8.95 8.74 8,90 8,75 8,75 8,80 8,81
Pri Š pa rove u v Avstriji Je ATS ob nakupu blaga po 12,50 tolarjev.
Podatke za tečajnico nam sporočalo menjalnice, ki al pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo In povpraševanje po tujih valutah.
VEDEŽEVANJE r 090 44 09
i^cJJ^USUGLAS
I
Slovenski sejemski dogovor
Kranj, 22. aprila - Na sestanku pripravljalnega odbora za ustanovitev slovenskega sejemskega združenja v Celju so se minuli teden dogovorili, da bodo ustanovili gospodarsko interesno združenje. V združenje se bodo lahko včlanile slovenske organizacije, ki imajo za glavno registrirano sejemsko dejavnost. Podpis tovrstne pogodbe bo 15. maja v Celju, kjer bo v prihodnje tudi sedež Gospodarskega interesnega
združenje in kjer bo po dogovoru po ustanovitvi tudi njegov prvi predsednik. • A. Ž.
Astrološka svetovalnica
Marjeta Dragovan, s.p. tel.: 090 41 39,cena156SlT/mln
K IM Avl i ■ «1 O O . tj
PREROK
090/41-29 090/42-38
PREROKOVANJE 090 VEDEŽEVANJE   42 89
BORZNI GRAFIKONI
Trgovanje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je v ponedeljek potekalo v senci pete javne dražbe Sklada Re-
Rublike Slovenije za razvoj, fovice o poteku dražbe ste v našem časopisu že prebrali. Na borzi pa ni bilo pravega veselja
do trgovanja. Borza je sicer poslovala pozitivno, vendar je bil obseg sklenjenih poslov majhen. V torek so v Ljubljani odprli Četrti finančni sejem Kapital 96. Padanje tečajev večine najprometnejših delnic se je še nadaljevalo. Tudi ugod-
GIBANJE TEČAJA REDNIH DELNIC PROBANKE V LETOŠNJEM LETU
19500
18500
17500
16500
15500
14500 3.1
												
												
												
		P	R	O	»E	\A		«1	G	\		--:--
96
24.1.96      15.2.%      7.3.96      28.3.96 19.4.96
GIBANJE TEČAJA PREDNOSTNIH DELNIC PRIMOFINA V LETOŠNJEM LETU
.96      24.1.96      15.2.96      7.3.96 28.3.96
19.4.96
ni poslovni rezultati nekaterih kotirajočih družb niso mogli spremeniti smeri gibanja tečajev. Izjemi sta bili le delnice Kolinske in Komercialne banke Triglav, ki sta se podražili. V torek pa so sklenili prve posle tudi z nedavno uvrščenimi delnicami Tovarne sladkorja Ormož. V sredo so se borzni posredniki na Ljubljanski borzi ie prebudili in sklenili z delnicami za 820 milijonov tolarjev poslov. Borzi posredniki so prijavljali predvsem aplikacije z delnicami: Probanke, SKB banke, Finmedie, Mladinske knjige Založbe in Komericalne banke Triglav. Kljub obsežnemu prometu so padli tečaji večine delnic za odstotek. Tudi v četrtek so borzni posredniki sicer več trgovali na organiziranem trgu C, toda tudi obseg sklenjenih poslov z delnicami, uvrščenimi v borzni kotaciji A in B, ni bil majhen. Ša največ poslov je bilo sklenjenih z delnicami Probanke, za 150 milijonov tolarjev. Skupno poslovanje borze je bilo izrazito pozitivno, saj so sklenili za 91 milijonov tolarjev poslov. Tudi v petek se je pozitivno poslovanje nadaljevalo, saj se je podražilo kar devet delnic. Z delnicami Kolinske je bil opravljen skupen promet v višini 72 milijonov tolarejv. Velik del prometa z delnicami Kolinske je bil opravljen z aplikacijo. Podražili sta se tudi delnici SKB banke in Primofina. • R. S.
KONCERN
lip bled d.o.o.
lesna industrija
4260 bled. ljubljanska c. 32
lip rečica
TOVARNA VRAT REČIŠKA 61/A, 4260 BLED TEU064 79-55, FAX:064 741 190
VELIKA AKCIJSKA RAZPRODAJA
NOTRANJIH
iz opi<š:#r:ega programa
0^ 24.4.1996 OD 8. DO 17. ure
V TOVARNI LIP BLED NA REČICI - BLED
KMETIJSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
Priznanje Aviana za Alpinistični odsek Kranj
Zaradi uharice prepovedali plezanje
Kranjski alpinistični odsek je zaradi gnezdenja sove uharice v plezališču pri Preddvoru prepovedal plezanje v vseh smereh od Martinove gosi do smeri Sova.
Predoslje • Člani Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije so nedeljo izkoristili za prijetno s koristnim. Najprej so se sprehodili po posestvu Brdo, si ogledali enajst pretočnih jezer in pomahcali bograč na Račjem otoku, nato pa so slovesno podpisali sponzorsko pogodbo z Mobitelom in se zbrali na skupščini društva.
Skupščina ni bila takšna, kot smo jih sicer vajeni. Na dnevnem redu so bila poleg običajnih poročil in podelitve priznanj tudi strokovna (favnistična) in potopisna predavanja, nekaj pa je bilo tudi za kulturne "duše". Franci Janžekovič je predaval o novi vrsti galeba v Sloveniji, to je o ribjem galebu, Slavko Polak in Borut Štumberger o pojavljanju ogrožene velike droplje pri nas, Janez Gregori o Keniji, Andrej Bibič o Galapaškem otočju... V kulturnem delu je Iztok Geister predstavil Šešljevo višnjevo taščico, Borut Štumberger pa ptice na oljnih podobah s Ptujskega gradu. Podelili so tudi dve priznanji Aviana. Vekoslav Lašič s Ptuja ga je dobil za prizadevno delo na področju varstva narave in vzgoje mladih, Alpinistični odsek Kranj pa za odločitev, ki bi bila lahko za zgled tudi drugim alpinističnim odsekom. Kranjski odsek je namreč že v začetku marca obvestil obiskovalce plezališča pri Preddvoru, da je zaradi gnezdenja sove uharice prepovedano plezati v vseh smereh od Martinove gosi do smeri Sova. Iz teh smeri so pobrali prve svedrovce, nazaj pa jih bodo najverjetneje nadomestili sredi junija, ko bo sova zapustila gnezdo.
Kot je povedal Franci Janžekovič, je Slovenija med redkimi evropskimi državami, ki že imajo ornitološki atlas. Popis, ki so ga opravili člani društva, je pokazal, da se naša država po razširjenosti in številčnosti posameznih vrst lahko primerja z razvitimi evropskimi državami. V Sloveniji gnezdi 215 vrst ptic, skupno pa se jih pri nas pojavlja okoli 350.
V društvu, ki šteje okoli 450 članov, bodo v letošnjem programu dali poudarek naravovarstvenim prizadevanjem in strokovnemu izobraževanju. Pripravili bodo mednarodni kongres Drava - Mura, raziskovalni tabor za osnovnošolce in srednješolce ter poletno ornitološko šolo za učitelje -mentorje ornitoloških društev, popisali ornitološko pomembna območja v Sloveniji, poskušali urediti gnezditvene habitate za čebelarja in breguljko (obe vrsti gnezdita v peščenih stenah), približali kulturo opazovanja čimširšemu krogu ljudi in priredili več predavanj in izletov. • CZ.
Predavanje
Izkušnje avstrijskih kmetov z Evropsko zvezo
Preddvor - Ker gorenjske (in kajpak tudi preddvorske) kmete vse bolj zanima, kaj jim bo prinesla Evropa, je preddvorska občina povabila v goste F. J. Smrtnika iz Železne Kaple, ki bo lahko iz prve roke povedal, kakšne so nekaj več kot enoletne izkušnje avstrijskih kmetov z "življenjem" v Evropski zvezi. Predavanje bo v petek ob 20. uri v domu krajanov v Preddvoru. • CZ.
Društvo kozjerejcev Gorenjske
Maja bo spet razstava koz
Valburga - Kot nam je sporočila Marija Podvez,
predsednica Društva kozjerejcev Gorenjske, se v društvu že pripravljajo na gorenjsko razstavo koz, ki bo 25. in 26. maja v bližini Kanu Cluba ob Zbiljskem jezeru. Razstavljene živali bodo ocenjevali strokovnjaki Biotehniške fakultete, možno pa jih bo tudi kupiti. Priredili bodo tudi kozjerejske dirke, poskrbeli za srečelov, pekli kozličke na žaru in kuhali kozji golaž. Najboljše živali na gorenjski razstavi se bodo udeležile še državne razstave. Predsednica društva, sicer tudi sama kozjerejka, tudi sporoča, da je društvo nabavilo Workmill brikete, ki odstranjujejo zajedalce pri živalih. • CZ.
--M-KŽK-
BRŠLINKE
140.- SIT
PVC DEKORATIVNI CVETLIČNI
LONCI - CAMPANA 0 20 cm   161.-SIT   0 40 cm    780.-SIT 0 25 cm  249.-SIT  0 45 cm 1.054,-SIT 0 30 cm  329.-SIT 0 50 cm 1.411.. SIT 0 35 cm   549.- SIT
k&^^M poJ^^..^tel.«r _ ha mSm ^r^\tel.:3^6^ 6 v StražiScu       U v tel.:311>600
V medvoški kmetijski zadrugi
Članski delež povečali na 500 mark
Novi direktor Jože Marc vzbuja pri zadružnikih upanje, da bo v zadrugi po lanskih peripetijah in izgubi (okoli enajst milijonov tolarjev) le krenilo na bolje.
Medvode • Člani kmetijske zadruge Medvode so v nedeljo na občnem zboru sklenili, da povečajo obvezni članski delež s 50 na 500 mark (v ustrezni tolarski vrednosti). Zadružniki bodo razliko vplačali v štirih obrokih, in sicer 150 mark do konca maja, potlej rja vsakič do konca meseca se po 100 mark.
Zadruga bo dve tretjini tako zbranega denarja porabila za kreditiranje članstva, tretjino pa za izboljšanje konkurenčnosti zadruge, predvsem za doseganje cen kmetijskega reprodukcijskega materiala, ki bodo vsaj enakovredne cenam v zasebnih poslovalnicah. V razpravi je bilo slišati pripombe, da bo povečanje deleža odgnalo iz zadruge predvsem manjše kmete.
Če sodimo po zelo skromni udeležbi na občnem zboru (od 405 članov je na zbor prišla manj kot šestina članst-
Volitve v zadružne organe.
va), bi lahko zapisali, da je veČini zadružnikov pravzaprav vseeno, kakšna je njihova zadruga. No, tega ne bi mogli reči za kmete, udeležence zbora, ki so v burni in dolgotrajni razpravi dali jas-
Novi predsednik je Valentin Križaj
Navzoči člani medvoške zadruge so na tajnem glasovanju med tremi kandidati za novega predsednika zadruge izvolili Valentina Križajo Iz Zgornje Senice, ki je dobil deset glasov več kot dosedanji predsednik Janez Podgoršek iz Vodic V devetčlanski upravni odbor so izvolili Jakoba Babnika (ta je kandidiral tudi za predsednika zadruge), Ivanko Bitenc in Alojza Štruklja iz občine Ljubljana, Petra Bernarda, Štefana Čebaška in Damjana Zoreta iz občine Medvode ter Klemena Gosarja, Janeza KerŽiča In Jožeta Spenka iz občine Vodice. Izidi volitev so neuradni, eden od zadružnikov je namreč še pred tajnim glasovanjem zagrozil s pritožbo na volitve članov upravnega odbora.
Izgubo pokrili iz rezervnega sklada
Zadruga bo lansko izgubo pokrila z denarjem Iz rezervnega sklada, za letos pa si več kot štirtmilijonske izgube (toliko je namreč Se ostalo v skladu) ne bi smeta privoščiti, sicer bo ie morata "zajesti" v obvezne članske deleže. V zadrugi predvidevajo za letos poslovanje s "pozitivno ničlo" oz. z malenkostno izgubo.
no vedeti, da si želijo poslovno trdno in konkurenčno zadrugo! Volitve v organe zadruge so bile le na videz zgolj formalno dejanje, v resnici je bila to najpomembnejša točka dnevnega reda, v kateri je šlo za vsebinsko vprašanje, kdo bo odslej imel pri odločanju v zadrugi glavno besedo. To je bil bržkone tudi glavni razlog, da so zadružniki kar precej nedeljskega dopoldneva porabili za dopolnjevanje kandidatnih list m kajpak tudi za razčiščevanje, kdo so bili "botri" več kot enajstmilijonske tolarske izgube, ki jo je zadruga prigo-spodarila v minulem letu. Ob tem, ko je bilo slišati kritike o štiriletni nedotakljivosti zadružnih organov m o dveh taborih v zadrugi, je direktor Jože Marc (to mesto je prevzel oktobra lani) predlagal zadružnikom, ki opažajo pomanjkljivosti pri delu, da se vključijo v zadružne organe in pomagajo potegniti voz naprej.
In medvoški zadružni voz je res zabredel že precej
globoko. Predlani je zadruga "pridelala" 2,3 milijona tolarjev izgube, lani jo je bilo že nekaj več kot enajst milijonov tolarjev. Kot smo slišali na zboru, je bilo za negativno poslovanje več razlogov. Pogoji poslovanja so se zaradi večje tržne konkurence še poslabšali, odkup kmetijskih pridelkov prek zadruge se je zmanjšal, pričakovanja, da bo država naredila red na kmetijskem trgu in vsem zagotovila enake možnosti poslovanja, se niso uresničila. Mleka so odkupili več, kot so ga načrtovali, živine v mejah načrtovanega, krompirja za polovico manj, kot so predvidevali... Prodaja v zadružnih trgovinah je bila sicer za 16 odstotkov večja, vendar je zaradi prenizke marže prinašala izgubo. Prodaja mesa v mesnicah se je zmanjšala bolj, kot so pričakovali, kmetijski obrat v Vižmarjih so po sklepu upravnega odbora zaradi negativnega poslovanja zaprli.
Če sodimo po razpravi na občnem zboru, vzbuja novi direktor med zadružniki veliko zaupanje, da bo v zadrugi le krenilo na bolje. V zadrugi načrtujejo za letos zmanjšanje stroškov, izboljšanje  konkurenčnosti pri
prodaji kmetijskega reprodukcijskega materiala in uveljavitev ugodnosti (popustov) za člane zadruge, uvedbo plačila stroškov pri odkupu mleka, povečanje prodaje mesa in izdelkov, ki sodijo v mesnice, razvoj lastne predelave mesa, večji odkup mleka, izboljšanje organizacije dela, povečanje članskega deleža...
• C. Zaplotnik
Hrana je (velik) posel, užitek, znak civilizacije, toda...
Hrana je tudi grožnja zdravju ljudi
Prekršek postane greh, če ljudje jedo hrano, za katero vedo, da škodi njihovemu zdravju.
Bled - Včeraj so v Festivalni dvorani na Bledu slovesno odprli prvi slovenski kongres o hrani in prehrani z naslovom Tehnologija, hrana, prehrana na poti v tretje tisočletje. Na kongresu se bo v štirih dneh zvrstilo več kot sto predavanj različnih domačih in tujih strokovnjakov o hrani, prehranskih navadah, o vplivu hrane na zdravje ljudi, o pridelavi in predelavi, kakovosti in vrednotenju živil, alternativni prehrani, etiki v razvoju novih živil, raziskavah na področju prehrane...
Kot je ob včerajšnjem odprtju kongresa dejal predsednik organizacijskega odbora prof. dr. Peter Raspor, je zgodovina človeka zgodovina prehrane. In novejša zgodovina uči, da je lažje izdelovati zdravila kot pridelovati hrano, ki ni škodljiva za zdravje ljudi. Hrana je lahko velik posel, hrana je (kulinarični) užitek, a hrana je tudi grožnja za zdravje hudi, je dejal minister za zdravstvo dr. Božidar Volič in poudaril, da je neustrezni način prehranjevanja najpogostejši razlog za bolezni srca in ožilja, za rakasta obolenja in še za nekatere druge bolezni. Dokler ljudje jedo hrano, za katero ne vedo, da škoduje njihovemu zdravju, je to le prekršek; prekršek pa postane greh, ko so seznanjeni o škodljivosti načina prehranjevanja za njihovo zdravje, pa še vedno ne ukrenejo ničesar zase in za svoje zdravje. Slabo je tudi, če tisti, ki predavajo in pišejo o zdravi hrani in zdravem prehranjevanju, v praksi ravnajo drugače, je dejal minister in se zavzel, da bi bila zdrava hrana poceni in čimbolj dostopna ljudem.
Zdravstveni statistični podatki kažejo, da zdravje Slovencev zaostaja za evropskim, med drugim tudi zaradi načina prehranjevanja, za katerega je značilna
visoka poraba maščob, alkoholnih pšijač, tobaka, sladkorja in soli ter majhna poraba zaščitnih snovi (vitaminov, mineralov, antioksidantov, balasta) v sadju in v zelenjavi in v polnovrednih žitnih izdelkih. Da bi se Slovenija tudi na področju oskrbe z zdravo hrano približala evropskim povprečjem, mora že v pripravah na včlanitev v Evropsko zvezo tudi na področju pridelave in prehrane uveljaviti čimveč normativov, ki veljajo v Evropski zvezi.
Občni zbor zadruge Sv. Katarina
Najprej po "mirni poti", potlej v spor
Zadružniki so sklenili, da bodo s tržiško zadrugo še enkrat poskušali doseči sporazum o razdružitvi zadružnega premoženja.
Slap pri Tržiču - Člani gozdarsko kme- druge. Če pri zadružnem
tijske zadruge Sv. Katarina so v nedeljo na rednem občnem zboru pregledali delo v minulem letu, izvolili nadomestnega člana upravnega odbora in se dogovorili o tem, kako bodo nadaljevan postopek o razdružitvi premoženja kmetijsko gozdarske zadruge Tržič.
Kot je povedal predsednik upravnega odbora zadruge Sv. Katarina Janez Godnov, so na zboru imenovali tričlansko komisijo, ki bo s predstavniki tržiške kmetijske zadruge Še enkrat poskušala doseči sporazum o razdružitvi premoženja. Zadruga Sv. Katarina zahteva dvoje: prvič - da bi tržiška zadruga premoženje na Slapu 23 izbrisala iz svojih poslovnih knjig in ga z letošnjim letom formalno prenesla v last in posest zadruge Sv. Katarina, in drugič - da bi zadruga Tržič odkupila trgovino od Mercatona in jo prenesla v premoženje jelendolsko lomske za-
sosedu ne
bo pripravljenosti za sporazumno rešitev, bo zadruga Sv, Katarina začela sodni spor, v katerem pa bo dvem zahtevam dodala še dve, in sicer odškodnino za lesno skladišče in stanovanje.
Zadružniki so na občnem zboru sprejeli poročilo o delu in poslovanju zadruge v minulem letu in sklenili, da skromni dobiček (33 tisoč tolarjev) namenijo v rezervni sklad. Odkup kmetijskih pridelkov je bil lani manjši kot predlani, uspešno pa je poslovala njihova trgovina na Slapu, kjer prodajajo kmetijski reprodukcijski material, gozdarsko opremo in Živila. Za novo Članico upravnega odbora so imenovali Marijo Meglic iz Čadovelj, ki je v odboru nadomestila pokojnega Matija Meglica. Število članov zadruge se v zadnjem letu ni spremenilo, še vedno jih je 37. • CZ.
KOLESA ROLLERJI
Velika izbira koles SCOTT, MARIN, SCHVVINN
- popravilo koles, rezervni deli in oprema
Rollerji ROCES, BAUER, ULTRA - VVHEELS
- ščitniki in ostala oprema
VALY-ŽAGAR, Betonova 16 a, Kranj, Kokrica, tel. 064 215-750
UREJA: Vilma Stanovnik
AIR SYSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal in šola letenja
Letence 16, 4204 Golnik tel.: 064/46-211
SVSTEMSd
0.0.
V begunjskem Elanu so zaključili zimsko sezono in pozdravili poletno
NA OLIMPIADO V ATLANTO BELO ■ MODRI
V družbi športnikov, ki nastopajo z Elanovimi smučmi, loparji, snowboardi, pa tudi drugo opremo in oblačili, so minuli petek v Begunjah pripravili modno revijo, na kateri je največ pozornosti vzbudila tako imenovana kolekcija Atlanta
Begunje, 19. aprila - Avstrijski skakalni as, sicer pa tudi trikratni zmagovalec svetovnega pokala v smučarskih skokih Andreas Goldberger, mladi Moravcan Primož Peterka, smučarja Michael Trischer, Tomas Svkora, Nataša Bokal, Jernej Koblar in Špela Bračun, snovvboarder Klemen Razinger, ter alpinist in ekstremni smučar Drejc Karničar so bili minuli petek glavne zvezde Elanove predstavitve svojih "snežnih" šampionov. Vsi ti športniki so z velikim uspehom v zadnji zimi zastopali ime Elanove blagovne znamke.
Prav tako pa so na petkovem srečanju zimskih in poletnih športov veliko navdušenja poželi leski padalci na čelu s prvo damo padalstva in paraskija Ireno Avbelj, ki je v začetku meseca povila hčerko in je zato v petek prejemala še posebne čestitke. Borut Urh in Neža
olimpijske reprezentance na čelu katere se je predstavil svetovni veslaški prvak Iztok Čop, prikupno belo - modro žensko kolekcijo pa je nosila naša najboljša plavalka Alenka Kejžar.
Ševeda pri Elanu ne skrivajo tudi smuči za novo zimo, ki smo
Jernej Koblar se je tokrat z Michaelom Trischerjem srečal pred Klanom
Globočnik sta na modni reviji predstavila teniško opremo, golfistka Maja Božič pa je bila prav prikupna v novih Elanovih oblačilih za golf
jih videli v petek, predstavili pa so tudi novo kolekcijo smučarskih oblačil in kompletov. Še prej pa se bodo vsi Elanovi privrženci, na čelu s športniki
Številni obiskovalci Elana pa lahko po tekmovanjih in plažah
so najbolj navdušeno zaploskali ponašali z novimi oblačili za
novi kolekciji Atlanta, saj je tenis, poletno kopalno kolekci-
begunjski Elan glavni opremlje- jo in oblačili za prosti čas. vafec (s športnimi oblačili) naše     • V. Stanovnik, foto: G. Sinik
TENIS
V DOMŽALAH TUDI ZNANA IMENA
Ljubljna, 23. aprila - "Lahko rečem, da so se priprave za 7. ATP challenger Renault Slovenian Open v Domžalah začele takoj po končanem lanskem tekmovanju, saj ie naša želja, da smo vsako leto za odtenek boljši in bolj prijazni organizatorji od prejšnjega leta," je na prvi novinarski konferenci pred letošnjim domžalskim teniskim turnirjem povedal direktor Challenge, d.o.o., Aleksander Lucu.
Turnir ATP, ki sodi med tri najboljše tovrstne turnirje na svetu, bo letos v domžalskem teniškem centru Ten - ten
fotekal od 4. do 12. maja, nagradni sklad turnirja pa je 25.000 dolarjev. Glavni sponzor turnirja je tudi letos Renault, veliki sponzorji pa so še Nika, Radenska in po novem tudi Creditanstalt.
Čeprav ima tekmovanje po besedah direktorja turnirja dr. Otmarja Kugovnika, predvsem namen uveljavitve mladih igralcev, pa bo na njem nastopilo nekaj poznanih imen na čelu s Spancem Emilijem Sanchezom in Rusom Andrejem Česnokovom. Prvi nosilec bo mladi Norvežan Christian Ruud, 66. na svetovni teniški lestvici, med slovenskimi igralci pa bosta na povabilo organizatorjev nastopila domačin Andrej Krašovec in Portorožan Andrej Bizjak. Poleg teh dveh bodo (po izbiri TZS) v kvalifikacijah nastopili še štirje slovenski tenisači.
Kot navadno bo v Domžalah in Sloveniji ob tem potekala vrsta spremljajočih prireditev, med drugim tudi neuradno evropsko teniško prvenstvo parlamentarcev na Otočcu.
• V.Stanovnik
NOVO VODSTVO TZS
Ljubljana, 19. aprila - Minuli petek so na skupščini Teniške zveze Sloveniji izvolili novo vostvo. Tako bo po novem predsednik 41 -letni pravnik Goran Ivkovič, podpredsednika pa sta Mirna Jauševec in Bojan Budja. Za posebne dosežke so priznanja dobili: Janez Erhart, Mirna Jauševec, Aleš Filipčič, Tina Pisnik, Katarina Srebotnik, Gašper Martinjak in Andrej Kraševec. • V.S.
KRUŠIČ PREMAGAL TRUPEJA
Šenčur, 21. aprila - Teniški igralec Gregor Krušič, član kluba Merkur Protenex, je uspešno nastopil na odprtem prvenstvu v Krškem. V polfinalu je igral z Blažem Trupejem in po treh setih zmagal 7;6, 2:6 in 7:2. V finalu se je nato pomeril s Petrom Wymetalkom iz Češke in zmagal 6:0 in 6:3. • V.S.
Nataša Bokal, najizkušenejša smučarka v Elanovi družini
ELANOVE SMUČI SO DALEČ PRED DRUGIMI
Naša najbolj izkušena reprezentantka Škofjelo-čanka Nataša Bokal je večino svojih smučarskih let preživela na smučeh Elan.
Mnogi naši reprezentantje se odločajo za tuje smuči, ti ostajaš pri Elanu?
"Že od malega sem smučala na Elanovih smučeh in tudi tekmovati sem začela z njimi. To je trajalo vse do znanih težav z Elanom, ko smo bili praktično "prisiljeni" poiskati nove smuči, saj tisto sezono sploh nismo vedeli, ali bomo imeli smuči ali ne. Takrat sem se odločita za Atomic in dve leti smučala z njihovimi smučmi. Takoj, ko Je Elan spet prišel nazaj v POOL, pa sem spet prestopila k Elanu."
Gotovo si imela možnost poskusiti tudi na drugih smučeh, na Mizunu, Ros-signolu...?
"Seveda so mi ponujali nekatere druge smuči, vendar pa sem se zanesla na svoje teste, po katerih pa so Elanove smuči daleč pred ostalimi. Ker pač nameravam smučati le še nekaj sezon, se mi tudi ne zdi umesno, da bi na novo izbirala smuči, posebno, da bi izbrala take, s katerimi ne bi bila zadovoljna. Posebno potem, ko smo imeli letos res izredno dobre smuči."
Si kdaj poskušala smučati z novo Elanovo MBX smučko?
"Nisem, ta pač ni primerna za tekmovalce, bolj je primerna za rekreativce. Za turiste pa pravijo, da je super, ker ni treba znati zelo dobro smučati."
Ko hodiš po različnih smučiščih po svetu, gotovo opazuješ s kakšnimi smučmi kdo smuča. Je Elanova smučka res zelo popularna v Ameriki?
"Ja, veliko smučarjev opazim na Elanovih smučeh, tudi na najnovejših. Prav tako veliko pa po smučiščih vidim tudi smučarjev z Alpininimipancerji."
SNO WBO ARD
POLONA ŠE ENKRAT ČETRTA
Kranj, 22. aprila - Najboljša slovenska snowboarderka Polona Zupan iz Nakla je za konec letošnje sezone nastopila še na zaključni tekmi evropske serije tekmovanj v boardercrossu, kjer se na razgibani progi hkrati pomerijo po štirje tekmovalci. Čeprav je prvič tekmovala v tej disciplini, se je uspela uvrstiti v finale, kjer pa je padla in bila tako na koncu (kot največkrat v minuli zimi) četrta. Zmagala je Burgl Heckmair iz Nemčije. Med moškimi je bil najboljši Američan Andy Hetzel. • V.S.
SMUČARSKI SKOKI
VSE ZMAGE TRIGLAVU
Krvavec, 21. aprila - Ob zaključku letošnje sezone je SK Triglav v sodelovanju z domačini na naravni skaklnici K 62 na Krvavcu pripravil tekmovanje v smučarskih skokih. V treh kategorijah je nastopilo skupaj 43 skokalcev, vse zmage pa so osvojili Triglavani. Pri članih je zmagal Primož Peteka (Triglav) pred Romanom Perkom (Trifbc Tržič) in Urbanom Francem(Trigiav). Pri mladincih do 16 let je bil najboljši Miha Rihtar, drugo mesto je osvojil Uroš Peterka, tretje pa Bine Norčič (vsi Triglav). Med dečki do 13 let ie slavil Gašper Čavlovič pred Sašom Knetom in Maticem Zelnikom (vsi Triglav). • J.Bešter
ooir
ZAČETEK SEZONE NA BLEDU
Bled, 20. aprila - Minulo soboto se je z Emona Merkur otvoritvenim turnirjem začela letošnja golf sezona pri nas. V sončnem in toplem vremenu se je v organizaciji Bled golf & countrv cluba na golf igrišču na Bledu zbralo sedemdeset tekmovalcev, zmagovalci pa so postali - brutto: Robi Dežman, -ženske - Maja Božič, - seniorji - Daniel Anžič, - juniorji - Miha Studen (vsi Bled), 1. netto A Jan Rundle (Mokrice), 2. netto A Vaško Škapin (Ljubljan), 3. netto A Franc Bojčič (Ptuj), 1. netto B Blaž Jakopič (Bled), 2. netto B Roman Horvat (Bled), 3. netto B Bojko Balon (Bled), 1. netto C Jack Becker (Bled), 2. netto C Peter Junkar (Bled), 3. netto C Vasja Baje (Lipica), 1. netto D Željko Skoič (Mokrice), 2. netto D Jože Novak (Ljubljana), 3. netto D Marjan Anderle (Bled).
Prihodnji golf turnir Alpinum hotel Jezero Bohinj bo na Bledu že ta petek, 26. aprila, 3. maja pa se bo začel Slovenija tour. • V.S.
	VESLANJE	
*	i	
■.iitir.mmimtimtmm
Na Bledu v ospredju olimpijci - Minulo soboto in nedeljo je na Blejskem jezeru potekala tradicionalna prvomajska regata, na kateri so se pomerili zgolj slovenski veslači. V soboto je bil najbolj zanimiv obračun enojcev, v katerem se ni pustil
Eresenetiti Iztok Čop, ki je zmagal pred klubskim kolegom ukom Špikom in Izolanom Erikom Tulom, v dvojcih brez krmarja pa sta slavila Žvegelj in Janša, ki sta ugnala Mujkiča in Klemenčiča. V nedeljo blejski četverec (Klemenčič, Mujkič, Janša, Žvegelj) ni imel enakovrednih tekmecev, zanimiv pa je bil tudi boj dvojnih dvojcev, kjer sta Tul in Špik premagala Čopa in Miha Janšo. Žal je pred nastopom na Bledu imela veliko smole najboljša veslačica Romina Štefančič, ki je staknila poškodbo in je nastopila le v nedeljo. • V.Stanovnik
		ATLETIKA	
NEKATERI NA PRIPRAVE, DRUGI NA TEKME
Kranj - Najboljši kranjski atletinji, tekačica na 400 metrov Brigita Langerholc in skakalka v daljino Marcela Umnik, ter njun trener Dobrivoje Vučkovič bodo danes, v torek, odpotovali na osemdnevne priprave v Pulo (sponzor je Foto Boni), kjer se jim bo pridružila še osmerica Iriglavanov. Za Brigito in Marcelo bo to sklepni del priprav, potlej pa se bo začel "lov" za olimpijsko normo.
Lepo vreme je na prosto privabilo tudi atletinje in atlete. V soboto je bila v Ljubljani že prva tekma, na kateri je merilo moči in spretnosti tudi petnajst tekmovalk in tekmovalcev iz kranjskega kluba. Njihovi rezultati, med katerimi je bilo več osebnih rekordov, napovedujejo dobro sezono. Mirjana Idžano-vič je med mlajšimi mladinkami zmagala v metu diska (31,60), Tina Čarman pa v konkurenci starejših mladink in članic v skoku v daljino (563). Drugo mesto so osvojili: Jana Zupančič med mlajšimi mladinkami v skoku v daljino (530), metalka diska Suzana Jenko (36,88 - nov osebni rekord), metalec diska Tomaž Janežič (47,68) in metalec krogle Matjaž Polak (14,08) pa v skupini najstarejših tekmovalk oz. tekmovalcev. Na tretje mesto so se uvrstili Maja Breze v metu diska (27,58), Goran Kabič v metu krogle (13,89), Edi Okič v metu diska (36,96) , Bojan Klančnik v metu kopja (56,08) in pionirka Mateja Pire v teku na 80 metrov z ovirami (13,75 - osebni rekord). • CZ.
TEKLI B0D0 V BERGANT0V SPOMIN
Tržič, 23. aprila - Danes popoldne bo na tržiških ulicah spet živahno, saj člani organizacijskega odbora XI. meraor-iala Boruta Berganta na tradicionalni tekaški prireditvi pričakujejo kar okoli 300 tekmovalcev in tekmovalk. Otvoritev tekmovanja bo ob 15.45 uri, Start prvega teka pa bo ob 16. uri. Tisti, ki se za Bergantov memorial še niste prijavili, imate priložnost še danes do 12. ure na naslov organizatorja oz. po telefonu ali telefax 53-084 in med 14. in 15. uro v prijavnici na prizorišču tekmovanja.
Poleg tradicionalnega teka Boruta Berganta bo hkrati v Tržiču še 3. državno prvenstvo osnovnih Sol v štafetnem teku in VII. odprto prvenstva Slovenske vojske Gorenjske. Start glavnega teka bo ob 17.55 uri, športni del prireditve pa bo predvidoma končan okoli 18. ure. Takrat bo v atnju občinske stavbe razglasitev rezultatov ter podelitev priznanj in nagrad. Za glasbo bo poskrbel ansambel Aristocats, za dobro razpoloženje pa restavracija RAJ.
Organizatorji prireditve opozarjajo vse motorizirane Tržičane in obiskovalce Tržiča, da bodo v času prireditve ceste večinoma popolnoma zaprte, treba pa je upoštevati odredbe redarjev in policije. • V.S.
NA 6. TEK TRMASTIH!
KLUB TRMASTIH organizira to soboto, 27. aprila, že šestič zapored TEK TRMASTIH na 3,11 in 21 kilometrski progi.
Start in cilj teka bov športnem parku RAPA na Visokem pri Kranju. Na 3 km progi, ki poteka v okolici športnega parka, se bodo pomerili otroci v Štirih starostnih kategorijah. Proga na 11 km je speljana okoli kompleksa Brdo, na 21 km pa 2 x okoli Brda. Na obeh dolžinah proge bodo tekači razvrščeni v po 4 moške in 2 ženski kategoriji. Start otroškega teka bo ob 13. uri, za ostale pa ob 14. uri. Prijave bomo sprejemali dve uri pred startom, startnina pa je 700 tolarjev in velja samo za daljši dve progi. Poleg medalj m nagrad za najboljše pripravlja organizator tudi srečelov in žrebanje bogatih nagrad. Vsak tekač prejme tudi majico potiskano s sponzorji teka.
Novost letošnjega teka je, da bo tek na 21 km skupaj s 5. GORSKIM TEKOM na KALIŠČE, ki bo 28. septembra veljal za kombinacijo malega maratona in gorskega teka, seštevek obeh Časov pa bo dal zmagovalca te kombinacije. • M. Petek
				NOGOMET			
NAKLU TOČKA NA PTUJU
V tretji ligi - zahod je Triglav Creina iz Kranja v gosteh zmagala, Visoko pa je zgubilo.
Kranj, 23. aprila - Po točki v tekmi z Dravo na Ptuju je skoraj zanesljivo, da bo Naklo ostalo v drugi ligi. Nekaj točk si lahko Naklanci obetajo tudi v naslednjih tekmah, prve že v nedeljo doma z Zagorjem, tako da bo vsaj po tej plati njihov položaj rešen. V nedeljo na Ptuju so povedh domačini, ki so bili v prvem polčasu boljši, v drugem pa so prevzeli Naklanci pobudo in v 75. minuti je Brane Pavlin z lepim strelom izenačil.
V tretji ligi sta Gorenjca dosegla polovičen izkupiček. Triglav Creina je v gosteh premagala predzadnjega na lestvici Telmont s 3:1, Visoko pa je gostovalo v Kozini pri Jadranu, ki je drugi na lestvici. Visočani so zgubili minimalno z 1 : 0. • J.K.
MALI NOGOMET
PRVOMAJSKI TURNIR V ŽELEZNIKIH
Železniki, 23. aprila - KMN Alples LP - Sport Fit je organizator dnevno - nočnega prazničnega malonogometne-ga turnirja. Turnir bo potekal 1. maja na športnem igrišču Dašnica v Železnikih, zanj pa se lahko prijavite do 29. aprila po telefonu (dopoldan) 66 - 021 (Primož Habjan) ali popoldne oz. zvečer 66 - 930 (Rafko Kavčič). Prijavnina je 7 tisoč tolarjev. Prve štiri ekipe bodo prejele pokale in bogate denarne nagrade. • V.S.
		HOKEJ		
				
Hokejski spektakl v dvorani Poden v Škofji Loki
JESENIŠKI HOKEJISTI Z NAVIJAČI!
Škofja Loka, 23. aprila - Čeprav je hokejska sezona v Sloveniji končana, pa hokejisti ob skrbi za "bodoči" kruh pred uradnim prestopnim rokom nimajo veliko počitka. Jeseničane so tokrat na "vroč" dvoboj v prijazne prostore hale Poden v Skofjo Loko pozvali njihovi škofjeloški navijači, sicer pa tudi aktualni medobčinski prvaki v hokeju v dvorani, ekipa Talonersov.
Tekma, ki bo v Škofji Loki ta petek, z začetkom ob 20. uri, pa ne bo prva te vrste, saj so dve leti nazaj škofjeloški navijači Že gostile ekipo Acronija z Jesenic in jo na "svojem" terenu tudi premagali (Čeprav so bili Jeseničani takrat aktualni državni prvaki!). Kako bo srečanje s plastičnimi hokejskimi palicami (domačih izdelovalcev Smolejev iz Svetega Duha) potekalo tokrat, si ne upajo napovedati nisti hokejski strokovnjaki. Dejstvo pa je, da je ekipa Talonersov v dveh letih v vse bolj popuiarnem škofjeloškem športu, hokeju v dvorani, zbrala veliko izkušenj in
f»oskakujoča plastična Žogica vse hitreje najde pot do gola. gralci Acronija z Jesenic (na čelu s kapetanom Murajico Pajičem, izkušenim Dragom Mlinarcem, zagnanim Alešem
Sodjo, tehnično podkovanim Branetom Jeršinom.....) pa so
seveda znani po gorenjski trmi in neizprosnosti, zato je pričakovati boj, do zadnjega sodnikovega (Cufijevega) piska!
Vsekakor bo v dvorani Poden v škofji Loki na predpraznični večer, v petek, 26. aprila, napeto a prijetno tekmovalno vzdušje. Ker so organizatorji pnreditve, škofjeloški navijači, uspeh za tekmo dobiti nekaj hokeju zvestih donatorjev, bo ogled za vse Gorenjce (pa tudi morebitne "močvirniškc" obiskovalce) brezplačen! * V.Stanovnik
KONJENISTVO
PET DNI KONJSKIH LEPOT
Volčji Potok - Od 1. do 3. maja bo v cvetočem ambientu parka Arboretum Volčji Potok 2. mednarodni CSA turnir v preskakovanju ovir, ki ga prireja Jahalni klub Komenda. Nagradni fond bo 13.800 mark.
Na turnirju, ki se bo začel ob 8. uri (1. maja) oziroma 9. uri (2. in 3. maja) bo nastopilo okoli 100 tekmovalcev iz Nemčije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Vsak dan bodo tekmovalci morali opraviti tri preizkušnje. Prvi dan bodo začeli s kategorijo A2 (1,1 metra visoka ovira), nato kategorijo L (1,2 metra) in končali s kategorijo Ma (1,3 metra).
Drugi dan (2. maja) bo najprej tekmovanje štafet, prvi tekmovalec štafetnega para tekmuje na parkurju kategorije A2, drugi na parkurju kategorije L. Nato bosta še dve preizkušnji kategorije Ma. 3. maja bo na vrsti najtežji program z najvišjo oviro v tretji preizkušnji 1,4 metra. 4. maja se bodo obiskovalci lahko navduševali nad lepotami konj, saj je organizirana razstava konjskih pasem v Sloveniji, 5. maja pa bo dresurni turnir najboljših slovenskih tekmovalcev. Vstopnine ni. • S. Š.
NAMIZNI TENIS
PRVAK S SPOSOJENIM LOPARJEM
Na državnem prvenstvu za mlajše pionirke in pionirje minulo soboto, ki je bilo ob izvrstni organizaciji NTK Izola v prekrasni telovadnici tamkajšne osnovne sole, so bili ponovno uspešni igralci in igralke NTK Križe.
Najbolje se je izkazal Žiga Jazbec, ki je skupaj z Logatčanom Darkom Maličem osvojil naslov državnega prvaka, pri posameznih pa zasedel odlično drugo mesto. Ta rezultat je še posebno ugoden, saj gaje dosegel s sposojenim loparjem. (Pred finalnim tekmovanjem mu je namreč nekdo izmaknil njegov lopar.) Od ostalih tekmovalcev se je izkazala Anja Gram, ki se je med posameznicami uvrstila med 8 najboljših. Med 16 najboljših pa so se uvrstili Matija Verč, dvojici Anja Grum in Neža Perko ter Matija Verč in Klemen Mrak. Na državnem prvenstvu je sodelovalo več kot 120 pionirjev in pionirk.
V nedeljo pa se je v Škofji Loki odvijalo PRVENSTVO GORENJSKE za člane. Gorenjski prvak je postal Uroš Prelovšek, vice prvak je postal Boštjan Rant, oba NTK EGP Škofja Loka, tretji je bil Klemen Snedic in četrti Matjaž Mali, oba NTK Križe. • Mitja Snedic
ODBOJKA
ODBOJKARICE BANK AUSTRIA BLED DRUGE
Po pričakovanju večine odbojkarskih poznavalcev odbojkarice Bank Austra Bled na odločilni peti tekmi v letošnji končnici niso imele veliko možnosti, da v Mariboru presenetijo Infond Branik.
Mariborčanke so dobile odločilno tekmo s 3:0 (7, 8, 14). Blejke pa so nudile dober odpor le v tretjem nizu, ki se je končal na razliko. Kljub porazu pa so odbojkarice Bank Austria Bled letošnje največje presenečenje, saj jim je na začetku prvenstva le malokdo napovedoval tako visoko uvrstitev. Odhod dveh ključnih igralk (Žbontar, Kraigher) in težave z drugo tujko med sezono so Blejkam povzročile precej težav, tako da so se nekaj časa celo borile za sam vstop v play-off. V play-offu pa so odbojkarice Bank Austria Bled pod vodstvom trenerja Brumna zaigrale odlično, nadoknadile zaostanek za Cimosom in na koncu v samem finalu uspele dvakrat premagati Infond Branik, ki je okrepljen s sestrama Blažič ter Kraigherejvo že na začetku prvenstva veljal za absolutnega favorita.
Začele pa so tudi kvalifikacije za prosta mesta v 1B, in 2. DOL, ki jih je prinesla sprememba sistema lig. Odbojkarii Termo Lubnika so odlično začeli boj za 1B. DOL in doma s 3:0 (11,11,7)
gremagali IGM Hoče. V drugi tekmi so Črnuče premagale rezovico s 3:1, tako, da se bosta že v sredo, ob 20.15 v OS P. Kavčič pomerili vodilni ekipi.
Manj uspešne so bile na gostovanu v M. Soboti Jeseničanke in proti MTC-SL Roto Sobota izgubile s 3:1. Ker pa v kvalifikacijah za 1B-DOL v ženski konkurenci nastopajo samo tri ekipe, je cilj Jeseničank - biti boljši vsaj od Ruš in se uvrstiti v 1B. DOL.
Pravico sodelovanja na kvalifikacijah za 2. DOL v ženski konkurenci so izkoristile samo tri ekipe, toliko pa je tudi prostih mest - in odbojkarice druge blejske ekipe so se neposredno uvrstile v 2. DOL. Moška ekipa je na prvi tekmi kvalifikacij na gostovanju izgubila proti BCI-Oscardu s 3:1. • B. M.
RAFTING
BOBRI NAJBOLJŠI TUDI NA SAVI - Minulo soboto je bila na Savi Dolinki 2. letošnja tekma za DP v raftingu. Udeležilo se je je 18 ekip, pričakovano pa je zmagala ekipa Bobrov I. iz Ljubljane. Končni rezultati ostalih so bili zelo izenačeni, najboljša gorenjska ekipa je bila Raftina I. iz Radovljice na 8. mestu, 10. je bila ekipa Extrem Bled, 12 pa Raftina II. Ta konec tedna pa bo na Savi Bohinjki organiziran tradicionalni 8. Ekoi afting.
G. Lavrenčak, foto: G. šinik
KOLESARSTVO
USPEŠEN VIKEND SAVČANOV
V Novi Gorici sta bili ob koncu tedna dve tekmovanji, in sicer v soboto kriterij za vse kategorije, ki je štel za kriterij slovenskih mest, v nedeljo pa so se mladinci in amaterji pomerili v vse bolj uveljavljeni vožnji na kronometer.
REZULTATI - KRONOMETER: AMATERJI: 1. Pintarič (Rog), 7. Valjavec (Sava), 8. Ziherl (Sava), 9. Šmerc (Sava), 10. Gnezda (Sava). ST. MLADINCI: 1. Mrvar D. (Rog), 2. Šilar (Sava) ML. MLADINCI: 1. Meglic (Sava), 2. Kavčič (Sava). REZULTATI - KRITERIJ: Amaterji: 1. Eržen (Krka), 2. Štangelj (Krka), 3. Križnar (Sava); St. mladinci: 1. Podgornik (Hit g.), 2. Mišvelj (Rog), 3. Šilar (Sava); Ml. mladinci: 1. Miklavec (Hit Gorica), 2. Fefrolja (Hit Gorica), 3. Meglic (Sava). Dečki B: 1. Rozman David - Sava Kranj. • M. Z.
I *
ASK Triglav zaključil sezono - S finalno tekmo najmlajših za pokal Krvavca in tekmo staršev, prijateljev kluba in sponzorjev, so minulo nedeljo člani kranjskega smučarskega kluba končali minulo sezono. Najboljši so dobili pokale m medelje, vsem pa bo ostal v spominu lep sončen dan, ki so ga preživeli na še vedno zasneženem Krvavcu. V.Stanovnik
ROKOMET
ŠEŠIR V FINALU
Potem ko sta oba gorenjska udeleženca rokometne končnice v prvih tekmah doma zmagala, so tako v enem kot drugem taboru pričakovali uspeh tudi na gostovanju.
Kot prvim je uvrstitev v finale uspela Ločanom. Ti so v Ribnici zaigrali še bolje kot doma in tako utišali komentarje v ribniškem taboru, da so zmago na prvi tekmi Ločanom podarili sodniki. Klobučniki so res igrali odlično, saj so večji del tekme vodili. Največja razlika je bila sredi drugega dela, ko je Šešir vodil s 17-9. Lesarjem je do konca tekme uspelo razliko samo nekoliko znižati. Očitno je igranje dveh tekem na tujem za Šešir prednost, saj so na domačem igrišču v dosedanjih končnicah imeli glede na kvaliteto, premalo uspeha. Bo pač tokrat bolje.
Besnica bo morala odigrati še tretjo tekmo in to jutri. Ribiči so bili tokrat pač boljši. Besnica je domačine lovila celo tekmo. Uspeli so zaostajati samo za dva gola, bližje pa jim ni uspelo priti. Morda je k nekoliko slabšemu nastopu pripomogel tudi ambient, saj Besnica ni navajena igrati v prepolni m zelo bučni dvorani. Največji optimisti napovedujejo gorenjski finale, po letošnjih igrah pa naj bi v finalu igrala Delmar in Šešir.
Zato pa je gorenjski ženski rokomet doživel nov udarec. Iz RK Planina so sporočili, da izstopajo iz lige s člansko ekipo. Vzrok. Pomanjkanje denarja. Do konca sezone bodo igrale le še st. deklice.
V tretji moški ligi ie bil derbi kola v dvorani na Planini. Sava je igrala slabo in izgubila. Zdaj je napredovanje odvisno tudi od drugih. Zato pa sta se dve mladi gorenjski ekipi uvrstili v finale DP. To je uspelo učenkam OŠ I. Groharja in deklicam letnika 83 ŽRK Šeširja. Rezultati:
2. liga moški • končnica • druga tekma: Inles - Šešir 19-25 (Šešir je že finalist), Delmar Izola-Besnica 28-24 (rezultat v zmagan 1-1, tretja tekma se igra 24. aprila v Izoli).
2. liga ženske - 10. krog: Krim Elekta B-Šešir B 20-10, Robit Olimpija ŽRK Šešir 24-22, Zagorje-Polje B neodigrano.
3. liga - moški: Duplje-Preddvor Gorjance 30-26, Jezersko-Besnica B 22-27, Radovljica Špecarija Bled-DOM Žabnica 25-19, Kamnik-Šešir B 27-26, Sava-Krim 13-16.
Kadeti: Dom Žabnica-Sava 19-19, Besnica-Šešir 10-18, Pre-ddvor-Radovljica Špecerija Bled 15-23. • Martin Dolanc
MLADI KONČALI PREDTEKMOVANJA
Škofja Loka, 20. aprila - Končalo se je predtekmovanje državnega prvenstva v rokometu za mlade. Tekmovanje poteka po teritorialnem principu, v skupinah center, jug, vzhod in zahod. Gorenjske ekipe tekmujejo v skupini center, kjer je v predtekmovanju pri deklicah sodelovalo v dveh kategorijah deset ekip, pri dečkih pa v treh starostnih kategorijah dvaintrideset ekip.
V kategoriji starejših dečkov so na prvem mestu v prvi skupini rokometaši RK Šešir, drugi je RK Radovljica, tretji pa RK Preddvor. Med mlajšimi dečki je v prvi skupini v vodstvu prav tako ekipa RK Šešir, drugi je RK Tržič, tretji pa RK Krim. V skupini mlajši dečki B je prva ekipa RD Prule, drugi ie RK Šešir, tretji pa RK Krim. Pri mlajših deklicah A je po predtekmovanju najboljša ekipa RK Šešir, druga je RK Robit Olimpija, tretja pa
RK Krim Electa. • M. Primožič
TRIATLON MOČI
DESET NOVIH DRŽAVNIH REKORDOV
škofja loka, 20. aprila - Zveza za Triatlon moči in Športno društvo Partizan Škofja Loka, sta bila minulo soboto organizatorja 4. državnega prvenstva v triatlonu moči za moške in ženske.
Kljub poškodbam nekaterih najboljših tekmovalcev je bilo prvenstvo kvalitetno, saj je bilo doseženih kar 10 novih državnih rekordov. Absolutno je bil najboljši Silvo Bertonceli iz Ivančne Gorice, ki je postavil kar 4 rekorde, domačina Darko Polajnko tri, Slavko Fojkar dva, Tržičanka Katja Šmitek pa enega. Tako so državni prvaki postali: Katja Šmitek v kategoriji do 67,5 kg, Nada Velenšek (Celje) v kategoriji do 75 kg, Marko Mršek (Postojna) v kategoriji do 67,5 kg, Darko Polajnko (Škofja Loka) v kategoriji do 75 kg, Silvo Bertoncelj v kategoriji do 82,5 kg, Slavko Fojkar (Škofja Loka) v kategoriji do 90 kg, Robert Nastran (Škofja Loka) v kategoriji do 100 kg ter Oskar Cergol (Postojna) v kategoriji nad 125 kg.
Kot je po zaključku tekme povedal generalni sekretar Zveze za triatlon moči Pnmož Štajer, je z organizacijo prvenstva za ženske zveza letos naredila korak naprej v razvoju tega atraktivnega športa, še več pa bo treba narediti za popularizacijo. • V.S.
BOKS
BOKSARSKA REVIJA NA PLANINI
Kranj, 22. aprila - Boksarski klub Kranj bo s pomočjo gostišča Gorjanc oz. Frenka Bukovnika, organizator mednarodne boksarske revije za memorial Stanka Suhadolnika, ki bo to soboto, 27. aprila, z začetkom ob 17. uri v dvorani na Planini v Kranju. Nastopili bodo boksarji iz slovenskih klubov in tujine, glavna tekma pa bo boj med Zoranom Korenom (Metalec Zagreb) in Sebastijanom Novakom (BK Kranj). Boksarji obljubljajo lepo prireditev, na katero so mladi vabljeni brezplačno. • V.S.
8i & IE
ALENKA KEJŽAR NAJBOLJŠAVSPITTALU
Konec tedna je bil v avstrijskem Spittalu 15. mednarodni plavalni miting, na katerem je nastopilo več kot 350 plavalk in plavalcev iz šestih držav, med drugim tudi naši.
Najboljši plavalki mitinga sta bili Alenka Kejžar, ki je osvojila prvo mesto (1649 točk) in Tanja Blatnik (1525 točk), obe plavalki PK Radovljica Park hotel Bled. Med moškimi je Nace Majcen (Ilirija Ljubljana) osvojil tretje mesto. • V.S.
Boštjan Pristavec, slovenski rekorder v jadralnem letenju
PO 1000 KILOMETRIH MI JE ŠE OSTALO NEKAJ ČASA
Po več kot desetih poskusih v zadnjih treh letih je Boštjanu Pristavcu kot prvemu iz Slovenije uspelo preleteti 1000 km v Alpah.
Lesce, 22. aprila - Jadralnemu pilotu Boštjanu Pristavcu, članu Alpskega letalskega centra Lesce Bled, je pretekli ponedeljek uspel rekordni prelet 1000 km v Alpah, ki so za to se posebej zahtevne. 32-Ietni kontrolor letenja na Brniku, doma z Bleda, se z jadralnim letenjem ukvarja 15 let, je učitelj jadralnega letenja in motorni pilot. Že od leta 1983 $e ukvarja z tekmovalnim jadralnim letenjem, bil je dvakratni državni prvak, trikrat drugi, za največji uspeh pa šteje peto mesto na lanskem predsvetovnem tekmovanju v Vinionu v Franciji. ■ Privrženost letalstvu se običajno začne z letalskim modelarstvom. Je bilo tudi pri vas tako?
"Z modelarstvom sem se zaČel ukvarjati v 3. razredu osnovne šole in še danes imam doma nekaj modelov, nekaj celo še nedokončanih. Ta dejavnost vsekakor omogoča prva spoznanja o letenju, o gradnji letal, in da določene znanje in spretnosti, ki so kasneje zelo uporabne."
Ste eden redkih jadralnih pilotov, ki ima lastno jadralno letalo, s katerim ste opravili tudi ta rekordni polet. Kako ste se odločili za to, saj je kaj takega vse prej kot poceni?
"Že ob študiju na fakulteti sem se odločil za prakso v tovarni Elan, kjer sem dodobra spoznal delo pri izdelavi in tudi Popravilih jadralnih letal. S tem
znanjem sem si temeljito uredil klubsko jadralno letalo, s katerim sem stalno letel. Nato sem prišel na idejo, da bi kupil razbito letalo in ga popravil. Na tak način sem ob finančni
{)omoči staršev uredil prvo etalo, ga prodal, nekaj dodal in si kupil sedanje letalo. Osnovni motiv za lastno letalo pa je v moji želji, da je letalo resnično dobro pripravljeno, vzdrževano in urejeno, kar v klubu, kjer na njem leti več ljudi, ni mogoče zagotoviti. Poleg tega mi je sedaj prihranjeno zelo zgodnje prihajanje na letališče, da letalo za tisti dan sploh dobiš."
Kakšno letalo imate in koliko tako letalo stane?
"Imam jadralno letalo nemškega proizvajalca Glasser Dirks DG 600, ki ga naša tovarna
PODARIM
DOBIM
PODARIM
DOBIM
P°&ARIM DOBIM od 15. 4. 1996 do vključno 19. 4.1996:
DATUM ŠTEV. KARTICE NAGRADA
15.4.96 312324 KOMPLET ELEKTRIČNEGA ORODJA ISKRA
16.4.96 194456 POMIVALNI STROJ IBERNA
17. 4. 96 288150 VRTNA KOSILNICA AL-KO
18. 4. 96 289868 PRALNI STROJ IBERNA
19. 4. 96 298804 GORSKO KOLO UNIVEGA
Imetniki izžrebanih srečk dobijo vse informacije za prevzem nagrad pri PODA-RIM-DOBIM na naslovu: Športna loterija, d.d., Parmova 33,1000 Ljubljana in na telefonu številka: (061) 315-925, vsak delovni dan med 8. in 14. uro.
Elan ni uvrstila v svoj proizvodni program. Zanj ie značilno, da so morali, zaradi njegove izredne zahtevnosti za letenje, podaljšati krila in tako je iz prvotno načrtovanega letala s IS metrskimi krili nastalo letalo z 18 metri razpetine. Ima zelo dobre drsne lastnosti in ie na robu tako imenovanega odprtega razreda jadralnih letal, kjer ni omejitev. Ocenjujem da je moje letalo z vso opremo vredno od 100 do 105 tisoč mark, za novo pa bi bilo potrebno odšteti približno 140 tisoč. Naj dodam, da so letala odprtega razreda še enkrat dražja."
Kako ste pripravili rekordni 1000-kilometrski prelet?
"Želja in prvi načrti, da bi opravili tak prelet, so stari že štiri leta, pri čemer sva se na to pripravljala s klubskim kolegom Mihom Thalerjem, ki ima enako lastno letalo. Samo vprašanje vremenskih razmer je bilo, kdaj bo kateremu od naju tak prelet uspel. Sam sem poskušal že več kot desetkrat, najbližje pa je bil Miha uspehu lani, ko je preletel 905 kilometrov. Vsi ti načrti so upoštevali normalno jadranje na termiki (segretem zraku). V tednu pred letom, ko je v tem predelu Evrope začel pihati zelo močan severni veter, pa se mi je porodila zamisel o tem, ali ne bi kazalo izkoristiti za prelet z jadranji ob pobočjih ta veter, in pokazalo se je, da je bilo to možno."
Zakaj ste prelet začeli v Slovenj Gradcu in ne v Lescah?
"Dva vzroka sta bila za to: veter je bil v Lescah tako močan, da je bilo že vprašanje, kako varno vzleteti. Za Karavankami se pojavijo tako močni zračni vrtinci, da je letenje v
takih razmerah že tvegano. Drug problem pa je, kako priti na severno stran gora, kjer se veter ob pobočjih dviga. V Slovenj Gradcu je teh problemov znatno manj."
Koliko časa je trajal let in kje ste leteli?
"Poletel sem 15 minut pred 9. uro. Za startno točko sem si izbral vas Podgora pri Uršlji gori, za prvo obratno točko pa vas nekoliko južno od Lienza. Nato sem se vrnil do koče na Smrekovcu, kar je bil torej v bistvu prvi prelet s ciljem in povratkom. Drugi del je bil daljši: za obratno točko sem si izbral vas Malls v Val Vanosti 350 km zahodno od Slovenj Gradca tik pred italijansko Švicarsko mejo. Skupno je let trajal 9 ur in 10 minut, povprečna hitrost na preletu pa je bila 111 km/h. Lahko rečem, da kakšne krize v letu nisem imel, bilo pa je hudo mraz med 13 in 17 stopinj pod ničlo. Na koncu sem bil na cilju celo uro prej, kot sem načrtoval."
Prelet je vzbudil precej pozornosti, zlasti med letalci, ki razumejo zahtevnost tega podviga. Kako to doživljate?
"Lahko rečem, da sem zelo prijetno presenečen nad odzivi. Člani ALC so mi priredili lep sprejem, od vsepovsod dobivam čestitke. Kljub rivalstvu med letalskimi klubi v Sloveniji, je bilo veliko čestitk tudi od tam. Vesel sem, ko ugotavljam, da so na ta dosežek čakali povsod v Sloveniji." In kakšni so načrti? "Okrogla številka 1000 je padla. Moja želja je, da bi tak prelet uspešno ponovil še na dva težja načina: s preletom le na en cilj s povratkom, ter s preletom v trikotniku. Sicer pa se že maja prične državno prvenstvo, nato dve tekmovanji v Franciji, kjer bo prihodnje leto svetovno prvenstvo, ter mediteranski pokal v italijanskem Rietiju. Ne vem še, ali bom zmogel in se uspel udeležiti vsega naštetega. Veliki cilj je seveda uspešen nastop prihodnje leto na svetovnem prvenstvu. Prednost Slovencev je vsekakor znanje jadranja v hribih in podobne razmere bodo tudi v Franciji, dopovedujem pa si, da se s tem ne bi preveč obremenjeval, saj to lahko vpliva na samo letenje."
Š. Žargi
OD TEKME DO TEKME
Vertovšek najboljši v half pipu - Snowboard klub Kranj je prejšnjo nedeljo na Krvavcu pripravil klubsko tekmovanje v disciplini half pipe, ki je kot regijsko tekmovanje štelo tudi za točke mednarodne snowboard zveze ISF. Na njem je zmagal 22-letni Žiga Vertovšek (Goltes, Killer Loop), pred Matejem Zrimškom (Kranj, Hooger) in Martinom Martincem (Kranj, Lamar). Pri dekletih je bila najboljša Metka Bašin (Kangoo). • A.D.
Mihov smuk z Vršiča -Člani postaje GRS Kranjska Gora so organizirali vsakoletni Mihov smuk od Erjavčeve koče na Vršiču do Koče na Gozdu. Skupaj je nastopilo 82 tekmovalcev in tekmovalk, najhitreje pa je progo presmučal (4 min, 9 sek) Aleš Vidic iz Kranjske Gore. • J.R.
Jeseničani začeli balinarsko sezono - Letošnjo balinarsko sezono so na Jesenicah začeli z občinskim prvenstvom v pozicijskem in hitrostnem zbijanju za posameznike. V pozicijskem zbijanju je naslov prvaka osvojil Aleš Bobič, 2. je bil Franc Čampa, 3. pa Boštjan Musič, vsi Balinarski klub Jesenice. V hitrostnem zbijanju pa je letošnji prvak Aleš Stroj, Gradiš Jesenice, 2. je Aleš Bobič in 3. Boštjan Musič, oba Balinarski klub Jesenice.J. R.
Bela prvak kegljaške lige - Prejšnji teden se je končala kranjska občinska kegljaška lige. Prvak je postala ekipa Bele, druga je ekipa Merkurja, tretja pa ekipa Petrola. • J.M.
Mlade žirovske košarkarice za tretje mesto -Starejše pionirke iz Žirov, ki so se uvrstile v finalno skupino prvenstva osnovnih šol KZS so prejšnjo v nedeljo doma gostile ekipo OŠ B. Jakac iz Ljubljane in izgubile 40:57 (18:29). Druge tekme finala bodo v soboto, 27. aprila, Žirovke pa se bodo za 3. mesto pomerile z ekipo OŠ S. Kosovela iz Sežane. Tekma bo ob 10. uri v OŠ Žiri. • V.S.
KOŠARKA
V POLFJMLU TUDI KRANJČANKE
Ljubljana, 19. aprila - Organizacijski odbor Šolske košarkarske lige je v petek na posebni tiskovni konferenci v hotelu Slon v Ljubljani predstavil dosednje tekmovanje v popularni ŠKL, ki se končuje ta teden s polfinalnimi tekmami, slovesen zaključek s finalom in spektaklom pa bo 8. in 9. maja v Tivoliju.
Tekmovanje je bilo letos organizirano prvič, vanj pa se je vključilo kar 72 osnovnih in 41 srednjih šol iz različnih koncev Slovenije. Posebnost tekmovanja je, da nastopajo za osnovnošolske košarkarske ekipe obvezno učenke in učenci, in da se šteje skupen rezultat šol, prav tako pa je želja organizatorjev, da srednje šole nastopajo tako z moškimi kot ženskimi ekipami (kar pa ni bilo pogoj). Na prireditvi pa ni pomemben le nastop košarkarske ekipe, temveč tudi nastop plesne skupine in skupine navijačev, navzoči pa so tudi člani foto, video, novinarskih, računalniških in drugih krožkov.
Od gorenjskih osnovnošolskih ekip se je v četrtfinale (med osem najboljših ekip v Sloveniji) uspelo uvrstiti ekipi učenk in učencev iz OŠ Žiri, ki pa so nato izgubili z OŠ Rogaška Slatina, tako da Gorenjci med osnovnošolskimi ekipami v polfinalu, ki se začenja danes, nimamo svojih predstavnikov. Pač pa bodo Gorenjsko v polfinalu zastopale dijakinje Srednje ekonomsko upravno administrativne šole iz Kranja, ki se bodo že danes srečale z ekipo Gimnazije Ljubljana Šiška na domačem terenu.
V Ljubljani bodo nato na povratni tekmi gostovale v četrtek. Med dijaki v polfinalu ni Gorenjcev, saj so bodoči "ekonomisti" iz Kranja izpadli v četrtfinalu.
Še bolj atraktivno kot četrtfinale pa bo nato finale ŠKL, ki bo 8. maja in 9. maja v Tivoliju, na njem pa bodo dobili priznanja in nagrade vsi najboljši iz letošnjega prvenstva. • V. Stanovnik
Presenetili ste me, ko ste dejali, da greste na lov.
"Lovstvo je le dolgo moja velika ljubezen. Ko sem še tekmoval, sem s pokojnim stricem, maminim bratom, hodil v gozd, takrat še bolj kot opazovalec. Zanima me narava, življenje v nJej in zakonitosti tega življenja."
Kdaj ste bili zadnjič na kolesu?
"Včeraj, ko sem vam dejal, da grem po lovskih opravilih. Z gorskim kolesom sem se odpeljal pogledat svoj del lovišča. Z dirkalnim kolesom se manj vozim. Pozimi grem kdaj z njim na valje, da se preznojim in potem bolje Počutim. Po cesti pa se z dirkalcem malo vozim. Zdi se mi dolgočasno. Imam drugo rekreacijo. S Prijateljem tečeva s smučarskimi rolkami na Moijanco. Pozimi igram hokej, sedaj, zaradi nove slulbe, pa tudi plavam in se potapljam. Naredil sem potapljaški tečaj."
Kako ste kot kolesar postali vodja plavalnega bazena? Človek bi pričakoval, da boste kolesarski trener, funkcionar?
"Sedaj sem vršilec dolžnosti upravitelja Trgovskega, gostinskega in rekreacijskega cen-tro Kranj. Vedno me je zanimalo vodenje objektov/že leta 1980 sem želel graditi teniška lgriŠča, pa ni bilo mogoče. Leta 1987 sem bil Med pobudniki gradnje teniških igrišč na Visokem, zadnja štiri leta pa sem vodil teniška 'grišča na Podnu v Škofji Loki. Zakaj nisem v kolesarstvu. Ko sem začutil, da v kolesarskih krogih nisem zaželen in so postali pogoji nemogoči, sem se odločil, da bolje da grem. Zoper mene so bili pogosto odpori in pred sedmimi leti, čeprav sem bil uspešen trener Pionirjev, sem se poslovil. V čast si štejem, da sem organizacijsko pionirsko kolesarstvo postavil na noge, da je bilo organiziranih mnogo več dirk kot do takrat in da so kranjski pionirji pod mojim vodstvom večino teh dirk tudi zmagovali. Judi Tadej Valjavec je bil moje odkritje. V kolesarski šoli je bilo letno od 80 do 100 kolesarjev. S sodelavci smo imeli rezultate, pa tudi nekaj let kasneje so bili v Kranju najboljši mladinci. Sedaj spremljam kolesarstvo obrobno.
GORENJCI NA OLIMPIJSKIH IGRAH
PIŠE: JOŽE KOŠNJEK BOJAN ROPRET, kolesar (Montreal 1976, Moskva 1980, Los Angeles 1984)
Kolesar na lovskih poteh
Kolesar Bojan Ropret iz Hotemaž, ki že 15 let dni najboljšo slovensko kolesarsko uvrstitev na olimpiadah, počne zanimive stvari: navdušujejo ga lov, rolkanje, hokej na ledu in zadnje čase, tudi zaradi nove službe na kranjskem bazenu, potapljanje.
Če bi se hotel vrniti kot trener, bi rabil dve leti, da bi se usposobil za uresničitev projekta, ki ga imam v glavi. Na manjših zadevah bi lahko hitreje začel, vendar ne prinašajo rezultatov."
Vi ste kolesar z najboljšo slovensko uvrstitvijo na olimpiadah. To je sedmo mesto v Los Angelesu.
"Moje sedmo mesto je še vedno najboljša posamična uvrstitev. V takratoem kolesarskem športu ie veliko pomenila. V Montrealu sem vozil 4000 metrov zasledovalno na pisti, v Moskvi sem bil v moštvu, ki je bilo v ekipni vožnji osmo, v Los Angelesu pa sem bil posamično sedmi, ekipno pa smo bili deseti, čeprav so od nas pričakovali veliko več."
Je bila za vas v Los Angelesu kolajna dosegljiva. ??tf=«TTR">
"Stalno sem bil med tistimi, ki smo vodili dirko. Lahko bi rekel, da je bila kolajna v igri, če bi bilo v zadnjih treh krogih vodenje dirke drugačno. Nekaj taktičnih napak je bilo in tako me je do prvega mesta ločilo okrog 150, do tretjega pa 50 metrov."
Katere druge uvrstitve pa še posebno cenite?
"Leta 1983 sem bil mediteranski prvak v Maroku. Moštveno smo bili šesti na svetovnem prvenstvu. Doma sem zmagal vse etapne dirke, na Giru della Regione sem bil enkrat četrti, na Avenirju, največji amaterski dirki na svetu, pa sem bil 13."
Kaj vam je dalo kolesarjenje?
"Tekmoval sem 13 sezon. Začel sem s 15 leti
in takrat so vsi govoriti, da sem mlad. Danes začenjajo veliko prej. V teh letih veselja in razočaranj sem spoznal življenje tudi s tistih plati, ki ga sicer ne bi. Dobil sem izkušnje, ki mi sedaj prihajajo prav. Gmotno pa mi šport praktični ni prinesel ničesar. Portoroški sklepi so nam pustili samo še čast in pravico tekmovati."
Je bilo razočaranj veliko? Prej ste dejali, da ste bili stalno nekomu napoti.
"Najboljšem bil razočaran, ko sem po hudem padcu in težkih poškodbah na glavi, ostal pozabljen na stranskem tiru. Takrat sem spoznal, kaj je športnik na vrhuncu slave in kaj takrat, ko te že odpišejo. Jaz sem se pobral, začel znova trenirati in tekmovati, vendar sem na šport gledal popolnoma drugače. Vedel sem, kaj me čaka, če bom slab. Mogoče sem bil naiven, vendar me je gnala silna želja po dirkah in tekmovanjih, da sem na takšne nevarnosti znova in znova pozabljal."
Kaj vas je pravzaprav vleklo na kolo, v ta skupinski, vendar tudi izrazito individualni šport?
"Na kolesu sem se vedno počutil svoboden. S kolesom sem se lahko peljal praktično, kamorkoli sem hotel. V Sloveniji ni bilo kraja, da ne bi bil v enem dnevu nazaj. Posebno v drugem delu kariere, po poškodbi, ko sem veliko treniral sam, sem si zjutraj zaželel nekam iti in sem se enostavno tja tudi odpeljal."
Ali ste vi v letih, ko ste bili na vrhuncu, ko
(
Bojan Ropret, kolesarski šampion iz Hotemaž, star 39 let. - Slika: G. Šinik
ste bili med najboljšimi amaterji na svetu, pomislili na profesionalno kolesarstvo?
"Imel sem priložnosti, vendar sem jih moral odkloniti. Zame sta se zanimali dve italijanski ekipi, Benotto in Pinarello. Ponudbi sta bili dobri in pripravljen sem jih bil sprejeti, vendar so me v klubu potrebovali Danes mi je žal. Gmotno bi se opomogel, če bi med profiji odvozil vsaj eno sezono. Tako sem ostal doma. Ko sem nehal, star 28 let, nisem imel ničesar. Tako kot na začetku sem bil odvisen od staršev, ki so me živeli. Moja plača nikdar ni bila višja od 320 mark, za zahvalo pa so mi ostala poškodovana kolena, da nekaj časa še hoditi nisem mogel, mnoga razočaranja in grenko spoznanje, kako hitro te lahko ljudje pozabijo, ko te ne rabijo več."
Čao, demos!
$ Jože L>ežman, zunanji sodelavec
mm
■V
mm Ali nam m^medstrankars-mmka razmerja, kakršna so se razvila v gorenjskih občinah, omogočajo delitev na desnico in levico?
Razmere so strašansko pisane. Za občino Bled je značilno, da se čudijo ie, če kak posameznik ne glasuje v skladu z enoglasno večino. Dosegli so tolikšno konsen-zualnost, da je še v časih bratstva in edinstva nismo poznali. V Radovljici pa se nasprotno temu igramo igrico Demos proti ostalemu svetu. Gre za igro, ki je na državnem merilu ie zdavnaj propadla. In tudi radovljiški Demos (koalicija SDSS-SLS-SKD) preiivlja konstantno agonijo, saj nikakor ne najde ne programskega ne kadrovskega skupnega imenovalca.
Na Gorenjskem srečamo torej tako konsenzualno delovanje občinskega sveta v duhu enotnosti samoupravnih interesov kot tudi poskus oblikovanja bipolarnega političnega prostora s strani ne-govalcev revolucionarnih izročil Demosa*
Med tema ekstremoma se dogaja marsikaj, vendar malo takega, kar bi nam pomagalo oblikovati bolj jasno spoznavno mejo med desnimi in
levimi, med zmernimi in ekstremisti. Tipi povezav so namreč najrazličnejši. Zveze, ki so driale pred volitvami, so po volitvah mnogokje razpadle. Strankarski veljaki po občinah le malokje spoštujejo pravila, po katerih se obnašajo njihove driavne centrale.
Bolj pomembno kot vse levice in vse desnice je to, koliko se ljudje med sabo prenašajo. Nastajajo nasprotja, ki jim ne moremo dati globljega ideološkega predznaka, ampak so predvsem posledica osebnih obračunavanj iivahnih dedcev. Tako nastajajo razmerja, ki jih pogosto srečujemo ie v pismih bralcev. Z najhujšim Tempom jo je zastavil g. Cundrič (sicer SDSS), ki v Bohinju neusmiljeno preganja g. Cvetka (sicer SKD). Obračuni so včasih precej iivahni, saj je triiški iupan g. Rupar (sicer SDSS) svojega oponenta g. Bečana (sicer SKD) kar vrgel iz sluibe. O ljubem mi Vitomirju Grosu (sicer LS) le toliko, da ga preganjajo tako SKD kot SDSS kot ZLSD, on pa vodi vojno enega proti vsem. Podobnih konfliktnih točk ie Še kar nekaj. Vse po vrsti dokazujejo, da se razmerja v občinah praviloma oblikuje-
jo manj na ideoloških, bolj pa na personalnih delitvah, torej bolj na (ne)skladnosti značajev kot (ne)skladnosti programov.
Zato predlagam, da med gorenjskimi občinskimi svetniki opravimo anketo, v kateri bi jim zastavil nekaj razmeroma enostavnih vprašanj:
Ali ste bili član Zveze komunistov?
Ali ste bili po letu 1990 član
več kot ene stranke?
Ali ste za uvedbo smrtne
kazni?
Ali ste za legalizacijo prostitucije?
Ali ste pripravljeni plačevati cerkveni davek? Ali naj bo Gorenjska pokrajina?
Ali ste za enako zastopanost obeh spolov v politiki?Ali aktivno obvladate vsaj en tuji jezik?
Ali so vaši mesečni dohodki večji od 200.000 SIT?
Anketiranci bi odgovorili na anketo tako, da bi napisali, v kateri stranki so in odgovorili na gornja vprašanja z da ali ne. Prepričan sem, da bi tudi potem, ko bi obdelali rezultate te ankete, teiko govorili o jasni meji med levico in desnico na Gorenjskem.
(Joie Deiman je član LDS)
PREJELI SMO
Javna zahvala
Oskrbovanci DOMA DR. JANKA BENED1KA iz RADOVLJICE, se prisrčno zahvaljujemo celotnemu osebju, da nam je z velikim trudom omogočilo tradicionalno in tudi versko tako lepo doiive-
61
ti velikonočne praznike 1996!
Največjo zaslugo za to ima vodstvo DOMA, kije velikodušno omogočilo sestaviti bogat izbor velikonočnih jedil ter jedilnico praznično opremiti. Še prav posebno zahvalo pa zasluii kuharsko in streino osebje, ki nam je
jedilni izbor res strokovno pripravilo in serviralo. Radovljica, 2. aprila 1996 Hvaležni oskrbovanci
mmdik
Ana Mali medicinska sestra - kozmetičarka <£) 064/46-369
^ietence 4a
Nezakonitosti pri pobiranju takse za obremenjevanje okolja v Tržiču
Na predlog iupana g. Pavla Ruparja je Občinski svet dne 27. septembra 1995 sprejel Uredbo o taksi za obremenjevanje okolja. Uredba je začela veljati 1. oktobra 1995. S to uredbo je bila uvedena taksa po 40 SIT za m3jjorabljene vode na mesec. Zupan je v utemeljitvi za uvedbo takse navedel, da sredstva, ki se zbirajo kot razširjena reprodukcija ob ceni vode, ne zadoščajo za obnovo vodovodov in kanalizacije v občini Triič. V dokaz, kako slabi so cevovodi, je svetu pokazal kos preperele (zarjavele) vodovodne cevi. Navedel je, da cen ne moremo povečati (določene so z Uredbo o načinu oblikovanja cen komunalnih storitev), zato je edini način, da se zberejo potrebna sredstva za obnovo vodovodvo, uvedba takse. Takso zaračunava upravlja-lec vodovoda na podlagi podatkov o porabljeni vodi. Taksa ne bremeni občanov, ki so si vodovode zgradili sami.
Na 10. sejo sveta, ki je bila dne 10. 12. 1995, pa je iupan posredoval predlog uredbe o dopolnitvi uredbe o taksi za obremenjevanje okolja, po kateri naj bi se dodal nov 4.a člen, ki bi se glasil: "V vseh naseljih, kjer ni upravljalec vodovoda Komunalno podjetje Triič in ne razpolaga s podatki o porabi pitne vode po m3, se taksa za obremenjevanje okolja zaračunava po osebi in znaša 160 SIT na osebo mesečno." Te spremembe pa svet ni sprejel.
Kljub temu pa je Komunalno podjetje Triičv januarju 1996 poslalo poloinice za plačilo takse tudi občanom,
ki imajo lastne vodovode. Na pritoibe precejšnjega števila občanov jim odgovorni v KP Triič pošiljajo odgovore, da so takso dolini plačevati. Leto pa kaie na zlorabo polo-iaja in nezakonito pobiranje takse od precejšnjega števila občanov Triiča. Predstavniki KP Triič so bili namreč navzoči na obeh sejah Občinskega sveta, ko je le-ta obravnaval navedeno Uredbo, zato je vsako sprenevedanje odveč. Ob tem se mi postavlja vprašanje, kdo skrbi za zakonitost, ki je osnova vsake pravne driave, ki mora poskrbeti, da bodo tisti, ki pobirajo tolarje nezakonito, tudi ustrezno kaznovani. Ne nazadnje je bil predlog iupana, g. Ruparja, za spremembo uredbe, tipičen primer socializacije bremen obnove vodovodov, kar je po njegovem preiiveli način preteklega sistema, kar pogosto poudarja kot bistveno slabost preteklosti.
Janez Ahačič, občinski svetnik
Zrcalce, zrcalce
V časopisu Gorenjski glas ste v rubriki Zrcalce, zrcalce v dneh 5. in 9. aprila 1996 objavljali ime naše organizacije in prisotnost predsednika na seji občinskega sveta Občine Žiri, ki je bila dne 26. marca 1996.
Omenjene seje se sploh ni udeleiil predsednik zbornice g. Andrej Karlin, kot napačno navajate, temveč podpredsednik zbornice g. Franc Šifrar.
Menimo tudi, da navedbe enega od svetnikov in objavljanje imena naše organizacije, na da bi zadevo preverili, ne sodi v korektoo ravnanje novinarja, ki je zadevo objavljal.
Smo organizacija, ki dela v dobro obrtništva in skuša strankam in svojim članom, kolikor je mogoče v največji meri pomagati, seveda v
Ivankina trnova pot
III.
Vsi dobri sklepi so ponovno, kot ie tisočkrat prej, izpuhteli v zrak. In spet so se začele more.
'Ko sem zvečer zlezla v posteljo, in ko sem ielela zaspati, sna ni bilo od nikoder. Tatica, tatica, tatica, mije odmevalo v ušesih. V prsih me je bolelo, da sem komaj dihala. Kaj, če me je kdo videl, sem se spraševala in potne kapljice so se mi nabirale po čelu. Boris je moje stanje pripisoval napornemu študiju, zato me je velikokrat pustil lepo pri miru. Obrnil se je na drugo stran in zaspal. Pa tako grozno je smrčal! Včasih tega nisem niti opazila, sedaj, ko sem imela kup svojih teiav, mi je šlo vse na iivce. Na nesrečo je zbolela še hčerka. Bronhitis je postal stalen gost v naši druiinici in bolj, kot sem si ielela, da bi bilo vse po starem, slabše je bilo, vleče na dan spomine Ivanka.
Prav nič noče biti prizanesljiva do svojh napak. Pred menoj, ki sem vdrla v njen dom, jih razgrinja in razgalja, kot bi se ielela znebiti grehov. Včasih ji uide kakšna kletvica. Ne tista, prostaška, pa vendarle dovolj prepričljiva, da z njo podkrepi svoje pripovedovanje.
"Mislila sem, da me bo hčerkina bolezen spremenila in streznila. Ure in ure sem jo nosila v naročju, ker jo je dušil kašelj. Jokala sem in molila ter prosila boga odpuščanja za svoje grehe. Bila sem prepričana, da me hoče na ta način kaznovati. Nekoč me je slišala celo tašča in še zaradi tega je nastal ogenj v strehi. Toda nikoli pa res ni tako hudo, da ne bi ponovno posijalo sonce," je Ivanka prepričljivo spremenila ie znani rek.
In nato, ko sva za nekaj minut prisluhnili znani melodiji po radiu, spet nadaljevala: "Po ulici sem tavala, kot bi me nosila luna. sebi sem začutila ie znani nemir. Najbolj
		USODE PIŠE: MILENA MIKLAVČIČ				
						
okviru zakonodaje in zmotnosti.
Ker smo doslej vedno dobro sodelovali, pričakujemo vaše pojasnilo. Andrej Karlin, predsednik OOZ
Občinski ključavničarji spet na delu
Kranjski iupan Gros se pn delu, ki naj bi ga kot prvi meščan Kranja opravljal v dobro svojega mesta, očitno dolgočasi. Zdi se, kot da ne ve, kaj naj počne, zato tudi drugim ne da miru pri njihovem delu. Že več kot leto dni je športno zelo aktiven. Za začetek so ga zanimali predvsem športni objekti. Zaposlil je tako imenovanega gospodarja športnih objektov (ki je za denar kranjskih davkoplačevalcev sicer gospodaril samo z dvorano na Bledu) in od tedaj ključavnice teh objektov nimajo več pravega miru. Občinarji jih na Grosov ukaz kar naprej vrtajo, ščipajo in pilijo. Če je to za njih prenaporno, pokličejo Še podjetje, ki takšno delo bolj strokovno opravi. Pri njihovem početju jih ne zaustavi niti policija! Potem ko so se po kakšnem poldrugem kilogramu zamenjanih ključavnic na letnem kopališču znašli na sodišču, ki bo prihodnji teden odločilo, ali jih smejo menjati še naprej, so se z vso ihto lotili ključavnic na starem zimskem kopališču v Savskem LogU-Uporabili so primitivno vlomilsko tehnologijo in obstoječe ključavnice enostavno odlomili. Ker pa je to bilo mogoče samo z notranje strani, bo policijo zanimalo, kako je vlomilec v objekt lahko prišel.
Kakorkoli ie, za iupanb mesta Kranja so ključavnice, njihovo lomljenje in vrtanje, postala obsesija. Kje je globlji
Nadaljevanje na 25. strani
mi je bila všeč Nama. V njej sem se izgubila kot igla v kopici snega. Bil je ravno čas razprodaj in ljudi se je trlo kot še nikoli. Najprej sem se ustavila v pritličju, kjer so prodajali pasove. Všeč so mi bili, dobro se še spomnim, beli, malo širši kot običajni, in narejeni iz neke umetne snovi. Tega, kako ga bom spravila v torbo, sem se domislila šele v trenutku, ko sem stala zraven njega. Nihče me ni opazil, ko sem na skrivaj oprezovala okoli sebe.
Odhitela sem v zgornje nadstropje, kjer so prodajali plošče. Takrat mi je bil všeč tisti mali črnolasi pevec, no kako mu je ie bilo ime... mislim, da je bil Oto Pestner. Na vsak način sem morala dobiti njegovo ploščo. Ko sem jo neslišno spustila za pulover, sem ugotovila, da ni nič laijega kot "kupovati" na ta način. Hkrati sem opazovala ljudi, ki so hiteli mimo mene in razmišljala, koliko jih je še podobnih meni. Upala sem, da ne veliko, drugače bodo postali prodajalci pozornejši, kot pa so bili sicer..."
Veliko pozneje, ko jo je njena odvetnica napotila k psihiatru, da bi dobila potrdilo o zmanjšani prištevnosti, je te dogodke ponovno obujala pred majhnim, k debelosti nagnjenim zdravnikom (to mi je še posebej poudarila, češ, poglej, spet nekdo, ki je majhen in debel in hoče upravljati z mojo usodoo!)
"Veka mu je ves čas utripala in zdelo se mi je, kot da mi meiika in mi potrjuje, da sem naredila prav," ne more iz svoje koie Ivanka, če bi bil resen in dostojanstven bi mi mogoče vzbudil občutek kesanja in obialovanja, tako pa so se te stvari z leti spremenile v eno samo nepozabno pustolovščino. "
"So vas kdaj ujeli?" sem jo pobaral, ker me je ie začela mučiti radovednost. "Pri tem ne," mi je odgovorila.
"Le Boris je začel nekaj sumiti. Zdelo se mu je, da mi ne daje toliko denarja, da bi se lahko oblačila tako, kot sem se. Takrat so bile dobre obleke draije kot danes. Začel me je celo zasledovati. Sumi, razprtije, ljubosumje in obtoibe so postale med nama stalni gostje. K temu je nekaj pripomogla še starostna razlika, njegov poloiaj in vsakodnevni očitki, ki sem jih bila deleina od njegovih staršev. Če so le mogli, so mi dali vedeti, od kod sem. In da moram biti zelo lepo tiho in poniina in hvaleina. Toda v meni ni bilo prostora za hlapčevstvo. Danes, vem, da sem jih na ta način ielela prizadeti in poniiati, toda kaj, ko sem najhujši udarec zmeraj "prihanila" zase. Boris se je pogosteje kot prej ukvarjal tudi s hčerko. Na še enega otroka nisva niti pomislila. Vodil jo je na razstave, v lutkovno gledališče, iivalski vrt in bogvedi kam še. Bila sem ie absolventka, študij mi, na srečo, ni povzročal kakšnih teiav. Čeprav mi je Boris to očital, vendar se za moške več kot toliko nisem zmenila. Priznam, da mi je bilo všeč, če so se zanimali zame, toda na kaj drugega nisem niti pomislila. Šele pozneje... morda..."
Ivankina zgodba se mi je zdela skoraj neverjetna. To sem ji tudi rekla. Zvonko se je zasmejala in me frenilla po roki, ki je hitela zapisovati vsako njeno besedo.
"V ljudeh se skriva vleko več strasti, pregreh in nenavadnosti, kot si upamo priznati na glas. Veliko ljudi ima, dva, tri, štiri, ali celo več obrazov. Nikoli se vnaprej ne ve, kakšnega bodo pokazali tebi," me je poučila.
"Življenje se je nenadoma korenito obrnilo. Taščo je nekega večera obšla slabost, zgrudila se je, toda ni se več zbudila. Borisa je njena smrt zelo potrla. Niti zavedal se ni, kako je bil odvisen od nje. Spoznala sem, da je še zaradi takih malenkosti kot kravata in
nogavice, iskal nasvet pri njej. Niti obleči se ni upal brez njenega nasveta! Oče je udarec prenašal veliko laije, ali pa mu podoba, ki jo je kazal v javnosti, ni dovoljevala, da bi pokazal svoja čustva. Kar naenkrat sem morala misliti na dva moška in na to, kako jima ustreči. Na srečo sem ie diplomirala, toda z zaposlitvijo, vse je tako kazalo, vsaj nekaj časa ni bilo nič. Postala sem iivčna in zoprna. Borisu sem očitala, da me hočeta imeti doma za sluikinjo. Razburil se je in me prepričeval,, da je to samo prehodno, dokler se z očetom ne navadita iiveti brez mame. Vdala sem se in pristala na tri mesece. Nič več kot toliko. Kuhala sem jima, prala, pospravljala, vodila hčerko na sprehod, h klavirju, vmes pa sem ielela narediti tudi šoferski izpit. Zaradi moje pridnosti je tudi Boris malo popustil in zdelo se mi je, da je moje tatinske pohode zabrisal čas. Privoščili smo si tudi nov avto in vsak konec tedna smo se odpeljali ven, v naravo. Marsikatera bi mi lahko zavidala, toda jaz pa, priznam, nisem bila srečna..."
Najprej sta se z Borisom poročila. Potem pa si je poiskala sluibo. To ni bilo teiko, saj je lahko celo izbirala.
"Delo v komerciali me je strašno veselilo. Imela sem polno glavo načrtov in če se je le dalo, sem uveljavila svojo voljo. Seveda šele potem, ko so se navadili name. Pristala sem v moškem kolektivu, kjer so ie veljala neka nenapisana pravila, kaj kdo lahko in česa ne sme. Začelo pa se je z dnevnicami. Ne bom ti povedala kako, ker bi me lahko še danes kdo posnemal. Nikoli se ne ve... Toda bilo je najenostavneje obračunati nekaj, kar je bilo samo po sebi umevno, da se je zgodilo, pa se ni... Že pred menoj so krasno sluiili z njimi, to sem ugotovila pozneje. Spet je na dan planila tista čudna strast, ki ji nočem dati niti imena. Denar... imeti veliko denarja... Pazila sem, da nikoli nisem delala v "kompaniji". Le sama. Ker če vesta dva, je ie toliko, kot bi vedeli vsi..."
Nadaljevanje s 24. strani
vzrok za to, lahko izve, če se poglobi v Freudovo psihoanalitično teorijo, ali pa se za odgovor obrne na ustreznega strokovnjaka. Morda bo pomagalo! Za davkoplačevalce pa bo gotovo ceneje. Aleksander Stoianovič, dipl. psih., v.d. vodje strokovne službe
Javno vprašanje
kranjskemu
Zupanu!
Iz sredstev javnega obveščanja sem izvedel, da so v Sloveniji ustanovljene štiri višje strokovne Šole z motnostjo vpisa ie v letošnjem tetu. Med temi šolami sta tudi višji šoli za elektroniko in strojništvo.
vprašujem:
Kaj je storila kranjska občina in Vi iupan osebno, da bi Kranj, ki ima najvišje razvito elektro industrijo v Sloveniji, dobro razvito srednjo Šolo in s tem tudi izraieno potrebo Po dobro usposobljenih strokovnih delavcih ter moinost zagotoviti ustrezni del praktičnega strokovnega izobratevanja v kranjskih podjetjih, pridobil višjo strokovno šolo elektro in strojne smeri?
Menim, da gre ponovno za izgubljeno priloinost v razvoju mesta kot regijskega središča in za izgubljeno priloinost, ki bi lahko kranjskemu gospodarstvu zagotovita tudi boljše strokovne Pogoje. Gre tudi za boljše motnosti za pridobivanje strokovnih znanj mladim Kranjčankam in Kranjčanom.
Prav zaradi tega, ker kot iupan v tem mandatu še niste Predstavili svojega programa razv0ja Kranja mestnemu svetu Vas pozivam, da to °Pravite takoj, tako da ga bo
moino obravnavati in dopolniti v mestnem svetu in zainteresirani javnosti.
Peter Orehar
za: OO SKD Kranj
Še enkrat zadeva Godešič
Kot vaŠčanka Krajevne skupnosti Godešič bi k objavi v vašem časopisu z dne 12. aprila 1996 rada nekaj pripomnila. Sem osebno neprizadeta in pišem v svoji osebi, kako gledam na stanje v naši Krajevni skupnosti.
V naši vasi je čutiti nemir, Medsebojno nezaupanje, ni več takega prijateljevanja kot v preteklih desetletjih. Saj so °ite vendar razlike v odnosih tako rekoč ie preseiene. Vsi t*5*}, ki danes delajo in odločajo v krajevni skupnosti, so Pred desetletji skupno z vsemi vaščani gradili, obnavljali večino s prostovoljnim delom, jako, da je bila naša vas lahko zgled marsikateremu kraju.
Ali je mogoče, da je sprememba druibenega sistema vzbudila klice sovraštva, ali }e mogoče, da so vsa desetletja jčtali in sodelovali v organih krajevne oblasti isti ljudje s figo v iepu (po Omanu), verjamem, da ne. Vsekakor bl morali upoštevati mišljenje nasprotno prizadetih 12 podpisnikov svojcev padlih bor-Cev, ki se pa pri postavitvi Plošče niso strinjali. Človek je {ako ranljiv, iivljenje pa tako kratko.
. Svet KS je pridobil dovoljenje od NADŠKOFIJSKEGA ORD1NARIATA iz LJubljane, ki med drugim Piše. "Nikogar pa ni mogoče Prisiliti, da bi bilo ime svojca napisano na plošči." . vsa dobronamernost krajevne skupnosti iz dopisa omenjenega članka pa le Kate na neko trmo ali celo na sovrainost. Imamo de-
mokracijo, pravno driavo, neodvisno sodstvo od politike, da pa pravice človeku ne bi bile okrnjene, je sodstvo odločilo tako, kot je.
Moram pa reči, da se je rahel pritisk izvajal na obe strani. Z zbiranjem denarja po hišah za postavitev plošče padlih irtev s strani Krajevne skupnosti prikazuje, da je bil uspeh pač večji tam, kjer je bila večja politična moč.
Kar se pa tiče izzivalnega naslova v prejšnjem članku, zaradi rušenja na Godešiču pred 30 leti, pa je bil takrat spor Krajevne oblasti samo z eno druiino v vasi. Ni pa prav, da se to izrablja sedaj v povsem druge namene.
Želeti pa je, da bi bilo soiitje med vaščani v naši vasi še kdaj tako, kot je nekdaj bilo.
Anica Križaj, Godešič
Afere ne bo
Občinski zapisnik in županovo dete
Odgovor: Gospodu Šubicu na podtikanja, Dnevnik, 11. aprila 1996, stran 10.
Ne vem, koga moti nov Marijin vrtec v Cerkljah. Morda samo kakšnega posameznika, ki nima več majhnih otrok. Za mene je to prva pametna in potrebna investicija nove občine Cerklje.
Stari vrtec Kurirček Robi pri OŠ Davorin Jenko Cerklje je premajhen. Povečanje obstoječega je skoraj nemogoče na tej lokaciji. Montaina gradnja in planirana povečanja šole in telovadnice, kot bivši član sveta šole smo leto za letom prilagajali pravilnik - točkovnik, kako omejiti prevelik vpis otrok v vrtec? Prizadevali smo se, da ne bi delali krivic - pa smo jih pri sprejemu. Mimo vrtca vozijo starši otroke v druge vrtce izven občine.
Velikemu problemu je prisluhnilo iupnišče. Teiava bo rešena hitro in poceni. Samo nova lokacija in dokumentacija bi presegla ceno vrtca v iupnišču. Za začetek gradnje bi čakali nekaj let. Vrtec v iupnišču (farovški hlevi) pa bo nared ie čez pol leta.
Nastala bo konkurenca, kar je prav. Vsaka dobra in poštena konkurenca je dobrodošla. Vsak občan se bo lahko sam odločil, kam bo vpisal otroka: v katoliški Marijin vrtec ali v vrtec Kurirček Robi. Upam, da bosta vrtca sodelovala, se usklajevala in si pomagala. Cena naj bi bila enaka. Z novim vrtcem se bo odprlo tudi nekaj novih delovnih mest (reševanje brezposelnosti). Denar bo ostal doma in se oplajal.
Kdo bo vrtec plačal? Mi občani. Nihče ne vpraša, kdo bo plačal skakalnice na Krvavcu? Na otvoritveni tekmi na Krvavcu je skakalo samo pet fantov iz naše občine. V novem Marijinem vrtcu pa bo zadovoljnih do sto drutin iz naše občine.
Z novo ideologijo v Cerkljah ne bo teiav. Večina bivših ateistov in komunistov, kar pridno pošilja svoje otroke v Cerkev in verski vzgoji. V zadnjih treh letih se 98 odstotkov šoloobveznih otrok vpiše tudi k verski vzgoji -verouku.
Roko čez Marijin vrtec bo drial Župnijski urad. Zakaj pa ne? Daleč naokoli so poznani Župnijski uradi kot dobri in pošteni gospodarji v Cerkljah še posebno.
Tudi iupan bo poslal svojo malo EV ICO v Marijin vrtec. Krščansko je bil vzgojen in tudi tako iivi naprej. Skrbi za obstoj slovenskega naroda Že v tem letu se mu je rodila deklica. V zrelih letih kot peti otrok.
Na koncu. Župnijski urad je prisluhnil teiavam nove
občine. Samo nekaj korakov od iupnišča stoji Zadruini dom. Ta ni prisluhnil (na cerkvenem svetu), nekoč je bil to Ljudski dom. Že za časa cesarja Franca Joiefa je bila v njem Občina Cerklje. Bila je tudi v kraljevini Jugoslaviji in komunistični Jugoslaviji. V novi driavi Sloveniji pa se mora nova občina Cerklje umakniti iz Zadrui-nega doma zaradi samo dveh samodricev, veljakov in naslednikov socializma. To pa je afera in sramota za slovenski narod.
Ivan Mlakar, Cerklje
Poročilo o nesreči
Poročilo o nesreči z naslovom "Trinajstletnik s traktorjem pred vlak", ki ga opisuje ga. novinarka H.J., me je spodbudilo k odgovoru na skrajno nedostojno poročanje o tragičnem dogodku.
Popolnoma jasno je, da otroci ne sodijo za volan traktorja, avtomobila, motornega kolesa oziroma vsakega prevoznega sredstva brez spremstva staršev. Vendar je ta ugotovitev načelna in ne spremeni nobene posledice tragične nesreče. Ga. novinarka II.J. pa je v tem poročilu navedla tudi vzroke, zakaj so otroci za volanom traktorja in vzroke nesreče označila z besedami: ponos staršev, ne-spamet, domišljavost, pohlep,... Primer nesreče je opisan brez minimalnega občutka za bolečine, ki jih starši nesrečnega otroka preiivljajo in razmišljajo, zakaj se je to zgodilo. Po mojih osebnih nazorih in vrednotah je tako poročanje o nesreči in vzrokih nesreče neprimerno, sklepam pa, da v tem mišljenju nisem osamljen.
Ob tem tragičnem dogodku lahko razmišljamo tudi drugače. Sorsko polje je prerezano z ielezniško progo tako kot veliko polj v Sloveniji in tudi drugje. Nekje pač ieleni-ca mora biti speljana. Vendar, se lahko vprašamo, kaj je ieleznica naredila za zmanjšanje nesreč na odseku Sorsko polje (Šk. Loka - Kranj). Andrejev krit res obstaja na vseh prehodih in je znak za obstoj nevarnosti pri prehodu telezniške proge. Vendar danes nas Andrejev krit spominja na čase parnih lokomotiv, konjskih vpreg in vlakov, ki so bili veliko počasnejši in glasnejši od današn/ih,a ie takrat so bile na teh prehodih zapornice, ki jih danes ni več. V tem obdobju pa se je število vlakov povečalo, hitrosti vlakov so večje, hrup vlakov pa manjši. Železnica je med tem časom samo ukinila številne prehode po razlagi: če ni prehoda, tudi nesreče ne more biti. Ostale prehode pa je pustila nezavarovane in brez zvočih ali svetlobnih opozorilnih signalov. S pomočjo statistike se lahko takoj poišče nasprotno mišljenje, da je glede na to doliino proge ie tako preveč prehodov, kot drugje. Vendar se s tako posestno strukturo, obliko in poloiajem njiv ne da drugače urediti in zato je potrebno imeti večje število prehodov.
Moj namen ni obtoievati ielenice, kar bi bilo nepravično. A če bi bila na tem prehodu nameščena zapornica, ali narejen podvoz oziroma bi bili nameščeni minimalni svetlobni opozorilni znaki, poročila o nesreči ne bi bilo. Poročilo, ki nedvoumno obtoiuje starše, da so krivi nesreče, je pa brez primera. Cenjena ga. novinarka H. J., lahko je biti za včeraj pameten. Bodite to raje za jutri in storite kaj, da se bo število takih nesreč zmanjšalo. Ob tem jutrišnjem delu pa ne obtoiujte
starštev nesrečnega otroka, ki bodo morali celo iivljenje in tudi večkrat dnevno iti čez ielezniški prehod, kjer je nesrečni Roman tako ialost-no končal svojo iivljenjsko pot. Vsak pri sebi ie nosi prevelik občutek krivde in ni potrebno, da se krivda povečuje še z objavami poročil v javnih občilih. Besede, kot so: ponos staršev, nespamet, domišljavost, pohlep,... ne sodijo v poročilo. Ugotovitve in navedbe vzroka nesreče ga. novinarke H. J. v Gorenjskem glasu in odgovorov na poročila bodo šla v pozabo. Nikoli pa starši ne bodo pozabili, da se nesrečni Roman ni vrnil s polja domov. Samo nesrečna druiina ve, da nekdo manjka doma. Številna poročila, vzroki nesreče, polemike, materialne posledice, mnenje okolice pa čas neobhodno in nezadrino prekrije, srčna bolečina staršev pa stalno in vedno ostane - do konca.
J. B. (naslov v uredništvu)
Mesto učitelja je na vrednostni lestvici spet na dnu
Ali telimo zdravo druibo, odgovorno, delavno, pošteno in srečno?
Kdo je poleg druiine vzgajal rod današnjih staršev, ki danes 'uspešno ali neuspešno vzgajajo po svojih pridobljenih vzorcih svoje otroke?
Kdo je vzgajal poštene in nepoštene politike, direktorje, učitelje, zdravnike, pravnike, srečne ali nesrečne ljudi in po katerih kriterijih?
Vedno je zadaj stal učitelj, večna nepotrebna nujnost.
Ali je lahko nezadovoljen učitelj vzgojitelj in učitelj mladih, ki bodo jutri jedro in gibalo te druibe in dr tave?
Ali lahko otrok spoštuje učitelja in v njem prepoznava osebnost in lasten zgled, če ta učitelj v druibi ni cenjen niti spoštovan?
Učitelj je feminiziran poklic. Za uspešno in delu predano učiteljico je vedno stal nekdo - moi - inienir, pravnik, zdravnik in nikoli ji ni bilo treba misliti, koliko bo zaslutila in zato jo je druiba vedno lahko izkoriščala. Ali pa je bila preskromna, da bi terjala primerno plačilo. Zgo-ja učiteljev je bila vedno -potri in nesebično delaj.
Penzija učitelja je miloščina in sramota.
Učitelj nima nobene motnosti dodatnega zasluika. niti privilegijev, ki jih nudijo delovne organizacije. Učitelj še ni videl trinajste plače.
Izobrazba in odgovornost današnjega učitelja pa je enaka izobrazbi in odgovornosti pravnika, zdravnika, novinarja...
Predsednik vlade ima okrog sebe ministre, ki jih je sam postavil in če se hočejo obdr-iati, morajo biti predsedniku lojalni.
Ali je minister za šolstvo naš minister ali vladni minister in v čigavem ineteresu dela? Dokler bo vlada dopuščala malverzacije, o katerih vsakodnevno beremo, bo za nekatere res bore malo ostalo. Zato naj se ne sklicuje na razumevanje poloiaja, v katerem smo.
Ne bomo se več sprijaznili z minimumom, ki nam ga odmerjajo, da še delamo in gre karavana naprej, in potem nam odmerijo spet le drobtinice, s katerimi nas vedno pretentajo.
Sindikalni zaupniki v republiki so drugače plačani kot učitelji. V teh dneh se kaj pretresljivega pri njih ni zgodilo.
Zato dajemo pobudo, da Odbor sindikata takoj pošlje vsem šolam pristopno izjavo
za splošno stavko in zahtevamo, da se Republiški sindikat vzgoje in izobratevanja takoj začne pripravljati na resna pogajanja z vlado. Razlogi:
1. Redno zaostajanje v primerjavi z drugimi gospodarskimi, kot tudi negospodarskimi panogami.
2. Ponitevalen odnos druibe in vlade do pedagoškega poklica.
Zahteve:
1. Izhodiščna plača za negospodarstvo naj se izenači z izhodiščno plačo za gospodarstvo. Osnova naj bo ena, tako za druibene dejavnosti, gospodarstvo, upravo in druibene skupnosti.2. Vsem učiteljem naj se prizna dodatek za delo z otroki -
Učitelj ne napreduje v komunikaciji s sebi enakimi, njegov sogovornik je vedno otrok ali mladostnik, ki zahteva posebno obravnavo in odnos.
Tudi visokošolski učitelji obsojajo politiko plač in socialnih transferov, ki jo v zadnjih tzreh letih vodita parlament in vlada.
Nikjer v Evropi ne obstajata v javnem sektorju dve osnovi in nikjer ni tako visokih razmerij med najnii-jo in najvišjo plačo, kot pri nas.
Ocenjujemo, da je vodstvo sindikata v zadnjih dneh letih skrajno neučinkovito in takega ne potrebujemo, daj je bolj lojalno od vladem kot do svojega članstva.
V kolikor vodstvo sindikata ne bo takoj pokazalo več prodornosti in učinkovitosti, bomo člani sindikata naše šole kolektivno izstopili iz njega in k temu dejanju pozvali tudi ostalo članstvo in se organizirali sami. Sindikat Osnovne šole F.S. Fin/ga rja Begunjska 7, Lesce
sledi 34 podpisov
V Beneško Slovenijo (tudi) z darili
Gorenjskega glasa
Upokojeni pedagoški delavci, ki delujemo v Zvezi društev pedagoških delavcev Slovenije, smo lO, t.m. obiskali prelepo Beneško Slovenijo.
Naš osrednji cilj je bil spoznati Slovensko šolsko središče v Špetru (San Pie-tro), ki s svojo razvejano šolsko in kulturno dejavnostjo skrbi, da ne zamre slovenska beseda in narodnostna zavest v Beneški Sloveniji.
Ravnateljici - slavistki (diplomantki ljubljanske filozofske fakultete) prof. Živi Gruden smo izročili nekaj daril kot znak spoštovanja za kulturno poslanstvo, ki ga ona in njeni kolegi in kolegice opravljajo v Nadiški dolini, domovini naših "Čederma-cev" in Ivana Trinka Zamejskega.
Darila so prispevali: Zaloi-ba MK, Gostinska srednja šola iz Ljubljane, zga Gorenjske pa - GORENJSKI GLAS, majice z napisom "Odkar znan brati, berem", ter zajeten "pok" almanaha Gorenjska. Obojega so bili zelo veseli. Majice bodo uporabili za telesno Športno dejavnost, almanah pa je odličen informator, ki zbli-iuje dve regiji. Razdelili ga bodo staršem in krajanom Špetra.
Plemenito gesto sta napravila tudi knjiievnika Ivan Jan, ki je podaril knjigo "Med ognji" ter Neta Maurer s kupčkom pesmic za najmlajše. Ob tej prilot-nosti se vsem iskreno zahvaljujem!
Kakšna je dejavnost Slovenskega šolskega središča v
Špetru?
Deluje v okviru Zavoda za slovensko izobraievanje, ki je bil ustanovljen v Čedadu 1980. leta, da bi koordinirla in vodil pobude slovenske narodnostne skupnosti v Vi-demski pokrajini na šolskem in izobraievalnem področju.
Zakonsko je Šolsko središče privatna ustanova (društvena dejavnost), ki si je Z dobro zastavljenimi organizacijskimi in strokovnimi akcijami, (kljub mnogim oviram) pridobila driavni certifikat za opravljanje predšolskega in osnovnošolskega dvojezičnega izobratevanja.
V vrtcu imajo 45 otrok v dveh oddelkih. V vsakem delata dve vzgojiteljici, ki se izmenjujeta pri jutranjem in popoldanskem delu, sredi dneva pa delata po štiri ure skupaj. Vrtec je odprt od 8. do 16. ure. Ena vzgojiteljica vodi dejavnosti v italijanskem jeziku, druga v slovenskem. V osnovni šoli je pet razredov (v I. - 20 učencev, v 2. - 17 učencev, v 3. - II učencev, v 4. - tudi II učencev, v 5. razredu 6 učencev). Številke kaiejo, kako narašča zaupanje staršev v to šolo, saj bi sicer morali hoditi otroci v Gorico, če bi hoteli imeti pouk v slovenščini in biti tam v internatu).
Šola je celodnevna: 4 ure dopoldne in 3 ure popoldne z enournim odmorom za kosilo. (Med kosilom so vedno navzoči vsi učitelji.)
Pouk v enem ali drugem jeziku se izmenično odvija v jutranjih in popoldanskih urah, in sicer vedno po modelu ena oseba - en jezik.
Vsem pedagoškim delavcem v vrtcu in šoli je materinski jezik slovenščina oz. tamkajšnje narečje. Se pa stalno strokovno izpopolnu-jejo, tudi na ljubljanski univerzi v okviru projekta poletne Šole za zamejce. Sicer imajo večinoma italijansko učiteljišče ali vzgojiteljsko šolo. (Zanimivo je dejstvo, da je prav v Špetru-središču Beneške Slovenije italijansko učiteljišče!)
Šola ima tudi zunanje sodelavce za glasbeno vzgojo in telesno vzgojo ter verouk, ki je po italijanski zakonodaji fakultativen.
V prostorih šole, v razgovoru z ravnateljico, obnašanju in znanju učencev smo se prepričali, (vedno znova je treba to vedeti!), kako neprecenljivo moč ima dobra šola. Ta pa vedno stoji in pade z učiteljem!
Šola v Špetru kar trdno stoji in se razvija!
Preds. sekcije upok. ped. delavcev:
Majda V. Mencinger
O psu še
nekoliko drugače!
Mi, ki nimamo, oziroma -nočemo psa, gledamo, "imeti psa" drugače. Vse lepo in prav, tudi vemo, da jih ljubijo, vendar samo toliko kot morajo in kolikor njim to veleva dolinost. Psi ob hišah, na deteli ali v mestu, do tu je vse prav. Psi v stanovanjih so brez zraka, zaprti osem - devet ur in kako lajajo, ko jih lastniki nikoli ne slišijo, slišijo jih le stari in bolni, ki so doma. To pa še ni najhujše, ie leta opazujem, kako jih vodijo na potrebo. To opravijo na najbliiji sosednji zelenici ali tik pred pragom ali na zelenici vrtca, po poteh in ob poteh, da se človeku kar gnusi. Menim, naj bi si tisti, ki ima psa, vzel čas in ga odpeljal do gozdička ali pa čistil z lopatico, kot to delajo v vseh drugih driavah.
Prosim uredništvo, naj tudi s te plati nekoliko napišejo in to večkrat.
Prizadeti, ki nimamo psa!
Petkov "napad" na nemški bunker in albanski kiosk
Kranjsko županstvo spet po kavbojsko
Bunker na Planini, ki ni bil spomeniško zavarovan, je Gradbincev bagerist porušil, "kramparji", ki so brez naloga prišli nad betonske plošče pred obnovljenim živilskim kioskom na Gosposvetski, pa so po posredovanju policistov odšli.
Kranj, 23. aprila - Da se vsaj za svetovni dan Zemlje spodobi pospraviti nesnago okrog sebe, so minuli konec tedna potrdili tako delavci kranjske Komunale, Surovine in Dinosa, ki so izpred hiš in blokov odvažali na kupe kosovnih odpadkov, kot ekološko ozaveščeni ljudje, ki so se v številnih krajih odzivali na vseslovensko pomladansko očiščevalno akcijo. V očiščevalni vnemi se jim je pridružilo tudi znamenito kranjsko županstvo, ki je v petek med drugim poslalo Gradbince porušit nemški bunker na Planini in izkopat talne plošče pred obnovljenim montažnim živilskim kioskom na Gosposvetski. Rušenja nemškega bunkerja ob ulici Veljka Vlahoviča na Planini ni preprečil nihče. Ko je namen postal jasen, je bilo namreč že prepozno. Gre za bunker, ki naj bi med drugo svetovno vojno varoval naselje nemških inženirjev. Ti so delali v tovarni Gerothvverke Herman Goring, iz katere se je po osvoboditvi razvila Iskra. Bunker sicer ni bil spomeniško zavarovan z odlokom, je pa vsekakor dragocen pomnik težkih časov naše polpretekle zgodovine in kot tak vreden vsaj tega, da se o nakani povpraša oziroma obvesti nekatere strokovne institucije, med njimi vsekakor Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju. Precej manj gladko pa je šla kranjskemu županstvu nasilna odstranitev betonskih plošč okrog obnovljenega živilskega kioska na Gos-
posvetski 3, ki sicer stoji na občinski zemlji. Prejšnji najemnik ter lastnik slaščičarne je kiosk, ki je bil po skoraj treh desetletjih postavitve že krepko dotrajan,
Eredal v najem sonarodnja-u Imri Ademaju za trgovino na drobno. Imri Ademaj je decembra lani od upravne enote Kranj dobil odločbo, s katero mu dovoljujejo obnovo montažnega objekta. Kiosk je res lično obnovljen, novi najemnik je poskrbel tudi za urejeno okolico. Namesto da bi kupci stopali po travi oziroma blatu, je okrog kioska položil nove betonske peskane plošče, z njimi je zamenjal prejšnje že izrabljene.
Pred sobotnim odprtjem trgovinice pa se je zataknilo. V četrtek je najemnik, ki je v obnovo kioska, kot je dejal, vložil okrog 70 tisoč mark, v našem uredništvu razburjen dokazoval, da ima vse papirje "čiste", in spraševal, kaj naj stori, ker da mu je županov pomočnik Franc Golorej zagrozil, da
mora betonske plošče umakniti, sicer bo za umik naslednje jutro poskrbelo županstvo.
Verujoči le na pol - saj vendar ni logično, zakaj ne bi smel urediti okolice poslovnega lokala - smo v petek zjutraj skupaj z najemnikom res dočakali "rušilno" ekipo iz Gradbinca. Šef, ki je s seboj pripeljal skupino delavcev s krampi v rokah, ni imel delovnega naloga za odstranitev očitno spornih plošč. Zaradi tega so delavci po posredovanju policistov tudi odšli, od koder so prišli. "Sem žrtev spora med kranjskim županom in upravno enoto?" se je zgrožen spraševal Imri Ademaj, ter s pogodbami in odločbami dokazoval svoj pravni prav. Ali pa je žrtev narodne nestrpnosti, nacionalizma, se sprašujemo mi. Kakorkoli že, take "čistilne akcije" kranjskemu županstvu gotovo niso v ponos, čeprav mu bodo mnogi volila najbrž tudi to pot ploskali...
H. Jelovčan
Stečajni postopek ali poravnava
Milana ni več jeseniška, ampak kranjskogorska
Jesenice, 22. aprila - Jeseniški Vodovod je kot največji upnik predlagal stečajni postopek za projekt vode Julij ane, Teos Perne pa je zaprosil za sestanek in izvensodno
Eoravnavo. Po premoženjski delitveni Uanci Julijana ni več na ozemlju Jesenic, ampak je last nove občine Kranjska Gora.
Minilo bo že sedem let, odkar je bila na Jesenicah, na lokaciji Železarne, postavljena polnilnica karavanške vode Julijane. Izjemno kvaliteten vir iz Karavank je od tedaj nenehen vir mučnih sporov in tako karavanška voda nikoli ni prav v velikih količinah prispela na domače ali tuje tržišče.
Tedanji izvršni svet in Vodovod Jesenice sta dala soglasje za izkoriščanje pitne vode Teosu Pernetu - in to je bilo edino, kar je v teh zadnjih letih držalo. Vse drugo, od napeljave cevovoda do drugih soglasij je bilo nenehno sporno. Po toliko letih se je zgodilo marsikaj, vsekakor pa to, da je s strani Vodovoda Jesenice m s strani Teosa Perneta in njegove družbe na sodiščih zajeten kup tožb in medsebojnih terjatev. Vodovod je kot največji upnik predlagal začetek stečajnega postopka - v nobenem primeru ne more Teosu Pernetu brez ustreznih soglasij in brez obnovljenega cevovoda spustiti Julijane do polnilnice. Teos Perne je zato predlagal, da bi se z Vodovodom ponovno sestali in pogovorili o izvensodni poravnavi. V tem času pa so se zadeve temeljito spremenile tudi v tem smislu, da Vodovod ni več pravi sogovornik, saj se je na Jesenicah v začetku letošnjega leta usta-
novilo Javno komunalno podjetje JEKO-IN, d.o.o., v katerem so Komunala, Vodovod, Kres in Zemeljski plin. Vodovod je torej le en del dejavnosti, pravi sogovornik je za Perneta torej poslej JEKO - IN, d.o.o. V.d. direktorja JEKO-IN inž. Branko Nočpravi: »Kot smo se na poslovnem sestanku s Teosom Pernetom pogovarjali o nadaljnji usodi vode Julijane, smo se vsi strinjali, da bi bil najboljši pameten dogovor med vsemi. Pravdanje nima nobenega smisla, če se sporazumemo. Izvensodno poravnavo na sestanku je predlagal Teos Perne, ki je tudi obljubil, da bo v nekaj dneh pripravil vse dokumente in predloge, kako naj bi te mučne zadeve uredili. Mi
{'ih bomo pregledali, o nadaljnji usodi pa »o na koncu odločal občinski svet Jesenice, saj je JEKO - IN javno komunalno podjetje. Zato o kakšnih konkretnih postopkih, dogovorih ali številkah za zdaj se ne morem govoriti...
Zanimivo pa je vsekakor še nekaj: ne le to, da ima firma Perne novega sogovornika in novega partnerja v javnem podjetju JEKO-IN in bo o usodi na koncu odločal občinski svet Jesenice, vključila se je tudi občina Kranjska Gora.
Po delitvi nekdanje jeseniške občine na jeseniško in kranjskogorsko, je zemljišče, kjer izvira Julijana, v kranjskogorski občini. Tudi po delitveni bilanci med obema občinama je kranjskogorski nesporno pripadla tudi Julijana - torej imajo pri dodelitvi koncesije besedo tudi Kranjs-kogorci, saj so le cevi in polnilnica vode na Jesenicah. • D.Sedej
Nadaljevanje zgodbe o neobdavčenih pijačah
Sladokusci bi uživali...
...ob pogledu na vabljive steklenice najbolj cenjenih uvoženih alkoholnih pijač, ki so jih jeseniški policisti odkrili v hišni preiskavi pri M. L. z Jesenic.
Jesenice, 23. aprila - Pri njem so namreč dobili kar 287 steklenic stocka, 86 steklenic kanadskega whiskyja, šest steklenic martinija, 157 steklenic vodke, 50 steklenic whiskyja balantines in 31 steklenic teachersa, za nameček pa še enajst steklenic žganja iz dišeče viljamovke.
Gre za nova razkritja v preiskavi o verigi prekupčevalcev z neobdavčenimi tujimi in domačimi alkoholnimi ter brezalkolnimi pijačami, ki so jo kriminalisti pretrgali pred dvema tednoma.
Pred jeseniško najdbo dobro založenega "hišnega bara" so dobili in zasegli precejšnje količine pijač v treh gorenjskih firmah. V jeseniški so dobili 1200 litrov različnih žganih pijač, vrednih najmanj 1,2 milijona tolarjev, v tržiški 900 litrov žganih pijač, vrednih najmanj milijon tolarjev, in v drugi jeseniški firmi
KRIMINAL
Pripor koristen za razmišljanje Najete avte prodal na vzhodu
Preiskovalni sodnik je 26-letnega Jeseničana M. B., osumljenega storitve kaznivih dejanj ponarejanja listin in goljufije, po zaslišanju strpal v pripor. Preiskava še ni končana.
M. B., ki začasno živi v Ljubljani, naj bi za zdaj policijsko dokazano zagrešil tri kazniva dejanja, vendar kriminalisti upravičeno sumijo, da jih ima na vesti še več. M. B. naj bi s ponarejeno osebno izkaznico in vozniškim dovoljenjem najel tri osebna vozila višjega cenovnega razreda (dva peugeota boxerja in citroen ZX) in jih prodal na evropskem vzhodu. Tako naj bi pri Alpetouru na letališču Brnik najel avto, vreden dva milijona tolarjev in ga na prošnjo D. V. z območja Kranja odpeljal v Ukrajino ter tam prodal. Isto je storil z drugim, ki ga je najel v zasebnem
Eodjetju Burger, in tretjim. Tako naj bi sebi in ). V. pridobil za več milijonov protipravne
{>remoženjske koristi. Z M. B. so se krimina-isti srečali že prej. Obravnavali so ga namreč zaradi suma storitve kaznivega dejanja ropa v menjalnico Lango na Jesenicah.
Interpolova novica
Kranj - Po ukradeno mazdo xedos bo lastnik potoval v Moskvo.
Veselo novico je prek ljubljanskega Interpola prenesel v kranjsko UNZ Interpol Rusije. Sporočil je, da so v oddelku policije v Moskvi zasegli osebni avto mazda xedos, letnik 1994, last Gorenjca iz Gozd Martuljka. Avto je izginil po skritih kanalih 4. septembra lani v Budimpešti. V Rusiji ga je novi "lastnik" že registriral. Nerodno je samo to, da bo moral Gorenjec ponj tja v daljno Rusijo.
Po orodja v mizarsko delavnico
Škofja Loka - Tukajšnji policisti so obravnavali vlom v mizarsko delavnico Ivana L. v Žirovskem Vrhu. Za neznancem(a) še poizvedujejo.
Dogajalo naj bi se 13. aprila med deseto in enajsto dopoldne. Neznanec, po vsej verjetnosti pa sta bila dva, je z osebnim avtom pripeljal na dvorišče mizarske delavnice v Žirovskem Vrhu. Lastnika ni bilo. Neznanec je šel v delavnico, katere vrata naj bi bila zaklenjena, vzel telefax, motorno žago, vrtalni stroj in nekatera druga orodja, vredna skupaj 320.000 tolarjev, jih naložil v avto in odpeljal. • H. J.
80 litrov pijač, ki jih cenijo na najmanj sto tisoč tolarjev.
Kriminalisti nadaljujejo preiskavo skupaj s tržno inšpekcijo, ki so ji predali brezalkoholne pijače, medtem ko so alkoholne odstopili carini, saj utemeljeno sumijo, da so bile pretihotapljene prek meje. Kam s pijačami, je po besedah načelnika UKS Boštjana Sladica eno od vprašanj, na katerega kriminalisti iščejo odgovor sporazumno Z državnim tožilstvom, carino in tržno inšpekcijo.
Osumljence, ki so jih v očitno široko razpredeni mreži trgovanja z neobdavčenimi pijačami odkrili doslej, bremenijo kaznivih dejanj utaje davkov, za katero je po Kazenskem zakoniku Slovenije zagrožena kazen do treh let zapora, in tihotapstva, ki se meri z enako zagroženo kaznijo. • H. J.
NESREČE
Huda nesreča pri Britofu
Kranj, 23. aprila - V četrtek zvečer je silovito počilo na regionalki med Britofom in Miljami. Žrtev sicer ni bilo, vendar pa so bili trije udeleženci zelo hudo ranjeni. Za pretekli teden je značilno, da so se vse od šestih hujših prometnih nesreč zgodile od četrtka naprej.
41-letni Vlado K., državljan BIH, z začasnim bivališčem v Kranju, je v četrtek zvečer z golfom vozil proti Kranju. Med Miljami in Britofom je v preglednem levem ovinku nenadoma zavil na nasprotni pas in silovito trčil v juga, s katerim je pripeljala 22-letna Alenka J. iz Mavčič. Voznica je bila lažje ranjena, njena sopotnica, 30-letna Barbara B. iz Drulovke, voznik Vlado K. in njegova 40 letna sopotnica Koviljka V. iz Kranja pa huje. Iz avtomobilskih zmečkanin so jih rešili kranjski poklicni gasilci. Preiskovalni sodnik je odredil odvzem krvi za voznika golfa in izredni tehnični pregled avtomobi-
S kavvasakijem v tovornjaka
Zali log - V petek ob pol štirih popoldne je 35-letni Bojan B. iz Maribora s 650-kubičnim kawasakijem peljal po regionalki od Železnikov proti Podbrdu. V Zali Logu je pri hiši št. 36 v ostrem nepreglednem ovinku zavil na nasprotni oas, ko je nasproti s tovornjakom pripeljal 36-letni Branimir K-iz Ljubljane. Ta je zaviral in se umaknil povsem desno, vendar se je motorist čelno zaletel v desni prednji del tovornjaka. Huje ranjenega motorista so odpeljali v Klinični center.
Traktoristi na cestah
Podobno kot velja za motoriste in kolesarje, se je s pomladjo začela tudi sezona traktoristov. Prometni policisti ugotavljajo, da so traktoristi na cestah precejšnja nadloga; nanje nanašajo blato z njiv, zelo redek traktor je tehnično brezhiben, Še redkejši priključek, veliko traktorjev ni evidentiranih in s tem zavarovanih, ne tako osamljeni pa so tudi traktoristi, ki za vožnjo niso usposobljeni. Tako so prometniki pred dnevi na cesti od Kranja proti Brniku ustavili 75-Ietno traktoristko, ki ni mogla pokazati vozniškega izpita, za seboj pa je imela že celo vrsto prekrškov. Cesta Kranj* Lahovče je ena najbolj prometnih na Gorenjskem...
OSMRTNICA
V 70. letu nas je zapustil naš dobri mož, oče, dedek, brat, tast in stric
MATEJ BERNARD «.
iz Šenčurja
Od njega se bomo poslovili v četrtek, 25. aprila 1996, ob 16. uri na šenčurskem pokopališču.
Žalujoči vsi njegovi
& HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111
Narolil« so objave »prejemamo po telefonu 0641223-111, faksu 0641112-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po poŠti - do 12.30. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriku Izredno ugodna.
VOZNIŠKI IZPIT
a voznike VSEH KATEGORIJ MOTORNIH VOZIL Tečaj CPP se ie v ponedeljek, 6. maja, dopoldne ob 9. uri in popoldne ob 18. uri.
Avtošoia B in B
TUDI ZA MOTORJE b in b Radovljica, b in b kranj, tel.: 22-55-22
KJE?
NAKUPOVALNI IZLET
Integral Tržič in Kranj
AVTOŠOLA B In B v KRANJU, na Begunjski 10, pri vodovodnem stoipu, telefon: 22-55-22.
Palmanova 3.5., Madžarska Lenti 25.4., 27.4., 2.5.,
Trst 23.4., Gardaland 27.4., 29.4., Rozman, tel.: 064/715-249
Pomladanske počitnice in izleti, S "Princem" v Benetke, Muzejski viak, tel. 53-280, 22-41-32.
TRGOVINA H0BBY & ART KRANJ tel.: 064/215-502
Trgovina Hobbv & Art Kranj organizira tečaje poslikava na svilo, steklo, oblikovni tečaj.
REKREACIJSKO DRSANJE
ITALIJANSKA OBUTEV, TORBICE, NOGAVICE
UGODNO
SEZONSKE KARTE ZA TENIS TEL: 064/741-321
ZAKAJ PO NAKUPIH V TUJINO?
V KRANJU, NA JESENICAH, V TRŽIČU IN NA BLEDU rekreacijsko drsanje ni več možno.
Modna italijanska obutev za vso družino, torbice različnih cenovnih razredov, denarnice, pasovi ter moške, ženske in otroške nogavice vam nudi trgovina NUBUK v Naklem, (za bencinsko črpalko) Del. čas: 9. - 12.in 15. -19. ure, sobota: 9.-13. ure
Hotel Ribno, v oazi miru, sredi gozda, nad Savo Bohinjko; od 1. maja do 15. oktobra; 5 osvetljenih peščenih teniških igrišč; za uro igranja. Cena: 200 DEM - od 8. do 15. ure, 250 DEM - od 15. do 19. ure, 300 DEM - od 19. do 22. ure
UGODNA PONUDBA spodnjega perila, jogi rjuh, posteljnine, brisače, jeans od 2.000.-, srajce od 1.000.-, ANORAKI, prehodne jakne, trenirke od 1.500.-, otr. trenirke od 1.000.-. Omejena količina kostimov 5.900.-, balonarji 6.900.- Trgovina "TOSCANA",
IZLETI "METEOR" Remic, tel.:422-781, 41-510
JEREB, do.o. 621-773, 682-562
RENAULT CENTER AVTO FRELIH ŽIRI '691-321
Galanterija Lara L Platišč 11, Planina III
ŠIVILJSTVO IN TRGOVINA "CVETKA" TEL.: 225-162
GNOJILA, KRMILA, SEMENSKI KROMPIR, KORUZA IN KMETIJSKA MEHANIZACIJA
Lenti 27. 4., 4. 5.; Celovec 3.5.; Imola (formula 1) 5.5.
Gardaland, 1. maja 60 DEM; Bavarski gradovi 18. do 19. maja, 160 DEM; Uoret de Mar 29. junija do 6. julija
Vam nudi ugoden nakup novih avtomobilov RENAULT vseh tipov. Ugodni krediti že od T+5% naprej. Če se odločate za nakup RENAULT, potem je za Vas pravi naslov AVTO FRELIH ŽIRI, tel. 064/691-321.
ženske hlače viskoza že za 1500.-, dekliške bermude za 1500.-, ženske bluze viskoza za 1980.-, raznovrstne otroške letne komplete, I nedrčke Lisca, perilo Galeb, Beti, Omiš.
HIT SEZONE ROLERSKE HLAČE VSEH VELIKOSTI OD 2490 - 3.900
SIT Velika izbira oblačil za pomlad in poletje za vso družino, vabljeni! DELOVNI ČAS: VSAK DAN OD 9. -19. ure, SOBOTA: 9. -12 ure
V kmetijski trgovini na Godešiču 53 lahko po zelo ugodnih cenah nabavite već vrst umetnih gnojil i (KEAN, NPK15-15-15, itd.) znamke HIDRO ter več vrst semenskega krompirja in semenske koruze I PIONIR ter BC vseh tipov. Poleg tega Vam nudimo motorne žage JONSERED in ostale gozdarske pripomočke, rezervne dele za vitle TAJFUN, kosilnice BCS, cisterne CREINA in program SIP I ŠEMPETER. Pokličite 631 -497 od 8. do 15. ure. V poslovalnici SVETA BARBARA 23 patahko po najnižjih cenah nabavite vse vrste nove kmetijske mehanizacije in pa izirate med veliko rabljene mehanizacije (ZETOfi 52-45, cisterne 1700, 2200 I, kosilnic« BCS itd.). Pokličite 624-220 od 8, do 16. ure.
Ml »T* HRS^^^ff^ faŽlFj^Ml	Predstave v Kranju:
	DANES, TOREK, 23. 4., ob 13. uri, Ray Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI, zaključena predstava JUTRI, SREDA, 24. 4., ob 16. uri, Andrej Hieng: IZGUBLJENI SIN, zaključena predstava PETEK, 26. 4., ob 20. uri, Ray Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI, za IZVEN in konto PG na gostovanju: ČETRTEK, 25. 4., ob 20. uri v Slovenskih Konjicah Andrej Hieng: IZGUBUENI SIN) Pripravljamo: 7., 8. in 9. maj ob 20. uri, Gojmir Lešnjak - Gojc in Boris Kobai: DOMOVINA, LJUBEZEN MOJA, za IZVEN in konto. Vstopnice so že v prodaji!
GLAVNI TRG 6, KRANJ Prodaja vstopnic: gledališka blagajna je odprta vsak delavnik od 10. do 12. ure in uro pred začetkom vsake predstave, tel.: 064/222-681 Rezervirane vstopnice je potrebno prevzeti pol ure pred začetkom predstav, sicer jih posredujemo v redno prodajo.	
10. Alpski večer Bled '96
Po Alpskem večera bo še naprej veselo
Dvakrat po poldrugo uro bo trajal program letošnjega jubilejnega Alpskega večera, ki ga bo že naslednji dan predvajala TV Slovenija.
Bled, 22. aprila - Priprave na letošnjo jubilejno 10. prireditev Alpski večer na Bledu gredo počasi h kraju. Ce se še nimate vstopnice, vam svetujemo, da Pohitite. Morda boste dobili še kakšno v Agenciji Kompas na Bledu ali po telefonu na številko 064/741-515.
Kakšen bo program prvega in druga dela letošnjega večera, bomo še pisali. Pripravljamo pa tudi posebno brošuro s podrobnim programom na prireditvi. Sicer pa bo veselo tudi po Programu nastopajočih ansamblov in skupin na Alpskem večeru. Za veselo razpoloženje bo namreč skrbel tja proti jutru Blejski kvintet.
In še posebnost, ki jo je potrebno omeniti ob letošnji jubilejni prireditvi. Z lanskega deve-
tega Alpskega večera bodo v založbi firme Flexible izšle tri videokasete posnetkov Alpskega večera '95.
Nagradni kupon
Napišite vsaj tri ansamble, ki bodo letos nastopili v Alpskem večeru
Rešitve pošljite na dopisnici na naslov: Gorenjski glas, 4000 Kranj, Zoisova 1 do 29. aprila, izžrebali bomo dva srečneža, ki bosta dobila vsak po dve vstopnici za Alpski večer.
rrm?
BRDO PRI KRANJU
»064/22-11-33
FITNES AEROBIKA
i
GLASOV KAŽIPOT »
Izleti
Na Ratitovec
Kranj - PD Kranj vabi v soboto, 27. aprila, na planinski izlet na Ratitovec. Odhod z osebnimi avtomobili bo ob 7. uri izpred Hotela Creina do Jesenovca. Hoje bo za okoli 7 ur. Prijave z vplačili sprejema pisarna PD Kranj, Koroška 27, do četrtka do 17. ure.
Maja z DU Naklo
Naklo - Društvo upokojencev Naklo vabi v mesecu maju na naslednje izlete: 7. maja Notranjska (Jelše, Cerknica, Dolenje Jezero, Cerkniško jezero, Mrkovci, Taborska jama); 22. maja Benetke (ogled znamenitosti mesta, v popoldanskem času pa nakupi v mestu Port-guare); 25. maja Madžarska (nakupovalni izlet), čimprej pokličite svoje poverjenike.
Na Matajur
Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na planinski izlet na Matajur, ki bo v četrtek, 25. aprila. Odhod posebnega avtobusa bo ob 6. uri izpred Kina Center v Kranju. Prijave v društveni pisarni do srede, 24. aprila.
V Benetke
Društvo upokojencev Žabnica vabi na izlet v Benetke, ki bo v ponedeljek, 6. maja, z odhodom ob 6. uri z vseh AP od Stražišča do Sv. Duha. Prijave sprejemajo poverjeniki društva.
Potepanje po Tatrah
Kranj - Izletniška sekcija pri Društvu upokojencev Kranj pripravlja od 10. do 17. avgusta enotedenski izlet na Slovaško, v Tatre. Izletniki oz. pohodniki si bodo ogledali Štrbski plešo in okoliške hribe, Duklo s spomeniki bojev iz druge svetovne vojne, cerkev v Lahovčah z najvišjim gotskim oltarjem, Po-pradski plešo in tatranski muzej. Pot bo vodila tudi na Poljsko do rudnika soli VVieliczka ter v Zakopane. Prijave sprejema Društvo upokojencev Kranj.
Obvestila »'
0 zdravi prehrani
Mavčiče - V prostorih KS Mavčiče bo v petek ob 20. uri začetek tečaja o zdravi prehrani. Informacije po tel.: 401-013 od 20.30 do 21. ure.
Planinske koče
Planinsko društvo Jesenice
bo 25. aprila začelo stalno oskrbovati Kočo pri izviru Soče. Koča na Golici bo odprta od 27. aprila do 5. maja in 11. ter 12. maja, potem pa od 16. maja naprej stalno. Ker zaradi slabega vremena lahko pride do sprememb, priporočajo vsem, da se informirajo pa PD Jesenice, tel.: 81 -291
Planinsko društvo Dovje -Mojstrana bo 27. aprila začelo stalno oskrbovati Aljažev dom v Vratih, če bo Cestno podjetje Kranj spložilo cesto do doma.
Planinsko društvo Škofja Loka bo 1. in 2. maja oskrbovalo Kočo na Blegošu. Informacije posreduje oskrbnik koče Stane Ferle, tel.: 622-476. Koča na Lubniku je stalno oskrbovana, razen ob torkih, če tedaj ni praznik. Informacije posreduje De Frančeski, tel.: 620-501.
Planinsko društvo Cerkno bo oskrbovalo Planinski dom na Poreznu 1. in 2. maja. Informacije posreduje Anton Derlink, tel.: 065/75-135.
Planinsko društvo Radovljica sporoča, da bo Valvasorjev dom oskrbovan od 26. aprila do 5. maja. Informacije posreduje Janko Potočnik, tel.: 731-269. Roblekov dom pod BegunjŠči-co pa bo oskrbovan od 27. aprila do 5. maja. Informacije posreduje Joža Marolt, tel.: 802-616.
Planinsko društvo Tržič sporoča, da bo Dom pod Stor-žičem oskrbovan 27. in 28. aprila in od 1. do 5. maja. Dom na Kofcah bo oskrbovan od 27. aprila do 5. maja, Dom na
Zelenici od 27. aprila do 5. maja, Koča na Dobrči pa 27. in
28. aprila in od 1. do 5. maja. Informacije za vse navedene koče posreduje ivko Bergant, tel.: 56-108.
Planinsko društvo Križe bo oskrbovalo Kočo na Kriški gori
od 27. aprila do 5. maja. Informacije posreduje Ivan Likar, tel.: 58-905, mobitel koče je 0609/ 615-623. Zavetišče v Gozdu bo oskrbovano od 27. aprila do 5. maja. Informacije posreduje Aleš Pangeršič, tel.: 57-503.
Planinsko društvo Kranj bo oskrbovalo Kočo na Kališču od
27. aprila do 5. maja. Informacije posreduje pisarna PD Kranj, tel.: 225-184. Dom na Gospincu bo odprt še do 5. maja.
Skupščina Združenja borcev
Škofja Loka - V četrtek, 25. aprila, bo ob 17. uri v sejni sobi Doma ZB NOV škofja Loka volilno-programska skupščina Združenja borcev in udeležencev NOB občine škofje Loke. Na skupščini bodo izvolili nove organe, sprejeli statut in sprejeli program za leto 1996.
Prireditve )H
Lunino kraljestvo
Bohinjska Bistrica - V domu Joža Ažmana bo v četrtek ob 17. uri na ogled glasbena igrica Lunino kraljestvo Brigite Tornič Milharčič. Igrajo učenci Glasbene šole iz Postojne, vstopnina 100 tolarjev.
Jamarji o poti po Južni Ameriki
Bled - V Festivalni dvorani na Bledu bo od petka do nedelje razstava o letošnjih dosežkih slovenske jamarske odprave v Južni Ameriki. Jamarji bodo v petek dopoldne svoje dosežke še posebej predstavili osnovnošolcem Bleda in Gorij, v soboto ob sedmih zvečer pa v Festivalni dvorani še vsem ostaiim, ki jih jamarstvo zanima. Predavanje bodo popestrili z diapozitivi in videofilmom. Na ogled razstave in na predavanje vabijo jamarji in blejska občina.
Ob 50-fetnici kovinarstva
Železniki - V okviru praznovanja 50-letnice kovinarstva v Železnikih se bodo v prihodnjih dneh zvrstile naslednje prireditve: v petek bo od 15. do 18. ure Dan odprtih vrat v Niku, ob 18. uri pa bo tradicionalno srečanje v Dašnici. V primeru slabega vremena pri prireditev v kinodvorani na češnjici. Od sobote pa do 5. maja bodo na igrišču Roven v Selcih košarkarski, nogometni in teniški turnir in razne družabne igre. Prijavite se lahko v ČD Selca, tel.: 67-776.
Tek in pohod na Kokrici
Kokrica pri Kranju - V soboto, 27. aprila, bo v Udin borštu na Kokrici Turistični gozdni tek za pokal Kranja, ki ga organizirata Turistično društvo Kranj in Intersport, d.o.o., Športni klub Kranj. Start teka bo ob 8. uri v neposredni bližini gostišča Dež-man na Kokrici, tekmovanje pa je namenjeno promociji tekaškega športa v Kranju in pa spominskega parka Udin boršt. Prijavite se lahko v pisarni TD Kranj, Koroška 29, vsak dan med 8. in 19. uro.
Isti dan bo po teku (zaključil se bo predvidoma do 10. ure) II. Pohod prijateljstva Udin boršt -Kokrica 96. Pohod v organizaciji Intersporta, d.o.o. športnega kluba Kranj pa je namenjen prijateljstvu in sproščenem ter
zdravem gibanju v naravi. Prijavite se lahko na dan pohoda med 10. in 11. uro v Gostišču Dežman na Kokrici.
Kulturni večer
Danes ob 19. uri bo v Vodnikovi domačiji na Jami v Šiški Kulturni večer z dr. Markom Dvorakom in njegovim gostom dr. Janezom Bogatajem.
Literarni večer
Tržič - V Knjižnici dr. Toneta Pretnarja bo danes, v torek, ob 19. uri literarni večer.
Glasbena šola Tržič
Tržič - Jutri, v sredo, se bo ob 18. uri v prostorih glasbene šole začela produkcija učencev Glasbene šole Tržič
Ob 27. aprilu
Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na proslavo v počastitev 27. aprila - dneva upora proti okupatorju in 1. maja -mednarodnega praznika dela. Proslava bo v četrtek, 25. aprila, z začetkom ob 17. uri v gostinskih prostorih društva na Tomšičevi 4. Nastopil bo MPZ DU Kranj.
Čirče - Krajevna skupnost in organizacija Zveze združenj borcev čišče vabita krajane Čirč na proslavo in počastitev praznika Dneva upora, 27. aprila. Proslava se bo v domu krajevne skupnosti na Smledniški cesti 136 začela ob 17. uri. Nastopil bo tudi Ženski komorni pevski zbor Lipa, ustanovljen pri Društvu upokojencev Kranj, Duo Struna ter recitatorji in harmonikar. Sledil bo občni zbor Zveze združenj borcev Čirče.
Žeje - Združenje borcev in udeležencev NOB - medobčinski odbor Domžale in Občina Domžale vabita na Medobčinsko praznovanje državnega praznika - dneva upora in 55. obletnico OF. Prireditev bo v soboto, 27. aprila, od 15. ure naprej v Žejah pod sv. Trojico v tamkajšnjem Domu gasilcev.
Ura pravljic
Češnjica - V četrtek bo ob 17. uri v Knjižnici na Češnjici ura pravljic s Heleno Rihtaršič.
Koncerti
a
Glasbena šola Šk. Loka
Škofja Loka - V četrtek se bo ob 17.30 uri v kapeli Puštalskega gradu začel koncert učencev Glasbene šole Škofja Loka.
Šank ročk in Irena Vrčkovnik
Bled - V petek se bo v Športni dvorani na Bledu ob 20. uri začel koncert skupine Sank ročk, v soboto, 27. aprila, pa bo z začetkom ob 20. uri nastopila Irena Vrčkovnik.
Glasbena šola
Tržič - V dvorani glasbene šole Tržič bo jutri, v sredo, 24. aprila, ob 18. uri produkcija učencev glasbene šole.
Razstave lf
Risbe Hamida Tahirja
Kranj - V Galeriji Prešernove hiše v Kranju bo danes, 23. aprila, ob 19. uri otvoritev razstave risb akademskega slikarja Hamida Tahrija.
Risbe in slike Alpe Jadran
Kranj - V četrtek, 25. aprila, bodo v Mali galeriji ob 19. uri odprli razstavo Risbe in slike na papirju v prostoru Alpe Jadran. Na ogled bodo dela slikarjev iz Avstrije, Hrvaške, Italije in Slovenije.
Diapozitivi
Škofja Loka - V četrtek, 25. aprila se bo ob 17.30 začela klubska razstava diapozitivov FKK A. Ažbe.
Resnica v zraku
Bled - V Hotelu Astoria je od 25. aprila do 13. junija odprta razstava likovnih del Nataše Rozman z naslovom Resnica v zraku.
MALI OGLASI
® 223-444
APARATI STROJI
Izposodite si video kamero SONY, uporaba je zelo enostavna, posnetki pa odlični. Q 222-055 5948
MOBITEL - kompletna ponudba vseh vrst telefonov, telefaksov in dodatne opreme. Ne izgubljajte časa, pokličite zastopnika na «064/218-317 10397
AGROIZBIRA ČIRČE nudi ugodno Akumulatorje 12 V 160 Ah za 15.800 SIT, GUMO 12.4/11-28 za 23.400 SIT. Obračalni sistem 220 cm za 28.400 SIT. SE PRIPOROČA AGROIZBIRA Cirče, Smledniška 17, Kranj, «324-
802 11590
PANASONIC TELEFONI, TELEFAXI, TAJNICE IN TELEFONSKE CENTRALE. SERVIS TELEFONSKIH APARATOV. O634-012_11799
Prodam KOSILNICO BCS z vozičkom in obračalnikom. «218-76213255
Prodam ŠTEDILNIK plin+elektrika in kuhinjsko napo. «332-389 13265
Prodam pet let star BTV 55 TTX TOP LINE. «324-984_132«
Ugodno prodam GLASBENI STOLP SCHNEIDER. «311-197 13277
Poceni prodam vgradni HLADILNIK in kom. ŠTEDILNIK. ■ 77-545 13280
Prodam ELEKTRIČNI PISALNI STROJ IBM. Grmek, Blelvveisova 106, Kranj_13291
Prodam PUHALNIK za seno, s cevmi, brez motorja.lB725-243 13297
Prodam registrsko BLAGAJNO Om-ron 1004. «311-134_13306
Prodam ŠKROPILNICO Agromeha-nlka, 3401. Breg ob Savi 7A. Mavčiče
Prodam VEČNAMENSKI CIRKU-LAR, motor 380 V. 3.2 KW.«78-108
Nov vgradni ŠTEDILNIK Gorenje, 2 plin, 2 elektrika, ventilacijska pečica, poceni prodam.«43-131_13337
Ugodno prodam dva pralna STROJA Gorenje in Candy v zelo dobrem stanju. «57-695_13341
Prodam malo rabljen strojček za rezanje salame za 4000 SIT. «78-
879 13349
Prodam vrtno motorno KOSILNICO ALKO in ročni voziček derca. «242-
108 13355
Prodam barvni TV Gorenje Orbiter, ekran 55. «325-505 133*
TRGOVINA DOM trade d.o.o., ŽABNICA
GRADBENI MATERIAL OD TEMELJEV DO STREHE
AKCIJSKA PRODAJA STREŠNIKA BRAMAC
INF. tel.: 311-545, 312-266
Prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK Iskra CORONA, cena 20.000 SIT «326-955 13471
Prodam zamrzovalno omaro Gorenje, 6 predalov, ugodno. Kokalj, Nć jasi 7, Bled 134«
Prodam vgradni štedilnik Gorenje, star 3 leta, 2 +2. «212-150 i350i
Ugodno prodam KOSILNICO RA-PID. «682-125 i35i;
Prodam VIDIA KLINO fi 450 cm, novo. «688-154 13515
TRAKTOR ZETOR 25 11 s kabino in DEUTZ 6206 ugodno prodam. «061/651-625 13531
Prodam šivalni stroj Bagat v omarici. «632-070 13535
GLASBILA
BOBNE komplet, zelo kvalitetne in HARMONIKO 120 basno Dallape, prodam.«325-815 13473
Poučevanje harmonike na vašem domu- glasbenik z akademijo. Cena zelo ugodna.«325-815 13475
GR. MATERIAL
Bojlerje iz nerjaveče pločevine 3 kom, kombinirane, centr. elek., solar-ij, prodam. Garancija 3 leta. «806-069, 0609/635-262_10398
Prodajamo PLUTO - PORTOGALS-KO na drobno in debelo. «241-687
10927
Nudimo vam FURNIRANE IN PO-LIRIZIRAN OBLOGE za strope in stene ter LAMINATNE TALNE PLOŠČE po ugodnih cenah. LE-KERO.d.o.o., c. na Rupo 45. Kranj Kokrica. «245-124 ali 245-125 12305
BANKINE prodam. «46-174 12340
GRADITELJI - bankine, colarice, plohi, ostrešje, suhe deske in krajnike, prodam. O 682-643 13276
"Recept za to čudovito mešanico zelišč so našli po smrti doktorja Samsta, slavnega švedskega
zdravnika, rektorja medicine v Stockholmu. Dr. Samst se je smrtno ponesrečil pri jahanju v svojem 104. letu starosti." To ie odlomek iz najbolje prodajane knjige o zdravilnih zeliščih v zadnjem času pri nas - v prodaji je ie 6. natis!
Maria TVeben
Zdravje iz <Bažje
Nasveti in izkušnje i zdravilnimi zelišči
Knjiga je uspešnica stoletja, prevedena že v 19 jezikov, prodanih pa je več kot 8 milijonov izvodov. V knjigi je avtorica zapisala nasvete in izkušnje pri zdravljenju najrazličnejših obolenj: želodca, prostate, artritisa, revme, mehurja in ledvic, kožnih bolezni, nizkega in visokega pritiska, luskavice, ženskih težav, sladkorne bolezni, slabokrvnosti, glivic, različnih zločestih obolenj ...
Knjiga je v trdi vezavi, zelo primerna za darilo.
Cena knjige je še vedno samo 2.640 SIT!
Možnost plačila tudi na dva obroka. Prvi obrok plačate, ko prejmete položnico, drugega pa čez mesec dni ob prevzemu knjige.
Nagradno žrebanje: med našimi naročniki bomo izžrebali 5 lepih praktičnih daril in 3 nagradna 5 - dnevna potovanja z avtobusom v RIM.
NAROČILNICA
Nepreklicno naročam ........ izvod(ov) knjige
ZDRAVJE IZ BOŽJE LEKARNE po ceni 2.640 SIT, ki jo bom plačal(a) - v enem obroku - v dveh obrokih
Ime in priimek:................................
Ulica in hišna št................................
Kraj in poštna št...............................
Založba MAVRICA, Gallusova % 63000 Celje, TeL/Fac 063/27-734
Prodam GRADBENO BARAKO, zelo ugodno. «241-096 13346
IZOBRAŽEVANJE
POLETNA ŠOLA NEMŠČINE za učence, dijake, s tujcem. ŠVICARS-KA ŠOLA 312-520_12859
Instruiram nemščino in kemijo za OŠ in SŠ. «241-194_13284
Prodam UGANKARSKI SLOVAR za računalnik, cca 16000 besed z opisi. «631-009 13290
Iščemo učitelja kitare za 8 let starega otroka. «871-120 13397
INSTRUIRAM matematiko in fiziko za srednje in osnovne šole.«326-
160 13414
Poslovne prostore lepo urejene v centru Kranja oddamo. Mandat Đ 22-44-77 10055
V bližini Kranja oddam v najem lepo opremljen, ravnokar kompletno obnovljen KAVA BAR. Odkup inventarja obvezen. «0609/629-033, ali 0609/ 626-801 11727
Prodam OPREMO za trgovino (cca 45 m2) bele barve, primerno za prodajo kozmetike ali tekstila. Cena po dogovoru. «880-005, po 19. uri
12266
Oddamo opremljen lokal za živilsko stroko ali prodamo inventar za isto, v Vogljah. «242-646 12328
Prodamo ali oddamo ŽIVILSKO TRGOVINO, 35m2, na Planini v Kranju. O 061/16-11-028, vsak dan od 8. do 12. ure
LOKAL 51 m2 damo v najem v starem delu mesta Kranja. «213-
255 13317
V Tržiču prodamo TRGOVSKI LOKAL 180 m2, na glavni ulici po 1700 DEM/m2.K3 KERN d.o.o., «221-
353 13444
V Kranju prodamo OKREPČEVALNICO v obratovanju z vsem inventarjem. K3 KERN d.o.o., «221-353
13445
Oddamo pri Kranju opremljeno živilsko trgovino, Gorenjska; najamemo trgovske in gostinjski lokale, lahko neopremljene, pripravimo pogodbo, provizijo plača najemnik. APRON, «331-292 13471
J&Ol
LAKI - BARVE- LEPUA
Trgovina Savsko c. 14, Kranj, tel., fax: 064/222-627 delovni čas 7.-12. ure, 13.-17. ure, sobota 8. -12. ure
MIZARJI • PARKETARJI
REPROMATER1AL ZA MIZARJE IN PARKETARJE
■ LAKI iLUŽILA ■ LEPILA ■ VIJAKI
■ POHIŠTVENE SPONE ■ VODILA
■ BRUSNI MATERIAL
LEPILO ZA PARKET      5.448,00 SIT LAK ZA PARKET 15m2  6.480,00 SIT LAMELNI PARKET EXTRA KV 2.520,00 SIT/m2
SANDOLlti- ORIGINAL 514.108,00 SIT
Profesorica instruira vse predmete za osnovno šolo. «325-124 13517
Prevajam iz/v angleški jezik in Iz nemščine, ugodno. «712-158, po
15. Uri 13543
Uspešno instruiram matematiko, fiziko in mehaniko. Pridem tudi na dom. « 45-762 13424
Ištruiram predmete za Oš. «712-158, po 15. uri, dolgoletne izkušnje
IZGUBLJENO
21. aprila na Potoškl Planini izgubljena zeleno-viioličasta bunda. NajditeljaiprosirnJdapokliče715^
KOLESA
KUPIM
Prodam dva rabljena OTROŠKA KOLESA. «715-430_13261
Poceni prodam MOŠKO GORSKO KOLO. «311-872_13284
Prodam MOTORNO KOLO APN. «874-318 13304
Prodam MOTOR TOMOS avtomatik. «422-738 13388
Prodam SUZUKU RM CROS, letnik 1994, rekreacijsko vožen. «733-070
13489_
Prodam APN 6, nekaj dodatne opreme, cena cca 400 DEM.
«421-771 13497
Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, «221-037, «47-534 5349
Kupim star PORTAL od vhodnih vrat - kamen. «45-655, zvečer 13258
Kupim vso starino staro nad 100 let. Đ45-655, zvečer_13259
Kupim dobro ohranjen MOPED APN 6. «47-913 _13312
Kupim OKNO TERMOPAN 120x140 z roleto. «43-259_13329
Najvišje odkupne cene celuloznega lesa smreke in bora na Gorenjskem. Takojšnje plačilo. «66-933. po 20. ur, Gregor_■ •_
HLODOVINO SMREKE, BUKVE, OSTALE VRSTE, CELULOZNI LES, KUPIMO. LESMARK, «624-223
LADA SAMARA RIVA karavan, ALEKO MOSKVIČ, kupim ta-koj.«061-1263-400. 0609-614-484
OBVESTILA
Itali a - enodnevni nakupovalni izlet. Sreda, četrtek, «49-442 12263
Enodnevni nakupovalni izlet na Madžarsko s kombijem, torek, petek, sobota. «49-442 12267
Si želite izboljšati svoje psihično in fizično počutje? Proč z napetostjo in vso podobno šaro. Naredite spomladansko čiščenje! REIKI vam pri tem izdatno pomaga. Pridružite se "Mali šoli življenja". Termin v aprilu ima še nekaj prostih mest. Mobitel 0609/ 631 868 13353
OBLAČILA
LOKALI
Posredujemo pri nakupu, prodaji, najemu in oddaji stanovanj, hiš in poslovnih prostorov. Mandat «22-44-77 10052
VERITAS velika izbira poročnih oblek, vseh velikosti v centru Kranja. «224-158 10859
NEVESTE - obiščite izposojevalnico poročnih oblek VERITAS, Maistrov trg 11 (Adamičeva hiša=. «224-158
10860_
Prodam fantovsko OBHAJILNO OBLEKO čevlje št. 30. «52-004
13288_
Prodam belo dolgo obhajilno OB-LEKO St. 134. «403-102 13314
Prodam dekliško obhajilno OBLEKO, nošeno samo 1x, nov model.
«327-111 13521
OTR. OPREMA
Ugodno prodam KOMBINIRAN VOZIČEK, modre barve, malo rabljen in STOLČEK za dojenčka, MUR, Kosovelova 4. Jesenice. «862-424
Prodam kombiniran VOZIČEK, malo rabljen in otr. STOLČEK za dojenčka. «862-424 13345
Poceni prodam otroški VOZIČEK zelo lepo ohranjen. 0310-193 13358
Prodam AVTOSEDE2 Renolux, malo rabljen.«211-732 pop. 13405
PRIDELKI
Prodam KROMPIR za sajenje desire, lanski uvoz. Podbrezje 218. «730-
126 11676
Poceni prodam cvetoče SURFINIJE IN BIDENS. Cena samo 150 sit/kom. «45-532, popoldan 13269
Prodam SENO. Voglje, Šenčurska
25 13273
Prodam JEDILNI KROMPIR desire, cena 20 SIT. «422-085 13292
Prodam semenski KROMPIR sante in carlingord ter kislo REPO. «730-
170 13313
KROMPIR za sajenje - letošnji in lanski uvoz - jerla, fiana, desire 28-35 mm, prodam. Jeglič, Podbrezje 192
Prodam drobni KROMPIR desire, lanski uvoz. «41-813 13334
KOKOŠJI GNOJ v vrečak dobite vsak popoldan v Sr. Vasi 6, Gorice, «46-009 13407
Prodam SENO. Benedičič, Jeseno-vec 4, «67-461 13410
Prodam KROMPIR Sante in Jerla, prve množitve. Češnjevek 9, Cerklje
Prodam NJIVSKO PRST.Breg ob Bistrici, Križe, «58-484 13416
Prodam uležan hlevski GNOJ od listja. «802-040 13485
Prodam 4 ha CELOLETNE KOŠNJE na Trsteniku. «46-410 13491
Prodam večjo količino SENA v Boh. Bistrici. «061/441-499, popoldan
13511
SADIKE za okna in balkone lahko dobite na Sp. Brniku 30. «422-666
POSESTI
V okolici Kranja prodamo spodnjo
polovico adaptirane hiše 120 m2 1 garažo in 350 m2 zemlje za 128.000 DEM. Mandat 22-44-77_10050
V Prebačevem prodamo zazidljivo parcelo 1117 m2 s kmetijskim zemljiščem 6205 m2. Mandat «22-44-77
Prodamo zazidljive parcele: Smlednik, Prebačevo, Žirovnica (Moste). Mandat « 22-44-77 10063
V okolici Šk. Loke kupimo kmetijo z 10000 m2 parcele za jahalni center. Mandat «22-44-77 ioo84
Polovico hiše v Lescah in Žireh prodamo. Mandat 22-44-77 10065
Hišo z 800 m2 zemlje na lepi lokaciji v Bistrici pri Tržiču prodamo. Mandat« 22-44-77_ioom
Prodamo staro hišo s posestvom med Kranjem In Škofjo Loko. Mandat «22-44-77_10067
Iščemo starejšo stanovanjsko HIŠO v najem. «214-747 13049
APARTMAN za 4 osebe na otoku Pagu - Novalja ODDAM. «691-676, 0038553661954_13282
Prodamo GOSTILNO v obratovanju s 3000 m2 zemljišča na Dolenjskem. Košnik s.p., «332-061 13400
Oddamo 80,70,60,40 rn2 poslovnih prostorov za razne dejavnosti, košnik s.p., «332-061 13401
Prodamo HIŠE v centru Kranj, na Bledu, Žirovnici, Zg. Bitnje in Križe. Košnik s.p., «332-061 13403
Prodamo ZAZIDLJIVO PARCELO 435 m2-Kamnik, Domžale, Hote-maže 5000 m2 zemljišča. Košnik s.p., «332-061_134M
Oddam lep, ograjen VRT 50 m2, cena po dogovoru.Q211-882 13433
Prodamo na Drulovki končano ATRIJSKO HIŠO in 400 m2 sveta in atrijsko hišo. K3 KERN d.o.o., «221-
353 13436
Prodamo v Šk. Loki primerno za poslovno dejavnost, cena je 120 000 DEM, Šenčur- visokopritkično eno-nadstropno hišo, cena 200 000 DEM. K3 KERN d.o.o., «221-353 13437
Prodamo na mirni in sončni lokaciji v Veiesovem pritlično hišo z izdelano mansardo, ločen poslovni objekt na parceli 2800 m2.K3 KERN d.o.o., «221-353_13438
Prodamo v Tržiču MEŠČANSKO HIŠO, 4 etaže, v pritličju trgovine, cena 290 000 DEM, v Tržiču MANJŠO HIŠO v mestu, tudi primerno za poslovno dejavnost, cena 90 000 DEM. K3 KERN d.o.o., «221-353
Prodamo na glavni ulici v mestnem jedru Kranja prodamo več kot 1000 m2 poslovnega prostora.K3 KERN d.o.o., «221-353 13440
Prodamo VEČNAMENSKO HIŠO v Podnartu (pizzerija, fitnes, savna), cena 195 000 DEM. K3 KERN d.o.o., «221-353 13441
Prodamo v Kranju- trgovino 50 m2 v mestnem jedru, odkup z opremo ali brez. K3 KERN d.o.o., «221-353
V Kranju nudimo najem 60 m2 v pritličju poslovne hiše na prometni točki, najemnina se plača eno leto vnaprej.K3 KERN d.o.o., «221-353
13443
V Belci pri Mojstrani prodamo zazidljivo parcelo 1700 m2 ob glavni cesti, primerno za lokal, mo-tel.K3 KERN d.o.o., «221-353 13446
V Medvodah prodamo ZAZIDLJIVO PARCELO 700 m2 z lokacijsko dokumentacijo. K3 KERN d.o.o., «221-353 13447
V Dupljah prodamo ZAZIDLJIVO PARCELO 1130 m2, lokacijska dokumentacija je zaprošena, cena 70 DEM/m2. K3 KERN d.o.o., «221-
353 13448
Prodamo zazidljivo parcelo na Mlaki 1060 m2. K3 KERN d.o.o., «221-
353 13449
V Kranju prodamo GARAŽO v Pritličju na Planini. K3 KERN d.o.o., «221-353 __1348P
Ugodno prodam KLINKER PLOŠČICE A kvalitete. «46-826, po 19.
Uli 13500
Bašelj- prodamo BRUNARICO 5X6, parcela 400 rr>2, cena 80 000 DEM. K3 KERN d.o.o., «221-353 13451
Podljubeli- prodamo BRUNARICO 5 X 7 z ločenim garažnim objektom, parcela 1400 m2, cena 150 000 DEM.K3 KERN d.o.o., «221-353
13452_
Krvavec- prodamo počitniško APARTMA na Krvavcu. K3 KERN d.o.o., «221-353 13454
Prodamo na Drulovki VRSTNO HIŠO , nedokončano, cena 160 000 DEM. K3 KERN d.o.o., «221-353 13462
Prodamo v Britofu na parceli 900 m2 HIŠO 9 X 9 in poleg nje samostojno DELAVNICO v 4. gradb. fazi, ob glavni prometni cesti, cena 330 000 DEM. K3 KERN d.o.o., «221-353
Prodamo v Hotemažah enonadstr. HIŠO s parcelo 2000 m2, v Vodicah enonadstr. HIŠO, parcela je 500 m2, možno je dokupiti še parcelo 500 m2.K3 KERN d.o.o., «221-35313464
Prodamo v Kranju večjo HIŠO (stari hiši je prizidana nova hiša), namenjeno predvsem večji servisni dejavnosti s trgovino, cena 795 000 DEM. K3 KERN d.o.o., «221-353 13465
Prodamo v Šenčurju novejšo poslovno stanovanjsko HIŠO na parceli 1000 m2. K3 KERN d.o.o., «221-
353 13467
computer shop
NOVO V KRANJU
CD igre, igralne palice, multimedijske PC kartice, računalniki in tiskalniki ter ostali računalniški pribor....
Vod o pivcev« 17 MOHORJEV KLANEC 9 22 20 30
Epton Bty1u. 820
ODPRTO VIJU
HPLwrJ<(6L
dxn on o 00 so is.00 in ii.00 do ta.so
IDIOTI OD O.SO DO as.00
APRIL V
STUDIU RAFAELA.
Trg Prešernove brigade 6/4, Kranj, tel: 326-683, INFORMACIJE od 16 do 19. ure
NAJ BO VAŠA KOZA C/LADKA, BREZ DLAČIC!
Akcijska ponudba depilacije
mm v
ŽE ZA
1000 SIT
POSEBNA UGODNOST ZA UPOKOJENCE! in VAŠA HRBTENICA
ČLANARINA 4000 SIT MESEČNO BO KOT NOVA
Na Bledu prodamo večjo HIŠO na parceli 1000 m2, cena 76 000 DEM, V Lescah prodamo MONTAŽNO HIŠO 8 X 8m, parcela je 700 m2. K3 KERN d.o.o., 0221-353 13468
V Kranju prodamo ohranjeno HIŠO, 270 m2, parcela 800 m2, možnost poslovne dejavnosti, v kranju, Šk. Loki in Radovljici z okolico kupimo HIŠO za cca. 200 000 DEM in do 100
000 DEM oz zazidljivo parcelo. Uredimo celoten postopek. APRON, «331-292,331-366 13472
Prodamo ZIDANO GARAŽO na Planini. MANDAT, «22-44-77 13476
Oddam VIKEND za 2 meseca na Gorenjskem. «311-506 13504
Posest na štajerskem menjam za nepremičnino na Gorenjskem. 077-
81 5 13524
KUPUJEMO-PRODAJAMO, NAJE-M A M O - ODDAJA-MO:STANOVAN JA, HIŠE, POSLOVNE PROSTORE IN PARCELE. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, «22-33-00 isssb
. !^ODAMO KRANJ Center starejšo ™Jo s trgovskim lokalom, 220.000
UEM; zg. Bitnje delno obnovljeno hišo z vrtom, 150.000 DEM, Kranj okolica lepo nedokončano vilo v IV. gr.f. s 500 m 2 bivalne površine na parceli 2500 m2, cena po dogovoru. PRODAMO NAKLO 1/2 hiše z vrtom, 122.000 DEM, nedokon. dvostan. hiša. 2 garaži, delavnica, na pare. 700 m2, 295.000 DEM. PODBREZJE visokopritlično, letnik 89, 230 m2, na parceli 710 m2, 230.000 DEM. DOM NEPREMICINE, Koroška c. 16. Kranj, «22-33-00_lani
Prodamo BRNIK, stariešo hišo na parceli 500 m2, 125000 DEM in nadomestno gradnjo na manjši parceli, 60.000 DEM; Britof nedokončano hišo, 3 etaže x 150 m2, na apreeli 1300 m2, 235.000 DEM; KRANJ na Parceli 900 m2 hišo in 100 m2 nedokončane delavnice + stanovanje; BAŠELJ nedokončano hišo na parceli 700 m2, 150.000 DEM; pRULOVKA nedokončano vrstno hišo 180.000 DEM. PRODAMO Za-log pri Cerkljah 1/2 hiše, IV.faza, na Parceli 600 m2, 85000 DEM; Zalog Pri Cerkljah na parceli 977 mz vloskopritl., 8,5 x 11 m, montažna Martes; Stiska vas hiša v IV. gr. f. +
1 ha travnika, 100.000 DEM; Mojstrana hišo z gostinskim lokalom in vrtom, 350.000 DEM, možen delni odkup. DOM NEPREMICINE, Koroška c 16, Kranj, «22-33-00 13552
_ŠENČUR v rstno hišo 12x7 na parceli 380 m2; Škofja Loka, starejšo hišo Potrebno obnove, 100.000 DEM; Mpžnjanca nad Preddvorom vikend hišo, 9x7m, teL CK, 99000 DEM. DOM NEPREMICINE, Koroška c. 16. Kranj, «22-33-00_13563
KUPIMO od Kranja ali Škofje Loke Proti Ljubljani kupimo hišo z vrotm. DOM NEPREMICINE, Koroška c. 16. Kranj, «22-33-00  . 13564
PARCELE prodamo gradbene Kranj ^nmskovo nadomestno gradnjo za Poslovno stanovanjski objekt ob Cesti na parceli 2533 m2, Škofja
?Lpka center, ob cesti za posl. tanovanjski objekt. DOM NEPREMIČNE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33-
"° 13565
PRIREDITVE
i igra za ohcet, obletnice, v okalih, po želji tudi sam s frajtonar-
fco- «731-015 13357
STAN. OPREMA
Prodam MIZO ROSTFREJ 2 korita z tesnim odsejanjem, cena 10.000 SIT.
^310-189_13482
ROSTFREI POSODE (6 kom) za ^.SOO SIT, prodam. «725-618 13519
POZNANSTVA
VENERA KLUB in ženitna posredovalnica vabi vse, ki so sami, na spoznavne družabne večere vsako 1. in 3. soboto v Belinko, v petek, 26. aprila pa v restavracijo Center v Lesce. Ne ostajajte sami doma! Pridružite se nam. Mobitel 0609/ 631-868 13354
ASTROLOGIJA in VEDEŽEVANJE pp telefonu ali osebno 090-4 1-43
156 SIT/min
POSLOVNI STIKI
Plasirajte denar po 3-5 % mesečnih obrestih. Varna garancija. «422-193
11963_
KRATKOROČNA POSOJILA na zastavo premičnin in nepremičnin. «422-193 11965
ODKUPUJEMO DELNICI MERCATORJA
BREZ PROVIZIJE, CANKARJEVA 11, 1000 LJUBLJANA (pri operi) od 10. -16. ure. Tel.: 061/210-174 .. in 126-20-70. 1:
Ugodni avtomobilski krediti na podlagi OD do 5 let. Ugodna obrestna mera. Pokliči 090 42 14 ali 900. PTT strošek 78 SIT/0.5 min. 13375
Ugodni gotovinski krediti na podlagi OD ali pokojnine. Hitra realizacija. Pokličite 090 42 14 ali 900. PTT strošek 78 SIT/0.5 min. 13378
104.5
105.9
RADIO
•5 A (1/1 i'
107.3 1/ II 107.5
OGNJIŠČE
tel. 152-11-26 f«. 152-13-62
RAZNO PRODAM
LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, «061/611-078io/39
Prodam PRST in oddam v najem NJIVO za vrt. «733-276 12658
Prodam belo obhajilno obleko in otroško kolo Kekec. ugodno. 0326-
589 13262
Prodam JAGNETA in OKNO 180 x 100. «422-147_13266
VRATNA KRILA, leva 4 kom. 85 cm. Moško kolo na 10 prestav(ugodno), prodam.«218-248 13408
Prodam 1 m3 suhe SMREKOVINE , katero je možno obžagati na 10 X 12 X 600 cm. «242-397_imii
Nad Tržičem (pod Dobrčo) prodamo ĆEBELJNAK z dokumentacijo in 1400 m2 parcelo. K3 KERN d.o.o., «221-353_13453
Prodam PANJE s čebeljimi družina-mi. Kličite zvečer. «215-440 13466
Prodam NOVO OKNO 120 X 120, ter LIPOVE SATNIKE. «43-495 13469
Prodam traktorsko prikolico za prevoz živine, konjski gnoj in težko kobilo. «57-977 13481
Prodam TV El Niš, zvidni bojler 40 I, bakreni, gips plate z vzorci. Treven, laniše 4, Sovodenj 13532
ŠPORT
KAJAK (Priian- Gattino), VESLO in KROVNICO, prodam za 600 DEM.«212-533_13434
ŠOLARJI! RAFTING(Sava), tekma čolnov, kanujev Oezero), enkratna doživetja. «723-448 13533
SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV- če zamrzovalna skrinja pušča vodo, pokličite.0332-053 10598
ČISTILNI SERVIS METOD.d.o.o., Vam nudi čiščenje vseh talnih površin (zaščita, premazi) sedežnih garnitur, stekla, pranje zaves...0064/326-969 11126
SERVIS, prodaja, montaža, oljnih in plinskih gorilnikov. «061/161-34-34, 061/272-232, popoldan 11244
MONTAŽA stenskih in stropnih oblog iz opaža ali GIPS PLOŠČ ter izvajanje drugih montažnih del. 043-
098 11774
Izdelava podstrešnih stanovanj z Izolacijo ter polaganje lesenih oblog. «422-193 11964
GOSTINCI POZOR! Izdelujemo vse vrste blazin za vaše stole, zunanje in notranje, po naročilu. Prte in nadprte. Vse po ugodnih cenah. «222-071
12174_
Kadar potrebujete prevoz do 16 oseb, pokličite 686-019 12255
Dobavimo in montiramo rolete, ALU žaluzije, lamelne in plisse zavese. LEKERO.d.o.o., C. na Rupo 45, Kranj Kokrica, «245-124 ali 245-125
12302
STROKOVNO OBREZOVANJE DREVJA in okrasnih grmovnic in urejevanje vrtov. «310-744 12630
SENČILA NINO-vam nudi žaluzije, rolete ter lamelne zavese.JESENICE,
«861-806 12778
RTV SERVIS ŠINKO!Popravila TV-jev Gorenje na vašem domu.«331-199
12856
Popravila vseh vrst znamk TV, VIDEO, SAT sprejemnikov in avtora-diov. PROTON SERVIS, Bleiweisova 2, Kranj, ©222-004 13065
POSREDUJEMO PRI NAKUPU, PRODAJI, ODDAJI IN NAJEMU HIŠ, STANOVANJ, POSESTI.Košnik s.p.,
«332-061 13399
VODOVODNE INSTALACIJE: hitro in kvalitetno. Košnik s.p., «332-061
13402 _
SERVIS hladilne tehnike, previtje elektromotorjev, rotorjev, ročnega orodja. Naklo, Pivka 20. O 47-490
13422_
Poučevanje HARMONIKE na vašem domu- glasbenik z akademijo. Cena zelo ugodna.3325-815 13474
ZIDARSTVO in notranji ometi ter fasade delamo po zelo ugodni ceni. «52-251, po 15. uri
Lastniki gozdov! Opravim posek lesa v vašem gozdu. G 946
13506
vam
1721-
13509
Popravljam elektro inštalacije. «222-561
telefonske
13293
Čistim in pospravljam domu. «223-587
na vašem
13294
RADI t* ^
%1 *\a*v
2H UR OOmt GLRVMU!
PRCROCISCC DClfl
astrologija, vedeževanje,
razlaganje sanj, izračunavanje srečnih številk za igre na srečo
Gradbena dela, zidava objektov, fasade, notranji ometi, kleparska dela, z materialom ali brez, izvajamo hitro in kvalitetno. «861 -441, int. 29-
50 13541
SMETNJAKI iz pocinkane pločevine. Dostava na dom. «324-457 13545
VODOVODNO INSTALACIJO V HIŠI, BLOKU, KOT TUDI RAZNA DROBNA POPRAVILA VAM NAREDIMO HITRO, KVALITETNO, POCENI. «218-427 13548
Sprejemamo vsa zidarska dela in fasade. Delamo hitro in poceni. «45-832_13557
STANOVANJA
V okolici Kranja prodamo spodnjo polovico adaptirane hiše 120 m2 z
garažo in 350 m2 zemlje za 128.000 EM. Mandat « 22-44-77 10051
Posredujemo pri nakupu, prodaji, najemu in oddaji stanovanj, hiš in poslovnih prostorov. Mandat 022-44-77 10053
Samski osebi oddamo sobo, centralno ogrevano v bližini Letališča Brnik. Mandat «22-44-77 10058
Starejši poročni par brez otrok išče garsonjero ali 1 ss stanovanje v Kranju. «326-969 12167
Kupim 2 ss stanovanje od 60-80 m2, zaželjena sončna lega. «223-675, med 9 in 19. uro 13083
Prodam komfortno preurejeno STANOVANJE, 68m2, v Kranju. B 061/ 16-11-028 vsak dan od 8. do 12. ure
Kranj-Planina I prodamo enosobno stanovanje 38 m2, vsi priključki, 61.200 DEM. POSING.d.o.o., 224-210 (9-13)(16-18)_13133
Kranj-Planina I prodamo 1 s stanovanje 40 m2, visoko pritličje, 50.000 DEM. POSING.d.o.o. 224-210 (9-
13)(16-18)_13134
Kranj - Šoriijevo nas. prodamo 2 ss 52 m2, vsi priključki, 85000 DEM. POSING.d.o.o, 224-210 (9-13)(16-18)
13135_
Kranj - Planina I prodamo dvosobno stanovanje 63.4 m2, 5. nad., takoj vseljivo, 88.700 DEM. POSING.d.o.o., 224-210 (9-13)(16-18)
13136_
Kranj Planina I prodamo dvoinpolsobno stanovanje 71.4 m2, kompletno obnovljeno, 110000 DEM. POSING.d.o.o. «224-210 (9-
13)(16-18) 13137
ŠKOFJA LOKA Podlubnik prodamo 2 ss 60.5 m2, vsi priključki, 2.nads.t 82000 DEM. POSING, d.o.o., 0224-210 (9-13)(16-18)_13138
Kranj - Zlato polje, prodamo enoin-polsobno STANOVANJE 56 m2, novo, takoj vseljivo, 100.000 DEM. POSING.D.O.O., 224-210 (9-13)(16-
18) 13139
Kranj - Center prodamo dvoinpolsobno STANOVANJE 76 m2, takoj vseljivo 65.000 DEM. POSING.d.o.o., 224-210 (9-13)(16-18)_iruo
KRANJ - Planina I prodamo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma 92,7 m2, takoj vseljivo, 130.000 DEM. POSING.d.o.o., 224-210 (9-
13)(16-18) 13189
V najem ODDAM garsonjero, opremljeno v Lescah, Finžgarjeva 8 A za dve leti. Vseljiva s 1. majem. Plačilo vnaprej. Rošič Halid, Finžgarjeva 8 A, Lesce 13310
Prodam 1 sobno STANOVANJE 34 m2 ali zamenjam za večje z doplačilom. «55-367 13311
ROLARJE rabljene lahko kupite in jih daste v komisijsko prodajo. RUBIN
225-151 13538
STORITVE
SERVIS PEN: PRIDEMO TAKOJI Popravilo pralnih, pomivalnih strojev, štedilnikov, sesalcev...«242-0372243
SERVIS TV-VIDEO-HI Fl NAPRAV vseh proizvajalcev na «324-698 in bela tehnika na 331 -301, od 9. do 17. ure 2405
TESNENJE OKEN IN VRAT, uvožena tesnila, 10 iet garancije, 30% prihranka pri kurjavi. Prepiha, prahu in hrupa ni več! «061/813-553, 061/ 814-913_2608
MONTAŽA ARMSTRONG spuščenih stropov, obdelava mansarde, stenskih in stropnih oblog, predelnih sten z opažem ali gipsom. 049-416 5621
Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese, markize ter harmonika vrata - izdelujemo, montiramo In popravljamo! 0213-218 6468
Družba za gradbeništvo dela notranje omete in fasade z lastnim odrom, cene zelo ugodne, o kvaliteti se boste prepričali sami. Naročila sprejemamo na tel. 064/736-327 od 18. od 21. ure 6405
OBRAČALNIKE za seno, tračne traktorske, vse tipe, POPRAVLJAM. 0061/374-294, zjutraj, zvečer 9301
STROKOVNO OBREZOVANJE sad-nega drevja in okrasnega grmičevja, okolica Kranja, Radovljice. 0714-
282 9681
IZPOSOJAMO GOSPODINSKE ČISTILNE STROJE IN SPREJEMAMO NAROČILA ZA ČIŠČENJA POSLOVNIH IN STANOVANJIH POVRŠIN. HRIBAR - BLESK, 0331-431, Planina 3, Kranj, vsak delavnik. Možno plačilo na več čekov. 10181
Čiščenje itisona, tapisona, sedežnih grt., vinas ploščic, toplega poda...ČISTILNI SERVIS LESKET. 0 in fax:211-338 101B3
CISTERNO za kurilno olje vam izdelam v vašem prostoru ali po meri. 0806-069, 0609/635-262 10399
PRALNE, POMIVALNE STROJE, ŠTEDILNIKE, popravimo hitro in strokovno.0331-450 10575
EL. INŠTALACIJE- NAPELJAVA IN OBNOVA EL. INŠTALACIJ.0 43-284
SANACIJA DIMNIKOV iz nerjaveče pločevine, sistem Raab z garancijo. 0631-264 13302
Popravilo in preventivni pregledi plinskih štedilnikov. Kontrola in nastavitev izgorevanja. 057-695 13340
KRANJ
DEL CAS: 9. -19. SOBOTA 9. -13.
Skm
KRANJ
DEL CAS: 8. -19. SOBOTA: 8. -12.
TRGOVINA PEHAR
ŠKOFJA LOKA DEL CAS: 8.-19. SOB.: 8.-13., NED.: 8.-12.
/h
RADOVLJICA DEL ČAS: 9. -SOB: 9. -12.
NAPREDEK
DOMŽALE DEL CAS: 8.-19. SOBOTA 8. -13.
KAJ JE HOLESTEROL IN KAKŠNE SO NORMALNE VREDNOSTI?
Holesterol je eden pomembnejših dejavnikov tveganja. Na ta dejavnik lahko ljudje delno vplivamo sami z dieto, pri visokih vrednostih in ob neuspehu z dieto, pa pomagajo zdravila. Holesterol naše telo dobi po dveh poteh: s hrano, ali pa ga proizvaja samo. Na prvega lahko vplivamo sami, na drugega pa z zdravili. Holesterol je v normalnih razmerah potreben telesu za tvorbo celičnih membran, žolčnih kislin in nekaterih hormonov. Različne nenormalnosti privedejo do povišanih vrednosti holesterola, ateroskleroze in njenih posledic: angine pektoris, srčnega infarkta, možganske kapi, okvare ledvic, žil na nogah, nenadne smrti itd.
Čim višji je holesterol, večja je možnost, da bodo nastale okvare na žilah in s tem okvare organov. Povišanega holesterola v krvi ne zaznavamo na kakšen poseben način. Pogosto je prisotna utrujenost, zaspanost, bolečine v nogah, prsih itd. Določa se enostavno v odvzeti
krvi, ki jo pošljemo v laboratorij, ali s specialnimi aparati že tudi v ambulanti. Ljudem, ki imajo v sorodstvu več bolnikov s srčnimi boleznimi, priporočamo natančno določitev holesterola. V primeru, da je le-ta povišan, priporočamo najprej dieto, regulacijo telesne teže opustitev kajenja in redno fizično aktivnost. Pomembno je tudi obvladovanje stresa. Če po določenem času ob držanju diete ne pride do padca holesterola in drugih maščob, dodamo zdravilo. Zdravilo predpiše zdravnik, ki tudi kontrolira holesterol in ob še povišanem holesterolu predpiše še kombinirana zdravila.
VAROVALNA DIETA BIOTOP je pripravljena po priporočilu Evropskega Kardiološkega združenja. Priporoča se bolnikom ter vsem ljudem s povišanim holesterolom, povečano telesno težo, maščobami ter povečanim krvnim sladkorjem, dr. med. Janez Tasič
kardiolog
Normalen holesterol 3-5,2
Blago zvišan holesterol 5,2 - 6,5
Zmerno zvišan holesterol 6,5 - 7,8
Zelo visok holesterol nad 7,8
ZDRAVIM PRIPOROČAMO:
POLNOVREDNA HRANA FIZIČNA AKTIVNOST
VAROVALNA DIETA
FIZIČNA AKTIVNOST
VAROVALNA DIETA EV. ZDRAVILA FIZIČNA AKTIVNOST
VAROVALNA DIETA EV. KOMBINIRANA ZDRAVILA REKREACIJA
BOLNIKOM Z ISHEMIČNO BOLEZNIJO PRIPOROČAMO:
VAROVALNA DIETA
VODENA REKREACIJA
VAROVALNA DIETA IN EV. ZDRAVILA VODENA REKREACIJA
VAROVALNA DIETA IN EV. KOMB. ZDRAVILA VODENA REKREACIJA
STROGA VAROV. DIETA KOMBINIRANA TP VODENA REKREACIJA
DOMAČA ZDRAVILA
PUSNIK MARIJA
JESENICE
DEL. ČAS: 9. -19.
SOBOTA 9. -13.
LUČKA do.o.
KRANJ
DEL ČAS: 8. • 18.30 SOBOTA 8. -12.
VIS UITAUS
BLED
DEL. ČAS: 8. -19. SOB 8 -18
NED. IN PRAZNIK114.-18
KRANJ
DEL ČAS: 7. • 19.30 SOB.: 7. -17. NED.: 8.-11.
tv.video-audio-hi.fi
ZASTOPSTVO IN PRODAJA
flD pioneer @Shorwr»od
MINI STOLP PIONEER 76.990 SIT TV ISKRA 55 TTX ST 64.990 Sil TV ISKRA 55 TTX 59.990 Sil SHERVVOOD Hl-R SISTEM PO KOMPONENTAH 103.680 SIT PHILIPS ENOJNI
RADIOKASETOFON 6.300 SIT PHILIPS VIDEOREC.f*) 42.990 SIT PIONEER ZVOČNIKI 2x 120W (POMP) 29.900 SIT SONY VHS E-180 590 SIT
SONY AUDIO UX-S60 290 SIT KASETOFONI PIONEER -10% KARAOKE STOLP PIONEER -10%
MOŽNOST NAKUPA NA ČEKE ALi,
POTROŠNIŠKI KREDIT PRI NAS JE DENAR VREDEN VEDNO VEČ
IZPOSOJA SONY VIDEO KAMERE '' r
CANKARJEVA S, KRANJ TEL.:064/222-055
Na Jesenicah prodamo komfortno, takoj vseljivo 2 ss 53 m2, 6. nad., z balkonom, za 60.000 DEM. 0061/
1251-090 13327
Oddamo v Šenčurju 2 ss s posebnim vhodom. Najamemo več stanovanj. Robsus, d.o.o., ©324-165 13342
Prodamo Jesenice- stanovanje 102 m2 v privatni hiši prodamo za 70 000 DEM. K3 KERN d.o.o., «221-353
13456_
Prodamo Kranj- 3 ss na Zoisovi, 4 nadstr, cena 95 000 DEM. K3 KERN
d.O.O., 0221-353 13456
Prodamo Kranj 2 ss stanovanje 68 m2, cena 95 000 DEM. KO KERN
d.O.O., 0221-353 13457
LEKERO, d.0.0.
Cesta na Rupo 45 KRANJ (KOKRICA) Tel.: 245-124 ali 245-125
Vam nudi
PRODAJO in MONTAŽO STAVBNEGA
POHIŠTVA
KLI Logatec
V mesecu aprilu in maju
20 % POPUST
LEKERO, d.o.o.
Delovni čas: od 8. do 19. ure, sobota od 9. do 12. ure
VABLJENI
Prodamo na Bledu 1 ss, 3 ss z atrijem, 4 ss v 1. nadstr.K3 KERN d.o.o., 0221-353 13458
Prodamo JESENICE 3 ss 74 m2. K3 KERN d.o.o., 0221-353 13459
Prodamo Kranj 2.5 ss, 80 m2, na Planini v 4. nadstr., selitev takoj. K3 KERN d.o.o., 0221-353 13480
Prodamo Kranj 3 ss, 82.30 m2, na Planini I, v 1. nadstr., prodamo ali menjamo za cenejše, tudi brez CK. K3 KERN d.o.o., 0221-353 13461
Prodamo v Kranju komfortno 3 ss, 84 m2 in 2 ss, 63 m2, šorlijevo 2 ss, 52 m2, v šk. loki 78 m2, komfortno v Begunjah 78 m2, v Tržiču Deteljica 1 ss, 45 m2 in 2 ss s CK, na Jesenicah Hrušica 1 ss, 37 m2, brez CK. Kupimo komfortno 1ss, 2ss in 3ss stanovanja v Kranju, Šenčurju, Preddvoru in Šk. Loki, Radovljici ter Bledu. APRON, 0331-292 ali 331-366 13470
PRODAMO: Kranj Planina II; 2 ss, 68 m2/Vli., 100.000 DEM; 1,5 ss, 59 m2, 1400 DEM/m2; Planina III 1 ss, 53 m2, 1500 DEM/m2, prepis dec. 96; Zlato polje 2 ss, novo, 56 m2, 90.000 DEM, 3 ss etažna CK, 86 m2/l., 99000 DEM, 1 ss, 37 m2, 1300 DEM/m2, Drulovka 1 ss, novo, 33 m2/l., brez CK 1550 DEM/m2; Savska Loka, 2 ss, 76 m2, brez CK, 1100 DEM/m2; Podlubnik II leo, 3ss, 75 m2/VII., 115000 DEM, Šenčur 1ss, 42 m2/pr., 63000 DEM; Bled 3 ss priti., 75 m2, 125000 DEM; Tržič 44 m2/lll, brez CK, 1000 DEM/m2, vseljivo avgusta. Železniki, 1 ss/pritl., novo, 47 m2, 60.000 DEM, Kamnik 2ss, 65 m2/ll.. 2 balkona V-Z, 1450 DEM/m2. DOM NEPREMICINE, Koroška 16, Kranj, 022-33-00 13559
ODDAMO Kranj Planina II 2 ss+k, 67 m2, opremljeno, 800 DEM/mes., 3 ss, 74 m2, opremljeno 550 DEM/ mes., pol.celoletno predplačilo; HO-TEMAŽE 4 ss s pos. vhodom v hiši z vrtom in garažo, 700 DEM/mes; Škofja Loka, 1 ss, 38 m2, opremljeno, 600 DEM/mes, pol.celoletno predpl., vseljivo julija. NAJAMEMO KRANJ poslovnež najame neopremljeno 1 ss s predplačilom. DOM NEPREMICINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00 13550
VOZILA DELI
CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov. Đ692-194 10746
Prodam VLEČNO KLJUKO za Z 101. O 725-563 13295
Prodam Z 101 za rezervne dele. O 421-836 13426
PREVLEKE za vaš avto dobite v RUBINU Kokrica. 0225-151 13540
VOZILA
Odkup, prodaja in prepis vozil. O 634-148 in mobitel. 0609/632-577, Adrija Avto Škofja Loka. sesa
Enodnevni nakupovalni izlet v Italijo. Sreda, četrtek, 049-442 12262
Enodnevni nakupovalni izlet na Madžarsko s kombijem, torek, petek, sobota. 049-442 12268
ZA POPOLNO NEGO VAŠEGA AVTOMOBILA
ROČNA
AVTOPR ALNICA
Cesta na Brdo 22, Kokrica - Kranj (nasproti podružnice O.š.) telefon: 064 217 529
Prodam VW TRANSPORTER 1.6 TD, I. 87, 82000 km, dobro ohranjen, redno servisiran, reg. 4.10.96. ©43-
151 12559
OPEL ASCONA 1.6 letnik 1988, prodam cena 5800 DEM. 0738-887
12659_
Odkup in prodaja rabljenih vozil in prenos lastništva. O 325 981 12695
Prodam AX 1.1 TRE, I. izdelave 88, 88 000 km, metalno sive barve.©43-
197 12854
FIAT TIPO 1.7 DS, letnik 1994, prva reg. april 95, reg. do april 97, ugodno prodam. O57-214 ali 0609/643-512
13043_
Prodam ŠKODO 120 L, zelo dobro ohranjena, prodam ali menjam. O 242-426 13252
Prodam OPEL KADETT diesel, 1600 I. 86, reg. do I.97, 127000 km, in AUDI A 4 testno vozilo 1600 I.95, 13000 km. Cena po dogovoru. 0891-322 13263
Prodam FORD SEIRRA 2.0 CL, I. 88.
0310-731 13256
Prodam AUDI 80 L, I. 77/12, cena po dogovoru. 0713-373 13260
Prodam JUGO 55 KORAL, letnik 1990, reg. do 1/97, 60.000 km, bel, cena 4000 DEM. 0741-143 13281
SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI
ŽABNICA, SP. BITNJE 22 TEL: 064/311-965
Prodam Z 101, letnik 1985, reg. do 4/97. 083-621_13263
JUGO 45, letnik 12/89, cena 2700 DEM. 0328-388_13272
Prodam PEUGEOT 505 GL, I. 84, reg. 3/97, cena 3800 DEM. O061/ 627-267 13278
UNO JUGO 45, letnik 1990, prvi lastnik, prodam. 0631-438 13279
OPEL VECTRA 2.0 i CD, 1.91/7, 73000 km, ABS, CZ, SV,... 16500 DEM. 0714-432_i328s
Prodam VW 1200 1975, vozen, neregistriran. 0802-232 13286
Prodam R 5, 5 v, I. 91/9 in kom. otroški voziček. Podhom 52, Gorje
13287__
Prodam HYUNDAI PONY limuzina, I.90, rdeč za 10.000 DEM. 0730-229
13289
Prodam JUGO KORAL 45, letnik 1989, rdeč, reg. celo leto. 046-522
13299_
JUGO 45, 7/89, 67000 km, garažir-an. 059-006 13300
Prodam LADO SAMARO, letnik 1990 za DEM 5500. 0 720-026 13301
Prodam JUGO 45 AX, I. 87, reg. do 15.8.96, cena 1200 DEM. 078-726
13318
Prodam JUGO KORAL 45, letnik 1989, cena po dogovoru. 053-512
13319
Prodam R 11 GTL, I. 87, cena 6400 DEM. 0696-026 13320
Prodam JUGO 45, letnik 1989, prevoženih 45000. 0061/612-700
13321
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1987, reg. do 2/97, cena po dogovoru.
056-771 13324
Prodam JUGO SKALA 55, letnik 1989, reg. celo leto. 0710-122 13325
FIAT UNO 60, letnik 1984, 5000 DEM. 0632-327 13328
Prodam avto ALEKO I. 92, prevoženih 48000 km, zelo ugodno. ©323-
632 13333
Prodam HONDO CIVIC HB ESI 1.6, 9/92. 0217-688_13335
Prodam GOLF CLD, letnik 1991, 81000 km, 5 v, 5 p, rdeče barve, reg. celo leto. Jelovčan Jože, Trg Rivoli 6, Kranj 13343
R 4 GTL, letnik 1984, prodam. ©66-
894_13344
R 5 CAMPUS, 5 v, I. 90, 59000 km, prodam. 0721-493, popoldan 13347
' Prodam JUGO SKALA 55, letnik 1988 in reg. do 12.1.97. 0862-706, po 16. uri 13350
Prodam R 4 GTL, I. 87, neregistriran. 0733-104 13356
PNDA 1.87, rdeča, ohranjena, 3400 DEM. ©719-118 13359
FIAT UNO 60 S, letnik 1986, moder, "reg. 1/97, 4300 DEM. ©719-118
13380
PEUGEOT 405 1.6, letnik 1990, moder, 10700 DEM. ©719-118 13361
VECTRA 1.6 S, 1.91. bela, drugi lastnik, 92000 km, 14800 DEM.
©719-118 13362
MAZDA 323 SEDAN, I. 88, bela, reg. 2/97, 6900 DEM. ©719-118 13364
ALFA 33 1.3, letnik 1987, reg. 3/97, 5500 DEM. ©719-118 13365
R 4 GTL, I. 86, 1850 DEM, Z 128, letnik 1989, rdeča, 3400 DEM.
©719-118_13366
SUBARU JUSTY 1.0 L, I. 90, bel, 8400 DEM. ©719-118 13367
ESCORT DIESEL, I. 87, moder, 7500 DEM. ©719-118_13368
OMEGA 2.0 I GL. 1.93, bela, 22500 DEM. ©719-118_13369
AUDI 100 2.3 OUATTRO, I. 91, bel. 26000 DEM. ©719-118_13370
SVVIFT 1.3 GTI, I. 90, črn, reg. 3/97. 11500 DEM. ©719-118 13371
VuiKANIZERSTVO
pp.
H. Vertlnika 23a. tel.:064/862-550
NA ZALOGI VSE VRSTE AVT0PIA5ČEV
DEL CAS: NON-STOP
R 4 GTL, I. 86, temno modra, reg. 18.11. 96, 1500 DEM. ©719-118
13380
R 5 CAMPUS, letnik 1993, rdeča, 9700 DEM, R 5 FIVE, I. 94, bela, 11700 DEM. ©719-118_13381
Zastava Polv, letnik 1989, 1000 DEM, LADA NIVA, I. 84, 3300 DEM.
©719-118 13382
VECTRA 2.0 16 V, I. 91, ohranjen, met. siva, 19900 DEM. ©719-118
13383
AX CABAN 1.1 I, letnik 1993, 12500 DEM, R 4 GTL, letnik 1987, modra, 2000 DEM. »719-118_13385
JUGO 45 KORAL, I. 91, bel, ohranjen, ALU. 3700 DEM. ©719-
118 13386
OPEL OMEGA KARAVAN 2.6 I. moder 91. bela, 19800 DEM.
©719-118 13387
LANTRA 1.6 GLS. I. 93, ŠKODA FAVORIT 136 L, I. 91, prodam. ©41-
860 13390
TALON
Zgornje Bitnje 32 tel.: 064/311 032
m ODKUP m PRODAJA l PREPIS VOZIL (tudi zunanjih)
KADETT 1.4 S, I. 90, met. siv, šibedah, 10700 DEM. ©719-118
13372
R 5 GTL 1.4, letnik 1987, reg. 3/97, 6400 DEM. ©719-118 13373
JETTA 1.6 JXB, I. 87, temno moder, ohranjen, 7500 DEM. ©719-118
13374
SAMARA 1.3 letnik 1995, rdeča, ohranjena, 9500 DEM. ©719-118
13378
GOLF JXB, I. 86, moder, ohranjen, 6700 DEM. ©719-118 13379
ftent-a-car Keržan, d.o.o., tel.; 45-043
Ugoden NAJEM vozilf Golf III. že za 800 DEM/mesec, -AKTUALNO - AUDI 80 AVANT, ABS, klima -za poroke!
JUGO KORAL 45, letnik 91, ŠKODA FAVORIT 135 LS, letnik 91, prodam. 041-860 13391
126 PGL, I. 89/12, rdeča, odi. ohranjena, 38000 km, 1800 DEM.
©719-118 13392
R 18 letnik 1982, metalic, 3300 DEM, R 18, I. 86, reg. 1/97, 4400 DEM.
©719-118 13393
Zastava 101 GT, I. 85, reg. 12/96, 1000 DEM. ©719-118 13394
HYUNDAI PONY 1.5 GLS, avto-matic, letnik 90, 9700 DEM. ©719-
118 13396
GOLF JXD, I.87, metalne barve, dod. oprema, prodam za 8500 DEM.©714-567 13412
Prodam R5 FIVE/ 3V, nov, še ne reg.©311-349 13415
Prodam LADOM SAMARO 1300 S, I.93. 1. lastnik, 39 000 km, rdeče barve, 5V, garažirana, servisna knjižica, cena 7500 DEM.©325-997
DOp. 13417
Prodam Z 101, I.87, cena 2100 DEM.0685-225 13418
Prodam MAZDO 323, I.90, 65 000 km.0422-432 po 17 h 13419
Prodam Z 850, neregistriran, letnik 1984. O 50-125_13423
Prodam Z 101 GX, letnik 1987,
?aražiran. Cena 2.100 DEM. O 23-144 od 19. do 21. ure 13425
AVTOINTEX PRODA VEČ VOZIL: MERCEDES - BENZ 230, letnik 1986, PEUGEOT 405 GL 1.6, letnik 1989, ALFA 73 1.6, letnik 1986, NISSAN SUNY 1.6 SLX, letnik 1988, HYUNDAI PONY 1.5 GLS, letnik 1991, 1990, RENAULT 11 GTL 1.4, letnik 1987/88, GOLFI, letnik 1984, 1.987. 1989, 1991, MITSUBISHI COLT 1.3 GL, letnik 1990, CITROEN AX 11 TRE, letnik 1987, ZASTAVA 128, letnik 1989. ODKUPIMO LADE, možna menjava staro za staro, kredit. O 064/224-029 13429
Prodam GOLF JXB, 1.86.081-558
13431____
R4 TU, I.86, reg. do 3/97, prodam za 2100 DEM.O53-304_13435
DAIHATSU CHARADE I. 11/90, garažiran, servisna knjiga, ugodno prodam. 045-170 13480
Prodam JUGO 45 A, lepo ohranjen in AUD1100 L, I. 85, možna menjava. Zarnik, Trg Prešernove brig. 7, Kranj
13464
Prodam R 5 TS letnik 1979,1.3., reg. do 20.8. ©310-197_13487
Prodam GOLF JXD, I. 88, reg. do 8.6.96. ©323-914_13488
Prodam ŠKODO FAVORIT LX, I. 93, radio, vlečna euro kljuka, zimske gume, 29000 km. ©47-623 13490
Prodam JUGO KORAL 55, ohranjen, letnik 90. ©861-846 13492
Prodam R 5 letnik 1989, reg. do 4/ 97. ©685-559 13493
Prodam R 4, I. 87, reg. do 4/97, 84000 km, cena po dogovoru. ©422-777 13498
Ugodno prodam dobro ohranjeno Z 101, I. 90, prvi lastnik. ©218-619
13501
HYUNDAI PONY, letnik 1990, HYUNDAI ESCOUPE 1.5 GT TURBO, ŠKODA FAVROIT GLX, I. 93, GOLF JXD 1.6, I. 86 in TIPO 1.6 IE, I.93, prodamo. Cene ugodne. HYUN-DAI SALON JAVORNIK, J. Finžgarja 5, 4270 Jesenice, ©064/83-389
13503
Prodam GOLF JXD, letnik 12/89, rdeče barve, prevoženih 93000 km, prva lastnica, cena po dogovoru. ©331-623 13507
Prodam AX TRE 1.1,1.91, 77000 km, reg. do konca januarja 97, 5 v, metalne barve, z dodatno opremo. ©328-324 13510
PEUGEOT 306 XR, letnik 1994. Zupan, Gregorčičeva 15, Bled 135.1B
Prodam R CAMPUS, letnik 1990, reg. do 9/96. prevoz 71000 km, za 6800 DEM. ©327-700 13525
^^^^^
KRANJ, Šuceva 27 ■ ' 'W 9^^^^/*$$
leU242121 AKCIJSK^
BREZŽIČNI TELEFONI, TELEFAKSI, CENTRALE, ZAŠČITE, MONTAŽE, ISDN
FORD TAUNUS 1.3 letnik 1976. reg. 6/96, cena 90.000 SIT. ©82-389, po
17. Uli 13526
Z 101 GTL, letnik 1987, reg. na novo cena, 1800 DEM. »714-311 13534
GOLF JXD II I. 86, reg. 11/96, cena 6800 DEM. »714-311 13536
Prodam R 5, 3 v, letnik 1992, 45000 km, prvi lastnik. »66-910 13537
PASSAT KARAVAN 1.8 GL, I. 92. prodamo. RUBIN Kokrica, 225-151
13539
Prodam SVVIFT GTI, I. 91, bel. »714-487 13542
Prodam R 11 GTL, I. 87, zelo dobro ohranjen. »325-667 13547
Prodam JUGO 55, letnik 1985, 61000 km, reg. do 4/97, ohranjen, cena 1500 DEM. »736-713 13551
Prodam Z 101, GTL 55, reg. 4/97, letnik 1985. »725-081_13554
Prodam UNO 60 S, letnik 1986.
»84-191 13555
r^GfiNTfiR
MkZJ Bratov Praprotnik 10, NAKLO
Telefon/fax: 064/47-035 PRODAJA ^-J\L IN MONTAŽA *su> IZPUŠNIH SISTEMOV
HYUNDAI PONY 1.5 GLS, I. 90, HYUNDAI PONY 1.5 1.5 GLS I. 91, ŠKODA FAVORIT 135 L, letnik 1992, NISSAN MICRA 1.2 LX letnik 1992, DAIHATSU CHARADE TS, I, 92, prodamo. AVTOSERVIS LUŠINA, Škofja Loka, »632-286 13556
Prodam FORD ESCORT GHIA 1.8, 16 V, 105 KM, letnik 1993, reg. do 4/ 97. 43000 km, cena 20.000 DEM + prepis. Požek, Zg. Besnica 149,
»404-115 13568
ZAPOSLITVE
Prevzamemo vsa GRADBENA DELA, ugodno. ©214-224, 0609/ 623-869_10414
2000 DEM redno ali honorarno z DZS. ©53-410, 0609/634-584 11129
V kolikor potrebujete redno zaposlitev pa vas ne moti terensko delo, kličite v sredo in četrtek na ©311-
131 11131
Za zbiranje naročil iz programa MK-e nudimo stimulativno plačilo in redno zaposlitev z vsemi bonitetami. B 064/59-159, 064/56-503       11642
Gradbeni delavec dobi delo takoj. Dobro plačilo. ©328-328 12517
Takoj zaposlimo KV MIZARJA. Mizarstvo Stare, Zg. Bitnje, ©312-
405 12555
PEKARNA SEZAM zaposli delavca s pekovskimi izkušnjami. ©801-402, od 16-18. ure 12564
VOZNIK B,C kategorije dobi delo takoj. Dobro plačilo. ©328-328 13068
Redno zaposlimo KV in PK ZIDARJE ter NK gradbene delavce. Stratos,
d.o.o., Gradbeni inženiring, ©736-435, po 18. uri 13096
Zaposlim KV NATAKARJA, natakarico, Gostilna Pivnica "Pinki". ©0609/ 636-343_13115
IŠČEMO DEKLETA ZA STREŽBO in FANTA ZA PEKO PIZZ.O43-320 ali ©58-758_13160
Honorarno zaposlim simpatično NATAKARICO za delo v dnevnem baru v Radovljici. ©715-501,popoldan 13257
Nudim dobro plačano delo v okrepčevalnici. ©43-583 13274
Pizzerija v centru Kranja TAKOJ ZAPOSLI IZKUŠENEGA PIZZOPE: KA. Zaželjeno znanje priprave tudi drugih jedi. O 222-430 od 10. do 12. in od 20. do 22. ure_
Redno ali pogodbeno zaposlimo ZASTOPNIKE za prodajo na terenu. Odlična provizija. ©311-482 13283
Iščemo trgovca za polovični delovni čas v diskontu. ©714-865 13352
Na področju Kranj in Škofje Loke iščemo sposobne potnike in komercialiste za trženja (po znanih naslovih
podjetij), novega izdelka, ki ga potrebuje vsak podjetnik. Informacije v torek od 12-18.30 ure na ©633-624
13331__
DELO NA DOMU- različna dela, ugodni delovni pogoji.S213-114
Spoštovane bralke, cenjeni bralci - iskalci zaposlitve!
V Gorenjskem glasu odpiramo Vašo in našo GORENJSKO BORZO DELA z željo, da vam pomagamo prvi iskanju zaposlitve, ne le za tiste, ki iščete prvo zaposlitev. K sodelovanju ste vabljeni tudi vsi, ki bi radi zamenjali delo in si iščete boljšo priložnost za poklicni uspeh, za večji zaslužek, itd. Naša storitev za vas je brezplačna, zato vas vabimo, da se nam na spodaj navedeni način javite: Ne premišljujte preveč, poskusite USPETI - gorenjski pregovor pravi: "Cagov fant še ni pri fejst punci spal".
RADIA} BI DELAM*)
MOJ POKLIC (smer in stopnja izobrazbe):.................................................
.............................................................STAROST:....................................
ISKANO PODROČJE DELA:......................................................................
DRUGE ŽELJE:..........................................................................................
Osebni podatki, ki ne bodo objavljeni, IN DOVOLJUJEM, da jih GORENJSKI GLAS SPOROČA zainteresiranim podjetjem:
IME IN PRIIMEK:........................................................................................
NASLOV:....................................................................................................
.................................................TELEFON:................................
OBRAZEC IZPOLNITE S TISKANIMI ČRKAMI in pošljite na: ČP Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 KRANJ.
DELO IŠČEJO
Delodajalci - podjetja in podjetniki: vsi podatki in informacije o iskalcih dela so Vam na razpolago. Pokličite Gorenjski glas: 064/223-444. Objavljamo podatke o iskalcih zaposlitve - naveden je poklic in dodatna delovna usposobljenost ali stopnja izobrazbe. Za potrebe delodajalcev je povsod navedena šifra, pod katero imamo evidentirane tiste, ki si iščejo delo.
• obdelovalec kovin, 32/299; • strojni tehnik V., 32/300; • nedokončana srednja ekonomska Šola, 32/301; • srednja strok, izobrazba, 32/302; • prodajalka - živilska smer, 32/303; • prometni tehnik V. stopnja, 32/304; • elektro tehnik V. st., 32/305; • ekonomski tehnik, V. st., 32/306; • PU -priučeni zidar, viličarist, 32/307; • medicinska sestra, V. stopnja, 32/308; • elektrika> s.p., 32/309; • elektrotehnik telekomunikacij V. st., 32/310; •
ekonomski tehnik, V. stopnja, 32/311
ekonomski tehnik, 32/315; • ekonomsli SSGT IV. stopnja, 32/317; • natakar, SS, IV. stopnja, 32/318; • eimn.
; • prodajalec IV. stopnja, 32/312; • trg. poslovodja, V. stopnja, 32/314; • uski tehnik, V. st., 32/316; • natakar
strojni tehnik, V. stopnja, 32/313; • ti \ 32/315; _
"i Bir
maturant, \ st. (deviz, rać.), 32/319; • montažni del., voznik B in C OS, 32/
320; • upravni tehnik, 32/321; • V. stopnja administrator, 32/322; • ključavničar, strojni tehnik, 32/323; • poklicni voznik C, D, E kat., 32/324; • elektrotehnik telekomunikacij V. st., 32/325; • V. stopnja, administrativno upravni tehnik, 32/326; • administrator IV. zaht. stopnja, 32/327; • diplomirani (VII.) ing. kemijske tehnolog., 32/328; • ekonomsko -komercialni tehnik, 32/329; • tekstilno-kemijski tehnik V, 32/330; • ekon. komercial, tehnik, 32/331; • računal, tehnik V. stJgimanzija Kranj, 32/332; • administrator, IV. tečaj računalništva, 32/333; • obutv. tehnik in trg. poslovodja, 32/334; • IV. stopnja - smer finomehanik, 32/335; • administrator IV. stopnja, 32/336; • poklicni frizer, IV. stopnja izobr., 32/ 337; • polkvalifikacija za tečajko, 32/338; • ekonomski tehnik V., 32/339
Delodajalci - podjetja in podjetniki: vsi podatki in informacije o iskalcih dela so Vam na razpolago. Pokličite Gorenjski glas: 064/223-444.
900 MHz brezvrvični telefoni
TELEFAKSI - CENTRALE - MONTAŽA - SERVIS
Najnovejši model KX-F 700 BX/S •aks-tajnica-telefon-nož-glasovna pošta
ATESTI(
BREZPLAČEN KLIC
tel.:080-1590
Dostava na naslov
BREZPLAČNE INFORMACIJE
litelefoti trade
PE Ljubljanska 1A (za hotelom Jelen), tel.: 222-150_
Pozor! Če iščete delo honorarno ali redno, pokličite tel.štev: 064/82-897 od 15.ure dalje 13339
Za zastopniško delo na terenu nudimo redno zaposlitev in dober OD. ©57-033, od 7-14. ure 13377
Iščemo akviziterje za prodajo ze-Hščne KOZMETIKE. ©880-057, po 19. uri______
Kava bar v centru Kranja takoj zaposli ŠTUDENTKO za delo v lokalu. g 222-430_13395
Redno za določen čas zaposlim voznika tovornjaka za C, E kategorijo. Prevozi predvsem v Sloveniji. Starost do 35 let, šifra: KAMION
Natakarico takoj zaposlim, a 211-963
Bisto JURČEK v Begunjah redno ali honorarno zaposli dekle za delo v gtrežbi.a733-311 ali 733-403 13409
KAVA BAR na Gorenjskem, redno zaposli NATAKARICO. © 242-695. Po 18. uri 13421
VENERA SHOP d.o.o. Kranj zaposli TRGOVCA-KO in KOMERCIALIS-TA.OD stimulativen.©218-938 in 0S09-621-420 13432
Posebna direktna prodajna enota, ki se ukvarja z zbiranjem naročil za dodatni izobraževalni šolski program, nudi redno zaposlitev vsem tistim, ki jim delo ni odveč. ©0609/ gj7-492, 064/634-064, 56-105 13477
,|grejmem pečarska dela. ©41-245 ncf]° na domu- Zagotovite si 200
ufcM dnevno s telnet marketingom. ©061/1252-199 od 11.-16. ure 13498
Iščemo simpatično in prijazno prodajalko za delo v tekst, trgovini. Inf. v trgovini MAK, škofjeloška 19, kranj 13546
Honorarno delo dobi prodajalka z ustrezno izobrazbo ali delovnimi izkušnjami v trgovini z živili. ©312-
274 13553
ŽIVALI
PURANE. BELE. TEŽKE ŠIRO-KOPRSATE PASME RAZLIČNIH STAROSTI ZA REJO, prodam. ©217-128_10797
PURANE šlrokoprsate pasme za rejo prodam. Tudi pripeljem. Cena kg/390 SIT. ©241-189_ilira
Prodam dve TELICI visoko breji, frizike. Vrbnje 36, Radovljica 12590
Prodam TELICO simentalko v 9 mesecu brejosti in 3 čebelje družine. ©421-540 12701
Prodam TELICO simentalko brejo 6 mesecev. ©421-079 13268
KUNCE pasme francoski ovnač, stare 2-6 mesecev, ugodno prodam. ©45-532, popoldan 13271
Prodam 6 tenov staro TELIČKO frizijko. ©874-318 13303
Prodam TELIČKO simentalko težko 110 kg in suhe hruševe DESKE. ©77-485, zvečer 13305
Prodam 7 tednov stare nemške OVČARJE brez rodovnika. V leglu sto tudi dolgodlaki in popolnoma
crni. tB 64-030 11.130
Prodam PRAŠIČE za nadaljno rejo od 25-40 kg, mesnati tip. Bajt Miro, Senično, ©57-959, 57-617 13270
PRAŠIČE od 15-80 kg prodam. ©061/651-625 13348
Ugodno prodam 2,5 let starega PEKINEZA. ©241-590_13351
Prodam teleta sim. 120 kg težkega za nadaljno rejo ali zakol. Ažman, Grapče 3, zg. Gorje 13363
Prodam BIKCA simentalca, težkega 120 kg. ©876-185 13339
Prodam KOZO z mlekom, lansko mladico. © 686-053 13427
Prodam večje in manjše PRAŠIČE in očiščene odojke. Pripeljem tudi na dom. © 686-053 13428
Prodam 5 tednov staro TELIČKO Frizijko.©49-473 13430
PURANI 3,5-4 kg po 1300 SIT/kom, prodam. Šuhaodie 12, Komenda, ©841-375 13479
Prodam BIKA sivca, star 5 mesecev, teža 250 kg, cena po dogovoru.
©061/611-132 13483
Prodam 120 kg in 25 kg težke PRAŠIČE. ©49-252_13486
KRAVO simentalko v 9. mesecu brejosti, prodam. ©800-332 13494
Prodam NEMŠKEGA OVČARJA. ©47-413 13508
PURANE za nadaljno rejo, teža cca 3,5-4kg, prodam. ©061/841-455, matuš, Suhadole 65, Komenda 13512
Prodam PUJSKE primerne za zakol ali nadaljno rejo. ©874-364 13514
Prodam JAGNJETA za zakol. ©688-725, zvečer 13516
Prodam TELICO za zakol ali menjam za brejo KRAVO. ©733-710 13520
Prodam TELIČKO simentalko, staro 14 mesecev. Roblek, Bašelj 15 13522
Prodam ZAJCE za zakol ali nadaljno rejo. ©55-073 13523
Prodam PUJSKE 20-40 kg. Puštal 19, Šk. Loka 13527
Prodam TELICO simentalko 4 mesece brejo. ©64-132 13528
Prodam PRAŠIČE od 25-80 kg. ©061/651-625 13529
Prodam KOBILO z žrebetom, mirna, vozna. ©061/651-625 13530
PURANE za prvomajski žar, očiščene težke cca 4 kg, prodam. ©241 -
189 13550
SPOROČILO O SMRTI
Svojo življenjsko pot je sklenil naš sodelavec iz Tovarne Sava Vist
JANEZ ŠKERJANC
rojen 1942
Od našega dolgoletnega sodelavca smo se poslovili v ponedeljek, 22. aprila, ob 16. uri, na pokopališču v Cerkljah. Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
KOLEKTIV SAVA
ZAHVALA
Ob izgubi naše mame
ANGELE ŠTEMPIHAR
roj. Čebašek, iz Kranja, C. 1. maja 12
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se ji poklonili v žalni vežici, jo pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonil cvetje in sveče, nam ustno in pisno izrazili sožalje, sočustvovali z nami. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za opravljen obred in pevcem za lepo zapete pesmi
ob slovesu.
Žalujoči: sin Marjan, hčerki Marinka in Vera z družinami V Kranju, Šenčurju, 23. aprila 1996
ZAHVALA
Ob smrti moža, očeta, starega očeta, brata in strica
NIKOLAJA POTREBUJEŠA
mizarja v pokoju, rojen 5.11.1924
se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in nam 12rekli sožalje. Posebna zahvala sorodnikom, sosedom, znancem, gospodu župniku za lep Pogrebni obred, pevcem za lepo petje, kolektivu Jelovica, dr. Gregorčiču za dolgoletno zdravljenje ter Lovski družini Gorenja vas, ki ga je v okviru lovskega običaja pospremila
na njegovi zadnji poti.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Todraž, 17. aprila 1996
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, stare mame, tašče in tete
IVANE ROGELJ
rojene Mali
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
VSI NJENI
Orehek, Ljubljana, Kanderše, Minnesota, 10. aprila 1996
V SPOMIN
Jutri, 24. aprila, bo minilo 20 let, odkar je umrla naša ljubljena mama
MARIJA BREMŠAK
iz Podreče, Malenska mama
Vaše življenje je bilo samo delo, skrb in trpljenje. Mama, še enkrat srčna hvala za vse, kar si nam dala.
VSI TVOJI
ZAHVALA
Saj ni rečeno, da te ni, čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas iivi, da vedno boš med nami ti.
V 59. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat, stric
JANKO ŠUBIC
kamnoseški mojster v pokoju iz Sv. Duha pri Škofji Loki
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, kamnosekom Gorenjske za darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja. Hvala gospodu župniku Janezu AmbrožiČu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za ganljivo zapete žalostinke, društvu upokojencev, Obrtni zbornici Škofja Loka in pogrebnim storitvam HIPNOS iz Medvod.
Žalujoči: žena Julka, sin Bojan in hčerka Janja z družinama ter brat in sestre z družinami
V SPOMIN
Kar smo ljubili, smo izgubili, pa saj te srce bo vekomaj ljubilo, čeprav oči te iščejo zaman.
Naši nepozabni mami
REZKI KOKALJ
Mihcovi mami iz Podobena
24. aprila mineva leto, odkar ti je zmanjkalo življenjske moči. Sedaj hodimo tja, kjer v tišini spiš, tam lučka ljubezni vsak dan gori, saj to je edino še, kar ti lahko damo za vsa lepa leta, ki s teboj so bila preživeta. V naših srcih vedno in povsod si z nami. Hvala tudi vsem, ki postojite pri njenem grobu in ji prižigate svečke. Mama, zelo te pogrešamo.
Tvoji, Tončka, Francka, Marinka, Albin Žiri, Podobeno 1996
ZAHVALA
Spočijte si izmučeno srce,
počivajo naj zdelane roke,
zaprle so utrujene se vam oči,
le vaš nasmeh na ustnicah,
nas spremljal bo do konca naših dni.
V 95. letu starosti nas je zapustila dobra in skrbna mama, babica, prababica, sestra, teta in tašča
MARIJA BENDA
roj. Lipar, iz Vopovelj
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki
ste nam izrazih sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala g. župniku Stanetu Gradišku, g. župniku Nikolaju Pavlicu ter g. župniku Janezu Križaju za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi prevcem iz Nakla in Sp. Brnika, praporščaku iz Društva upokojencev Cerklje, ter dežurnim zdravnikom ZD Kranj za obiske na domu. Hvala tudi vsem neimenovanim, ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili na
njeni zadnji poti.
VSI NJENI
Vopovlje, Gora, Moste, Breg, Šenčur, 14. aprila 1996
Dobrodelna akcija: zbiramo denar za Mitjo Čudna
Olajšajmo življenje dečku na invalidskem vozičku
Gorenjski glas v sodelovanju z Zavodom za humanitarno dejavnost Vid iz Kranja začenja z novo dobrodelno akcijo. Našo pomoč tokrat potrebuje Mitja Čuden, 12-letni deček s cerebralno paralizo.
Kranj, 19. aprila - Mitja živi skupaj s starši in bratcem Anzetom v tretjem nadstropju bloka na Planini, od koder ga vsak dan najmanj štirikrat nosijo po stopnicah gor in dol. Velik in krepak kot vsak dvanajstletnik je za starše že zelo težak, zato so se na pobudo Humanitarnega zavoda Vid odločili njegov voziček opremiti s stopniščnim transporterjem. Naši bralci se bodo spomnili, da smo za podoben pripomoček nedavno tega že zbirali denar, in sicer za Mitjevo vrstnico Katjo Štefančič.
Mitjevi starši so se le težko odločili, da do pripomočka pridejo s pomočjo humanitarne akcije, slednjič sta očka Andrej in mamica Milena oba zaposlena in bi lahko za nakup transporterja lahko najela tudi posojilo. Naposled pa sta pomoč vendarle sprejela, češ da pripomoček vzameta napo-sodo in ga pozneje odstopita drugemu invalidnemu otroku, če bi ga Mitja več ne potreboval. Potreboval pa ga ne bi v primeru, da bi Čudnovi svoje stanovanje zamenjali za takšno v pritličju, za kar so si v preteklih letih večkrat zaman prizadevali.
Denar za nakup stopnišč-nega transporterja za Mitjo Čudna zbiramo na računu Zavoda za humanitarne dejavnosti Vid iz Kranja, številka 51500-603-33738, s pripisom "za Mitjo".
Mitja ima zaradi cerebralne paralize, ki so mu jo odkrili pri osmih mesecih starosti, gibalne motnje. Ne hodi, tudi z rokami ne giblje, tako da je povsem odvisen od pomoči staršev. Kljub vsemu starša nista imela srca, da bi ga dala v zavod, zlasti še, ker se je pred leti, ko je Mitja "prerasel" razvojni vrtec, pojavila možnost dnevnega varstva v oddelku za osnovno usposabljanje Mavrica v Kranju. Tjakaj Mitja že nekaj let vsak dan odhaja "v šolo", kjer v krogu vrstnikov in vzgojiteljic prebije dopold-neve, medtem ko sta očka in mamica v službi (Andrej dela v Gradbincu, Milena uči v Čopovi šoli, oba kolektiva pa sta tudi že pokazala pripravljenost za finančno pomoč ob nakupu scalamobila)), petletni brat Anže pa v vrtcu. Čudnovim je
Glasov izlet • Vsak naj poišče svojo tulpo...
... v Arboretumu Volčji Potok. Si zamišljate dva milijona tulipanov na enem mestu? Teiko, kajne. Z Glasovim izletom je zadeva rešljiva. V četrtek in petek, 2. in 3. maja, odpelje ob 10. uri po en avtobus izpred Kina Center na ogled razstave tulipanov v Arboretumu Volčji Potok Po ogledu cvetoče lepote bo Glasova karavana krenila tudi na okrepčilo - v četrtek v Pivnici in pivovarni Ravbar, v petek v Domu v Kamniški Bistrici. Vrnitev v Kranj je predvidena ob 20. uri. Cena izleta je 1.750 tolarjev. Rezervacije In informacije O 223-111 ali 223-444. Pohitite, kajti število je omejeno.
veliko do tega, da ostajajo skupaj kot družina in da se z Mitjem pojavljajo med (zdravimi) ljudmi. Milena pravi, da doslej še ni doživela, da bi Mitja v okolici naletel na žaljiv ali posmehljiv odnos. Zlasti sosedje v bloku so zelo razumevajoči in se neredko ponudijo tudi za varstvo, kadar imata Čudnova neodložljive opravke. Tudi zaradi tega se družina z invalidnim dečkom v soseki dobro počuti in bi jim bilo težko, če bi se selili drugam.
S stopniščnim transporterjem, ki ga je za Mitjo že naročil Humanitarni zavod Vid, bo družini Čuden vsakodnevno življenje in gibanje močno olajšano. Zdravi ljudje si kar težkjo predstvljamo, s kakšnimi težavami so povezani povsem banalni dnevni opravki družine z invalidnim otrokom, če denimo želijo na popoldanski sprehod, na zdravniški pregled ali kam drugam.
Prepričani smo, da se bo stiska družine Čuden dotaknila src naših bralcev in da bodo pripravljeni prispevati za nakup pripomočka, ki lajša življenje na invalidskem vozičku. • D.Z.Žlebir Foto: Una Doki
KRANJ, Reginčeva 10 VPOrHAV
micAompmNMH POTMmitHcem
USU 0o*V
Se T, »A NAP to iT, £t pfftEj.'
Državno srednješolsko tekmovanje iz fizike v Kranju
Gorenjci uspešni, Bežigrajčani odlični
34. državnega tekmovanja iz fizike, ki ga je tokrat skupaj z Društvom matematikov, fizikov in atronomov Slovenije pripravila Srednja elektro in strojna šola Kranj, se je udeležilo več kot sto dijakov iz vse Slovenije
Kranj, 22. aprila - V soboto je bila Srednja
elektro in strojna šola v Kranju gostiteljica še enega pomembnega tekmovanja. Tokrat je gostila srednješolce, ki so se na državnem nivoju pomerili v fiziki. Najbolje so se odrezali dijaki Gimnazije Bežigrad. Deset najboljših bo ob potegovalo za sodelovanje na Mednarodni olimpiadi iz fizike v Oslo.
Dijaki, izbrani na predtekmovanjih na osmin srednjih šolah v Sloveniji, so tekmovali v štirih skupinah. Prve tri obsegajo
f)ribližno snov prvega, drugega in tretjega etnika gimnazijskega programa. Tisti dijaki, ki so v eni od skupin že prejeli nagrado ali pohvalo, naslednje leto ne morejo tekmovati v isti skupini. V zadnji skupini pa so tekmovali dijaki, ki so se na tekmovanje posebej pripravljali in so v preteklih letih že dosegali dobre rezultate. Naloge v tej skupini so zahtevne in obsegajo široko področje fizike. Tudi letos so med najboljšimi prevladovali dijaki Gimnazije Bežigrad Ljubljana. Od Gorenjcev pa so se dobro odrezali Gašper Žorž Fele Gimnazija Kranj (2. mesto skupina A), Andrej Eržen, Srednja Elektro in strojna šola Kranj (3. mesto skupina A), Gregor Jerše (3. mesto skupina A), ter Jože Rihtaršič in Rudolf Sušnik iz srednje elektro in strojne šole Kranj, ki sta osvojila tretji mesti v skupini C in Emil Polajnar iz Gimnazije Kranj (3. mesto skupina D).
Sicer pa so mladim fizikom gostitelji v soboto ob tekmovanju pripravili lep in pester program. Mentorje in tekmovalce so namreč popeljali na izlet po Gorenjski, na ogled tovarne Elan, in Alpskega letalskega centra Lesce, pripravili pa so tudi zanimiv bilten, v katerem so predstavili Kranj, šolo gostiteljico in tekmovanje. Slovesna razgla-
Jurij Štalc, Gimnazija Bežigrad Naloge niso bile pretežke, le premalo časa za reševanje je bilo. Na tekmovanje sem se skupaj s sošolci iz 2.a, ki so bih prav tako v Kranju zelo uspešni, pripravljal vse leto pri dodatnem pouku. Tekmujemo tudi na področju kemije, matematike in računalništva. Uvrstitve sem vesel, lahko bi bil še boljši, a me je žal ob večji uspeh spravil trenutek slabe koncentracije.
Andrija Lebar, Gimnazija Bežigrad Z Oslom pravzaprav nisem računal, tudi zmage nisem pričakoval, zato sem še toliko bolj vesel. Pripravljal sem se vse leto in moj glavni cilj je bil biti boljši od sošolca, ki me je že tri leta zapovrstjo premagoval.
Mateja Škrlec, Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer Kar dobro sem se počutila med povsem prevladujočimi fanti. Naloge niso bile pretežke, za tekmovanje se nisem pripravljala nič bolj kot drugi in z uspehom v Kranju sem zelo zadovoljna.
sitve rezltatov in podelitve nagrad se je je udeležil tudi kranjski župan Vitomir Gros.
• M.A., foto: Una Doki
Suho vreme in veter - velika nevarnost požarov
Konec tedna dva požara na Gorenjskem
Uprava za zaščito in reševanje razglasila hudo požarno ogroženost in uveljavila prepoved kurjenja na prostem.
Kranj, 22. aprila • V soboto in nedeljo je dvakrat gorelo na pobočjih naših severnih
gora: v soboto na Doslovški planini pod Stolom in v nedeljo pri Mačah nad Preddvorom. V obeh primerih je bil požar posledica zažiganja odpadkov in obakrat je bližnji gozd rešila voda odvržena iz zraka.
V soboto nekaj po 13. uri je na Doslovški planini, kjer ima doslovška pašna skupnost svoj hlev in kočo, zagorelo. Ta skupnost je namreč objekte na jugovzhodnih pobočjih Stola za 15 let oddala v najem dvema, ki sta nameravala tam prebivati, in sta se lotila urejevanja tudi s tem,
da sta zbrane odpadke zažgala. Ogenj se je zaradi vetra razširil na hlev in kočo in oba objekta sta povsem zgorela. Vnela se je tudi suha trava in podrast na površini približno 1000 kvadratnih metrov in po ocenah policije se je samo še ostankom snega zahvaliti, da se ni vnela tudi bližnja lovska koča. Požar so opazili piloti Alpskega letalskega centra iz Lesc in se ga samoiniciativno tudi lotili. V 15 poletih so z letalom, ki je nekdaj služilo za škropljenje polj, danes pa ga uporabljajo za vleko jadralnih letal, odvrgli 9 ton vode. T\idi iz zraka je bilo mogoče ugotoviti, da objektom ni pomoči, zato so us-
OD GRADOM
PIZZE IZ KRUŠNE PEČI
DOSTAVA NA DOM (Tržič z okolico)
merili svoje vodne slapove na okolico in bližnji gozd. Zaradi-težkega dostopa (z vozu* sploh ni mogoč) so gasilci z Jesenic, Zabreznice in Smo-kuča lahko le omejeno posredovali in predvsem z&' varovali, da se ogenj ne bi ponovno razplamenel. Skupna ocena škode dosega 450.000 tolarjev.
Zelo podobno pa se je ponovilo tudi v nedeljo popoldan nekaj pred 4. uro. Trije otroci so namreč 100 metrov vzhodno od cerkvice Sv. Miklavža nad Mačami p*1 Preddvoru zažgali ostanke, nakar se je ogenj po suhi travi razširil in celo grozil, da se razširi v gozd. Pogorelo je 3 hektarje travnika in grmičevja, pri gašenju pa je sodelovalo nad 30 gasilcev iZ Kranja, Predvora in Hotemaž ter 40 domačinov. Odločilna pa je bila pomoč helikopterja Slovenske vojske, ki je p° poročilih Policije prispeval k še pravočasni zadušitvi rede-Sega petelina. • Š. Ž.
AKCIJA GORENJSKE TELEVIZIJE IN GORENJSKEGA GLASA
Razveselite svoje bližnje
kupon KAMERA PRESENEČENJA
Presenetiti želim: Ime in priimek:.............................................................................................
Naslov:....................................................................................................................................
Predlagatelj: Ime in priimek:....................................................................................................
Naslov:.......................................................Kontaktni telefon:................................................
Opis presenečenja:..................................................................................................................
Kupone pošljite na naslova TELEVIZIJA TELE-TV Kranj, Nikole Tesla 2, Kranj ali na GORENJSKI GLAS, Zoisova 1, 4000 Kranj s pripisom KAMERA PRESENEČENJA.
3ADIO
STEREp
DANES OB 9. 20 URI TEMA BOLJŠI ODNOSI MED DRUŽINO
ŠOLO
mam
STEREO