VKSTI To so fanile! Nedelja 11. septembra je bila fantovski praznik prav posebne vrste. Na izredno lep in edinstven način so slovenski katoliški fantje proslavili 701etaico smrti velikega mladinoljuba in Slovenca škofa A. M. Slomška. Na 200 km dolgi progi iz Jesenic do Maribora in iz Št. Ilja na Slomškov grob so se strnili naši fantje v eno samo živo verigo. Iz rok. v roke je roraala štafe.na palica, v kateri je bil na pergamentnem papirju napisan pozdrav in obenem prošnja Slomšku, ki počiva na staiem mestneoi pokopališču v Mariboru. Pa tudi po številu sodelujočih je bila štafeta nekaj veličastnega. 1500 slovenskih kmetskih fantov iz vseh krajev Slovenije je nosilo pozdrave iz obmejnih krajev na Slomškov grob. Velike so bile žrtve, ki so jih doprinesli ti fantje. Na vse zgodaj, nekateri že pred drugo uro zjutraj, so morali od doma, peš, na kolesih, vozovih, tudi avto so si najeli in ga plačali sami, samo da so prišli pravočasno na določeno jim mesto. V bližini Hoč se je zgodil slučaj, da je prišel k nekemu tekaču iz Št. Pctra pri Mariboru nekdo z namenom, da ga prevari in na zvit način spravi z določenega mesta. Rekel niu je: »Tvoj poveljnik te kliče, pomakniti se moraš naprej, na tvojem mestu pa ostanem jaz.« Energično mu je odvrnil fant: »Jaz že sam vem, kaj mi je storiti in kje je moje mesto. Nikaraor ne grem!« Kaj ne. kakšna zaveduost! Vsa Slovenija govori o tej krasni manifestaciji slovenske naše kmetske mladine. Ob tej piiliki se je zopet pakazalo, da je naša mladina složna, disciplinirana, enega duha in ene misli, ko gie za naše vzore in ideje. Služabnik božji, Slomšek, se je gotovo z dopadenjem oziral iz nebes na to elito slovenskih fantov, ki se je prišla na tako edinstven način poklonit njegovemu spominu in njegovim velikim idealom. Ponosni smo lahko na to mladino, na njo lahko računamo vedno in povsod! Po končani slavnosti na Slomškovem grobu so se zbrali člani fantovskih odsekov. na ^.ivadi, kjer so se vršile prve športne tekme zn podzvezho prvenstvo. Za te tekme je uprava »Slovenskega Gospodarja« poklonila krasen srebrn pokal. Tekmovalo je pet fantovskih odsekov iu sicer: Sv. Benedikt v Slov. gor., Sv. Jurij ob Ščavnici, Sv. Tomaž pri Ormožu, Sv. Trojica v Slov. gor. in Sv. Jakob v Slov. gor. Tekmovalo se j. v teku na 100 in 1500 m, v skoku v višino in daljavo ter suvanju kro- gle. Borba za prehodni pokal »Slovenskega Gospodarja« je bila silno napeta. Vsak odsek se je potrudil, da si pribori čim več točk in s tem častno darilo. Izmed tekmujočih odsekov se je najbolj odrezal fantovski odsek Sv. Tonaaža pri Ormožu. Priboril si je za eno leto prehodni pokal. Za njim se vrste odseki: Sv. Peter pri Mariboru, Sv. Benedikt v Slov. gor., Sv. Jurij ob Ščavnici, Sv. Jakob v Slov. gor. in Sv. Trojica v Slov. gor. Pa tudi posamezniki so v raznih športnih panogah pokazali precejšen napredek. V skoku v višino je dosegel prvo mesto Mihael Žižek (Sv. Benedikt) 1.40 m, drugi je Meško (Sv. Tomaž) 1.35, t.etji Škamlec Rudolf (Sv. Peter) in Žel Mirko (Sv. Jakob) 1.30. — Skok v daljavo: Rantaša (Sv. Jurij) 4.58, drugi Meško (Sv. Tomaž; 4.48, tretji Domanjko (Sv. Jurij) 4.26 m. — Suvanje krogle: Meško (Sv. Tomaž) 8.32, Žižek (Sv. Benedikt) 8.0i, Škamlec (Sv. Peter) 7.18. — Tek 100 m: Žel Ivan (Sv. Jakob) 14 sek., Gornik (Sv. Peter) -4.06 sek., Kranjc (Sv. Peter) 15 sek. — Tek 1500 m: Škamlec Rud. (Sv. Peter) 5 minut 21 sek., Žižek (Sv. Benedikt) 5.21, Verlič (Sv. Peter) 5.24. — Posamezniki, ki so dosegli v naštetih panogah, dobijo primerna spominska darila. Fantje, le v tem smislu naprej, da bodo drugo leto Vaši uspehi še boljši. Ali ni boljše, se udejstvovati v plemenitem športu, kakor pa ubijati svoje zdravje v zatohlih gostilniških prostorih? Ne pozabite pa tudi, da športa ne smemo gojiti samo radi športa, ampak nam mora služiti kot sredstvo za dosego našega končnega ciljn.. Ne samo zdravo telo, ampak tudi zdrava duša, ki je odsev Večnega! Sv. Ožbalt ob Dravi. Slomškova proslava. Pičlo pred sto leti je v Vuzenici pastiroval, nadžupnikoval in dektinoval naš slovenski buditelj in vzgojitelj Anton Slomšek, ki je s svojim svetniškim živl^enjem in delovanjera v Vuzenici posvetil vso Dravsko dolino, kjer tudi sladko poč.va že 70 let v lični kapelicigrobnici v Mariboru blizu samostana šolskih sester, ki z nežno pijeteto negujejo to narodno svetinjo, svetniški grob, na katerega molit naj bi ne pozabil iti noben Lavantinec, ko pride v škofijsko prestolico, ustanovljeno po žilavem prizadevanju Slomškovem. ;— Temu sloven3kemu rodoljubu in duševnemu velika* nu, knezoš-ko-U Antonu Martinu Slomšeku ve« kovit sponoin proslavljat pride semkaj iz Maribora na rožnivensko nedeljo dae 2. vinotoka t. 1., mil. g. dr. Maksimilijan Vraber, stolnl kanonik in dekan, ki bo imel blage volje slavnostno pridigo in slovesno sv. mašo ob 10. uri. — Šolski otroci pa že tudi nestrpno čakajo, da bodo krepko zapeli Slomšku v čast in sebi v vzgojo svojo nedosežno otroški him-i no: »Preljubo veselje, oj, kje ai doma?« Z_oženo in spevano njim od istega svojega naji iskrenejšega mladinoljuba škofa Antona Martina Slomška. Večna mu slava in blažen mu spomin! Gornja Sv. Kungota. V nedeljo dne 25. sep-: tembra, po sv. blagoslovu prir&di tukajšnje Katoliško prosvetno društvo v Prosvetnem domu slovesno akademijo v spomin 701etn.ce smrti nesmrtnega Slomšeka z zelo pestrim programom. Slomškova slavnost pii S.. Lenartn v SLg. Po večernicah na kvaterno nedeljo nas ob-. iščejo Benedičani s svojim izvrstnim pevs* kim zborom in priredijo Slomškovo slavnost s koncertom blizu 20 pesmi, moškega, žena-: kega in mešanega zbora. Mnog. č. g. dekan Gomilšek pa bo govoril slavnostn. govor o našem preljubem škofu Slomšeku. Pridite go^ tovo vsi! Povabljeni tudi sosedje! Župnija St. Anton v Slov. goi. obhaja Slomškovo nedeljo dne 25. septembra na prav slovesen na&in. Župljani pristopijo k miEi Gospodovi, društva in tudi društvo starih vo« jakciv skupno. Ob pol desetih je slovesna asistirana služba božja z nagovorom ia skupnim petjein. Popoldne ob štirih v dvorani prosvetnega društva slovesna akademija. Slomškova proslava v Sv. Vidn prl Ptuju. Na praznik dne 8. septembra smo slovesno proslavili Slomška. Vsa proslava se je izvr-: šila v znamenju mladeniške Marijine družbe. Ob desetih je množica fantov, domačih in iz okolice, napolnila cerkev. Pridigal je g. dr. Ahčin, ki je pokazal fantom Slomška k&t vzor njihovi mladosti v pridnosti in vzornem življenju ter katoliški odločnosti. Nato je mil. g. prošt ptujski dr. Žagar dmel veliko pontifikalno sv. maSo, pri kateri je asistiralo 12 eč. gg. duhovnikov. Po sv. maši se je vršilo zborovanje v Slomškovem domu. Govo^ rili so: domači vlč. g. župnik Soklič, prof. dr. Jeraj in g. Geratič. Fantje, ki se jih je zbralo čez dve sto, so zvesto poslušali nauke, ki 30 jlm kazali na podlagi Slomškovih načet lepo krtfansko tivljenje. Fantovski pevski zbor je zaipel par lepih Mai-jtnth p._mi, popoldne je pred večernico govori1 gospod prošt o življenja srečnem potu za mladeniča, nakar so se oglasile res lepo zapete litanije, kJ jih je pe\o pet čč. gg. duhovnikov in jim je odgovarjala vsa cerkev. Vsa proslava je bila tako le^ pa, da nam bo ostala vedno v spominu. Naj Slomškov duh vodi našo faro! Prosvetne društvo Gornja Ponlkva proslavi smrtni dan nositelja imena društva sledeče: dopoldne cerkveno opravilo ob šestih in ob 'desetih. Popoldne v iupnikovi uti igra »Pribežališče grešnikov«. Poljčane. V nedeljo dne 25. septembra se Vrši v Poljčanah proslava 701etnice Slomškove smrti. Gb desetih bo pridiga o Slomšku, pridiguje vlč. g. dr. MeSkOj in sv. maša. Po ¦v. maši pred cerkvijo Slomškova proslava zunaj cerkve. Na proalavi govorita: ravnatelj Franc Jerebič in Mirko Geratič iz Maribora. Domačini pa tudi sosedje, pridite v velikem številu, da se na dostojen način oddolžimo ep.minu velikega škofa Slomškai Ponikva ob južnl žeL Tudi naša mladina ¦e pripravlja za prihodnjo nedeljo, da proBlavi velikega Slomšeka z akademijo. Naprogramu ima petje, govore in deklamacije. Oddolžiti se hoče svojemu velikemu rojakuL učitelju in mladinoljubu. Braslovče. Katoliško prosvetno društvo pot&sti 701etnico smrti velikega škofa Antona Mariina Slomšeka v nedeljo dne 25. septembra t. 1. v Društvenem domu. Na sporedu bo deklamacije, petje, govor, skioptične slike. Vsi prijatelji prave prosvete, katero je 3 toliko vnemo in ljubeznijo širil med slovenskim ljudstvom ravno škof Anton Martin Slomšek, kakor tudi vai častilci velikega naSega škofa bodo gotovo ta dan pohiteli v naš Društven dom. Pišece. V nedeljo dne 25. t. m. proslavimo 701etnico našega velikega sina, elužabnika božjega, Antona Martina Slomšeka. Saj naša prosvetna društva gredo po njegovih stopinjah, ko imajo za geslo njegove besede: Prava vera bodi vam luč, materin jezik bodi vam ključ do zveličanske, rarodne omike. Zato naše katoliško prosvetno društvo proslavi 70letnico Slomškove smrti s celodnevno prireditvijo. Dopoldne je služba bc_ya, pri kateri pridiga g. dr. Josip H o h n j e c iz Maribora. Papoldne po večernicah pa bo sklep proslave v dvorani g. Kostevc. Spored bode sledeč: 1. Otvoritev. 2. Petje Slomškovih pesmi. 3. Slavnostni govor, govori predsednik Prosvetne zveze g. dr. Josip Hohnjec. 4. Slavnostna predstava Jalenove drame »Bratje«. Vstopnina bo zmerna. Zato vabimo že danes za ta dan vse, tudi sosede v Pišece. Na svidenje! Pokažimo, da smo vredni Slomšeka. In ta 'dan naj kipe proti -^ebu tudii molitve vernega slovenskega ljudstva, da bi Vsemogočni kmalu dal, da bomo škofa Antona Martlna Slomšeka častili na oltarjih! SLOMŠKOVA PROSLAVA V LJUTOMERU. Slovenska Štajerska je kakor dolg, dnevno naraščajo-i niz duhtečih šopkov, poklonjenih Slomškovemu spominu. V nedeljo, 18. septembra, je Ljutomer tem nizu pridružil kito duhtečega cvetja. Velika dvorana Katoliškega prosvetnega doma je bila polna občinst.Va, ki je hotelo proslaviti Slomšekovo obletnieo. Med navzočimi so tudi bili p. č. gospo- da dekana Weixl od Sv. Križa pri Ljutomeru in Horvat jz Velike Nedelje la či. gospodje Ostrž, župnik pri Mali NedeljJ, cezanjevski provizor Ferk in središki kaplan Stakne ter mnogo krajevnih in okrajnih predstavnikov krš.anske prosvete. V največjem številu pa Je bifa ž&S.opana jnladina, Hi je s t_m dokazala, da jo vleče srce k velikemu njenemu dtlhovnemu očetu. Slavnostni govornik, predsednik Proevetne zvaze g. dr. Hohnjec Je izvajal, da je predmet našib proslav ne oni Slomšek, kl je pred 70 leti po telesu umrl, marveč tisti, kojega duša uživa blaienost pri Bogu in kojega duh živi med našim narodom v njegovih spisih, pesmih in delih. Ta Slom5ek ni nikdar umrl ter tudi nikdar ne bo. Njegov veliki lik stopa vedno bolj izrazito in živo pred naše oči. Slomiek je bil nedosežen oblikovatelj značaja slovenskega naroda. Sam dovršena osebnost s svetniško krepostnostjo je vzgajal in jzobraževal dušo naroda, osobito njegove mladine po vekotrajnih krščanskih idealih na osnovi slovenske narodnostne ideje. Ni ga bilo med našim narodom tako vnetega in vztrajnega glasnikA katolištva in slovenstva, kakor je bil Slomšek. On je 1-1 po_etnik one velike prosvetne akcije med našim narodom, ki dobiva vedno večji r<^mah ter je najboljše jamstvo za abatoj našega naroda, ki se zaveda svoje zgodovinske, od božje previdnosti mu podeljene naloge. Člani in članice Prosvetnega društva so pod režijo kaplana Munda prav dobro proizvajali igro »Pri kapelici« s sodelovanjem izvrstno usposobljenega Rakuše od Svetinj. Pevski zbor, moški in mešani, je pod vrlo preizkušenim vodstvom g. Potočnika med sploenim bdobravanjem izvrstao sapel nekaj Slomškovih pesmic. Bila je to proslava, dostojna Slomšekovega spomina.