List 9.
Gospodarji! zloimo si zemljia.
Spisal dr. Jan. Bleivveis.
4. pismo.
Skunje druzih deel, kjer so si gospodarji e zloili poprej raztresena zemljia, kaejo, kako lahko se je vrila zloba, ako so le v vsacem kraji trije ali tirje umni kmetje se zavzeli za zlobo. Ko so ti spoznali korist njeno, bili so svojim sosedom to, kar so misijonarji divjim narodom. Kazali so jim, da je velik dobiek vsakemu , ako po zlobi zemlji zgine meja, ktera je dozdaj loila polje dveh sosedov, vprihodnje
68
pa bode ves ta svet last enega gospodarja; ako grmovja po starih mejah in kupov kamenja, ki so loili posestvo sosedno, ni ve treba; ako zdaj nepotrebne postanejo poti, ki vasih prav ez sredo polje reejo; ako jarki, ki so sluili prejnjemu raztresenemu posestvu, se zdaj umaknejo veliki senoeti novega posestva. Vse to in e ve druzega kae gospodarjem, kako sitna jim je bila raztresenost polja, koliko ovir jim je delala pri zboljevanji kmetijstva, koliko prepirov je vnemala med sosedi, po zlobi pa vse to prestane; gospodar ima svoj svet skupaj in ga more zboljati po svoji volji ter mu ni treba gledati ne na desno ne na levo. utje svobodnega delovanja ga preine in zdi se mu, kakor da bi bil zdaj vei posestnik.
Prva dela po zloenem zemljiu so mehanina, kterih se kmet najraji poprime, to je, treba je meje razkopati, grmovje trebiti, gomile odpraviti, grabne
rezati itd.
Kmalu pa se mu kaejo imenitneja premiljevanja; treba je polje na novo razvrstiti, nov red obdelovanja doloiti, ta kraj za ta, druzega za drug pridelek odloiti. Zdaj mu je treba poduka, ali da ta poduk posnema od veih posestnikov v svojem kraji ali da mu kmetijske drube pripomorejo z dobrim svetom.
e se nam v Avstriji posrei, da se zano dozdaj raztresena zemljia zlagati, kjer koli je to mogoe, lahko bode, postavi za zlobo zemlji pridruiti e druzih postav, ktere se naslanjajo na enako podlago take postave, na priliko, senoeka postava ali postava za obdelovanje senoet, postava o zdrubi gozdni, o zdrubi ribtva, in tacih ve. In tako bodo namesti samo gospodarsko-policijskih postav, ki so dozdaj ubogo malo pomagale napredku kmetijskemu, stopile nove, krepke obdelovanjske postave.
Zel6 se glasijo pritobe, pa tudi upraviene so te pritobe, da nae sedanje sodnije malo pravega raz-umka in srca kaejo za kmetijske zadeve. Se le uni-dan smo se prepriali tega, ko se je druba kmetijska pritoila zoper to, kako se brez ovire, brez kazni pokonavajo posestva, njihova pohitva, vrti, polje, gozdi v zadnji uri, predno se zadoleno posestvo po eksekuciji prodd. Vzrok temu, da se tako malo na pomo kmetijstvu stori, niso pa osebe sodnike, marve postave, ktere sodnika loijo od vsega druzega sveta, in ne pripuajo, da bi pri obravnavah in razsodbah kmetijskih zadev tudi kmetijski gospodarji besedo vmes govorili za brambo kmetijskih pravic.
Ne sme se tedaj prezreti dobrotni vpliv, ki bi ga tedaj imelo tudi to, da pri zlobah zemlji bi udeleevali se pravoznanci vzajemno s praktinimi kmetijskimi gospodarji, tehniki itd., in bi e postava sama odlono kazala, da je treba postave o pravicah kmetijstva predrugaiti z ozirom na potrebine kmetijstva, in tako ustanoviti nove postave, ki se strinjajo z razmerami in potrebinami sedanjega asa.
Tudi od te strani bi tedaj zloba zemlji, ako pridemo do postave o njej, velika dobrota bila kmetijstvu po mnozih nasledkih svojih.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si