684 TEORIJA IN PRAKSA let. 57, 2/2020 antropologinje in antropologi nad- grajujejo dognanja drug drugega. Poleg strokovne javnosti je knjiga pri- merna tudi za širši krog bralcev, ki bi rad izvedeli več o indonezijski družbi v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, o različnih kulturnih podrobnostih in pripadajočih simbolnih formah. Rok ji ne bo potekel ravno zaradi Geert- zove sposobnosti in večno aktualne etnografske drznosti opisovati in raz- lagati kulturne podrobnosti onkraj ustaljenih vzorcev, kar omogoča – kot pravi avtor sam – resnično srečati se s človečnostjo iz oči v oči. Tanja BUDA Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani Darja Zaviršek, Natalija Djoković, Laura Radešič, Katerina Meden, Katja Đogić, Maruša Kožman Romske družine: priročnik za razumevanje etične prakse v socialnem delu in drugih pomagajočih poklicih v podporo slovenskim Rominjam in Romom Društvo Mozaik – društvo otrok, Ljubljana 2019, 122 strani, 0,00 EUR (ISBN 978-961- 290-506-4) Priročnik je prvo delo v sloven- skem prostoru, ki obravnava temati- ko prakse dela z romskimi družinami. Potrebo po tovrstnem delu avtorice prikažejo skozi zgodovino strukturne diskriminacije, katere posledice lah- ko opazimo tudi danes, saj nekateri slovenski Romi zaradi diskriminacije spopad med Rangdo in Barongom, je en od »paradigmatskih človeških dogodkov«, ki nam povedo, kaj bi se zgodilo, če bi bilo življenje umetnost. So simbolne reprezentacije, ki omo- gočajo spoznavanje etosa kulture in razsežnosti lastne subjektivnosti. Sku- paj so zbrane teme s skoraj vseh rav- ni balijskega izkustva, npr. živalska okrutnost, moški narcizem, hazardi- ranje, rivalstvo med statusi, množična razvnetost, krvna žrtev. Potrebno je poudariti, da cere- monialni obred »Rangda in Barong« – podobno kot petelinji boj – ne po- nuja univerzalnega ključa za razume- vanje življenja na Baliju, podobno kot na primer jurjevanje ali martinovanje ne dajeta celovitega vpogleda v razu- mevanje slovenske kulture. Zgodba morda poda zgolj en, nepopoln vidik življenja; včasih ji lahko drugi kultur- ni teksti celo oporekajo. Zato je po Geertzovem mnenju kulturo nekega ljudstva treba razumeti kot skupek teks tov in jih obravnavati, »kot da govorijo nekaj o nečem«. Interpre- tacijska antropologija vseskozi išče ravnovesje med tovrstnimi partiku- larnostmi kulture oz. posebnimi in- terpretacijami »človeka z malim č« ter med temeljno enotnostjo človeštva oz. »Človeka z velikim Č«. Čeprav bomo čez tri leta prazno- vali že okroglo petdeseto obletnico izida Geertzove Interpretacije kultur, je njegovo delo še vedno aktualno kot primer ubesedenja znanosti, ki ne temelji toliko na iskanju univer- zalnega in popolnega konsenza, temveč stremi k izčiščenju razprave in izboljšanju natančnosti, s katero 685 TEORIJA IN PRAKSA let. 57, 2/2020 zato se avtorice na začetku priročni- ka najprej osredotočijo na zgodovino evropskih in slovenskih Rominj ter Romov, da bi pojasnile izvore objek- tivizacije, etnizacije, kulturalizacije in patologizacije romske skupnosti. Sodobna pravno-formalna delitev Rominj in Romov na »avtohtone« in »neavtohtone« »omogoča hierarhiza- cijo ljudi in učinkovitejše upravljaje z njimi, saj se na posameznika gleda v prvi vrsti skozi prizmo časa bivanja na določenem ozemlju in ne iz per- spektive pravic in potreb« (str. 11). Zgodovinski fenomen Romov kot grešnih kozlov se je ohranil vse do danes in je povezan z nastankom an- ticiganizma. Anticiganizem kot »ideo- logija, mentaliteta in politika, ki izhaja iz socialnih, religioznih, romantičnih in rasističnih elementov« ter številnih predsodkov o Romih in Rominjah (str. 15), je prisoten vse od prvega stika s tedanjimi evropskimi ljudstvi. Zgodovinsko gledano se anticigani- zem kaže v sistemskemu rasizmu in diskriminatornih evropskih politikah do Rominj in Romov. Vrhunec antici- ganizma beležimo v času nacizma s preganjanjem in genocidom (porraj- mos) nad Rominjami in Romi. Rasi- zem nad Romi se je nadaljeval tudi v obdobju socializma in po njem, kar je vidno še danes v obliki diskriminator- nih socialnih politik in drugih politik evropskih držav. Diskriminacija in socialne nor- me, ki so se obdržale vse do danes, avtorice predstavijo v kontekstu slo- venskih romskih družin. Opozarjajo na ekonomsko pomanjkanje, ki se med romskimi družinami spreminja v sistemu pomoči še vedno živijo v neprimernih bivanjskih, zdravstve- nih in socialnih razmerah. Priročnik je težko pričakovano gradivo, saj so v njem navodila in priporočila za po- trebno ukrepanje strokovnih služb, ki posegajo na vsa življenjska področja romske skupnosti, posebno kjer slo- venske romske družine živijo brez osnovnih pogojev za življenje. Priroč- nik pa poleg bogate teoretične vsebi- ne ponuja številne etnografske opise primerov, s katerimi se srečujejo stro- kovne delavke na terenu in so bistve- ni pri razumevanju teoretičnih kon- ceptov ter dajejo vpogled v vsakdanja življenja slovenskih Romov in Rominj ter v dolgoletno prakso strokovnih delavk in delavcev na področju dela z romskimi družinami. Priročnik je orodje za vse strokov- ne delavke in delavce, ki se pri svo- jem delu srečujejo z romskimi dru- žinami, koristi pa tudi Rominjam in Romom, da se informirajo o svojem položaju in o problemih, ki jih zade- vajo. Glavne prednosti priročnika so dostopen jezik in razumljiv način pisanja ter opremljenost z neposre- dnimi napotki za delo. Priročnik se sklicuje na številne znanstvene vire, mednarodne konvencije, etične ko- dekse različnih strok in je podlaga za razumevanje transgeneracijske pri- krajšanosti romskih družin, rasizma in kulturalizacije Romov in Rominj ter ponuja priložnost za spremembo in izboljšanje vsakdanjih življenjskih praks pri delu z romskimi družinami. Današnji družbeni položaj rom- ske skupnosti je tesno povezan z njenim zgodovinskim kontekstom, 686 TEORIJA IN PRAKSA let. 57, 2/2020 premalo spodbude s strani socialnih in drugih strokovnih delavk, poseb- no pri avtonomiji romskih deklet, ka- dar se te odločajo za izobraževanje, saj je podpora zunaj skupnosti zanje odločilnega pomena. Avtorice zato poudarjajo pomembno vlogo stro- kovnega osebja v šolah, centrih za so- cialno delo in drugih izobraževalnih ustanovah pri spreminjanju socialnih norm v romskih družinah (podpi- ranje deklic pri odločitvi za šolanje, upoštevanje etičnih načel pri delu z romsko družino). V priročniku sta opisani zgodbi dveh romskih žensk, kjer se preple- ta izkušnja zgodnje poroke, nasilja v družini in nasilja v partnerski zvezi. Avtorice navajajo, da je nasilje nad deklicami in ženskami rutinsko pre- zrto, normalizirano in kulturalizirano, ker večinska družba vidi Rome kot »drugačne«. Med drugim prikazujejo primere otroških porok romskih de- klic in dečkov, ki so s strani številnih strokovnjakinj spregledane (str. 59). Prav tako avtorice opozarjajo na sla- bo duševno zdravje žensk, ki je posle- dica neučinkovite podpore za ženske z izkušnjo nasilja. Pri tem pojasnjuje- jo, da morajo biti strokovne delavke posebej pozorne na duševno zdrav- je Rominj, saj nanj vplivajo številni življenjski konteksti, kot so slab eko- nomski položaj, neugodne bivanjske razmere, socialna izključenost, škod- ljive socialne in patriarhalne norme. Reproduktivne pravice ter repro- duktivno obnašanje so poleg patriar- halnih vzorcev in nadzora zaznamo- vale tudi zgodovinske izkušnje zlo- rab (prisilne sterilizacije) in socialna v kulturo revščine ter na pozitivne in škodljive socialne norme; slednje namreč povzročajo škodo romski skupnosti in se prenašajo iz genera- cije v generacijo. Avtorice teorijo do- polnjujejo tudi s praktičnimi primeri in etnografskimi zapisi strokovnih delavk, ki opisujejo zgodbe deklic in žensk, ki so doživljale nasilje, otro- ško delo in diskriminacijo na podla- gi spola. V zapisih iz terena se osre- dotočijo tudi na vprašanje prehoda iz otroštva otrok v mladostništvo in pokažejo, da gre za prehod, ki je za mnoge deklice nevaren, saj ga lahko zaznamuje mladoletno materinstvo. Različne oblike diskriminacije, predsodki in škodljive socialne nor- me so prisotne tudi, ko govorimo o slovenski Romih v šolah. Avtorice opozarjajo na mlade Rominje in Ro- me, ki v mladosti ne pridobijo osnov- ne izobrazbe. Razlogi za to so najpo- gosteje revščine, selitve in zanemarja- nje otrok, ki povzročijo, da so otroci v šoli manj uspešni. Čeprav se rom- skim staršem očita, da imajo do šole neustrezen odnos, pa je takšno obso- janje pristransko. Avtorice pokažejo, da so razlogi za to, da otroci ne pri- hajajo v šolo, pogosto v tem, da starši ne zaupajo sovražnim okoljem in da je revščina ovira, da bi otroke na šolo pripravili. Poleg zgoraj naštetih razlo- gov so prisotni še številni strukturni problemi na področju izobraževa- nja Romov (zanikanje šolskega ose- bja, da so v šoli prisotni tudi romski otroci; premalo specifične podpore romskim otrokom; romski otroci so pogosto objekt vrstniškega nasi- lja). Romski otroci so v šoli deležni 687 TEORIJA IN PRAKSA let. 57, 2/2020 razumevanje strukturne prikrajša- nosti odraslih Romov in Rominj ter z njo povezanega transgeneracijske- ga prenosa prikrajšanosti na otroke. Opisani etnografski primeri v pri- ročniku, pripovedujejo o osebah, ki jih strokovne službe težko dosežejo. Ob enem avtorice opozarjajo tudi na opustitev etičnega ravnanja stro- kovnih delavk v socialnem varstvu, ko govorimo o zaščiti romskih otrok. V skladu z etičnim načeli bi moralo delo socialnih in strokovnih delavk vsebovati na otroka usmerjeno per- spektivo. Socialne in strokovne delav- ke morajo pri svoji praksi z romskimi družinami imeti spretnosti na pod- ročju medkulturnih kompetenc, dela v skupnosti, zagotavljanju prevajalca v pomembnih situacijah, zaščiti ogro- ženega otroka, dejavno spodbujati socialno vključevanje, šolanje in izo- braževanje, krepiti odpornosti otrok in mater, medstrokovno sodelovati in izobraževati, opraviti intersekcij- sko perspektivo za oceno ogroženo- sti otroka ter uveljaviti zagovorništvo kot etično prakso. Poleg dela v skladu s kodeksi eti- ke, avtorice pozivajo strokovne de- lavke in delavce k uporabi in sklice- vanju na mednarodne dokumente in priporočila za delo na področju rom- skih družin. Avtorice so pri pregledu mednarodnih dokumentov namenile pozornost tudi zgodnjim porokam, ki se dogajajo znotraj nekaterih rom- skih skupnosti. Zgodnje poroke so predstavljene v kontekstu mednarod- nih konvencij, mednarodne in nacio- nalne zakonodaje, prakse številnih mednarodnih organizacij ter iniciativ distanca, katere posledici sta otežen dostop do zdravniških storitev ter neznanje med romskimi ženskami. Pomanjkanje reproduktivne avtono- mije in neznanje ustvarjata posebno reproduktivno obnašanje in prakse, kot je večkratna umetna prekinitev nosečnosti, namesto uporaba kontra- cepcije. Avtorice zato naštevajo de- javnosti, ki naj bi jih izvajale socialne delavke, učiteljice, ginekologinje in drugo zdravstveno osebje pri podpo- ri družinam na področju reproduk- tivnega zdravja in reproduktivnega obnašanja Rominj in Romov. Avtorice se po pregledu in opisu dela strokovnih služb sprašujejo o etičnem ravnanju in delu strokovnja- kinj in strokovnjakov glede romskih družin. Osredotočijo se na kodekse etike socialnih in drugih strokovnih delavk v socialnem varstvu, šolstvu, zdravstvu, sodstvu in policiji. Pri tem pa poudarijo nekatera etična ravna- nja in standarde dela z romskimi dru- žinami, kot so antidiskriminatorno delo, načelo obče dobrega, prepreče- vanje vseh vrst rasizma. Posebno po- zornost avtorice namenijo odnosu, ki ga imajo strokovne službe do Rom- ske kulture, saj kot opozarja Izjava o etičnih načelih globalnega socialnega dela, je beseda kultura »lahko včasih uporabljena kot krinka za kršenje člo- vekovih pravic« (str. 84). Za bolj učin- kovito etično prakso avtorice poziva- jo k samorefleksiji lastnega dela vse strokovnjakinje in strokovnjake, ki pri prihajajo v stiku z romskimi druži- nami. Ključno pri etičnem delu z otroki in romskimi družinami je 688 TEORIJA IN PRAKSA let. 57, 2/2020 opozorili in predlogi ponudi mož- nost za razvoj novih paradigm na področju dela z romskimi družinami. Govorimo o novih praksah, ki teme- ljijo na multidisciplinarnih in tran- sdisciplinarnih strokovnih pristopih, kodeksu etike ter sistemskemu razu- mevanju položaja slovenskih Rominj in Romov. Posebna pozornost je na- menjena odnosu do zaščite žensk in otrok pred revščino, nasiljem in škod- ljivimi socialnimi normami. Jasnost izražanja in opremljenost z etnograf- skimi primeri priročnik še bolj ople- meniti, zato ga priporočam v branje socialnim delavkam in delavcem ter vsem strokovnjakinjam in strokovnja- kom, ki se pri svojem delu srečujejo z romskimi družinami, saj priročnik ponuja znanje za ravnanje, priporo- čila za delo v praksi in širše razume- vanje položaja slovenskih romskih družin. Priporočam ga študentkam in študentom socialnega dela in drugim pomagajočim poklicem, ker bodo v njem našli teoretsko in praktično podlago za delo v praksi. Na koncu priročnik priporočam še vsem Romi- njam in Romom, ki bodo v njem našli vire informacij o lastnem položaju in priložnost za opolnomočenje. za zaščito deklic pred zgodnjimi po- rokami. Zdi se, da je prihodnost Romani familije tesno povezana z delom šte- vilnih strokovnjakinj in strokovnja- kov, saj avtorice v priročniku ugotav- ljajo, da so romske družine, ki potre- bujejo strokovno pomoč, v sistemu pomoči izpuščene in spregledane. V primeru nasilja nad romskimi žen- skami in otroki se med strokovnimi delavkami in delavci pojavljajo pred- sodki v obliki etnizacije, kulturalizaci- je in patologizacije. Prav zato morajo strokovnjakinje in strokovnjaki razvi- ti spretnosti ter slediti etičnim nače- lom »na otroka usmerjene perspekti- ve«. Pri svojem delu potrebujejo med- kulturne kompetence, s skupnostjo ter družinami, v katerih živijo Romi- nje in Romi, pa morajo razviti zaupen odnos. Delo Romske družine: priročnik za razumevanje etične prakse v so- cialnem delu in drugih pomagajočih poklicih v podporo slovenskim Romi- njam in Romom prikazuje primere dolgoletnih praks, ki so nastale na področju dela z romskimi družina- mi. Priročnik je v Sloveniji izredno pomembno gradivo, saj z napotki,