iz teorije za prakso 61 Ball steals – interception of passes in Handball Abstract The defense in Handball should become more “space-cover oriented” and »ball-oriented« defense instead of a direct opponent’s body-oriented defense. Pass interception (steals) should therefore become one of the most important means for achieving defen- sive goals. A successfully intercepted pass does not only mean a successful defence, but also offers the players a quick transition to the counterattack and scoring an easy goal. In particular, such »ball-oriented« defence should be used by defenders in younger age categories. Therefore, it is important to note that such a trend was observed at the last man’s U19 World Championship in Croatia. In article, we present some typical ball interception actions. Keywords: Handball, defence, pass interceptions Izvleček Obramba v rokometu bi se morala bolj usmeriti v pokrivanje prostora in odvze- manje žoge, namesto da je neposredno usmerjena na telo nasprotnika. Prestre- zanje podaj bi zato moralo postati eno najpomembnejših sredstev za dosego obrambnih ciljev. Uspešno prestrežena podaja ne pomeni le uspešne obrambe, temveč igralcem omogoča hiter prehod v protinapad in dosego enostavnega gola. Še posebej v mlajših starostnih ka- tegorijah bi morali branilci uporabljati takšno »na žogo usmerjeno« obrambo. Zato je pomembno, da so bile takšne razvojne težnje opazne na zadnjem sve- tovnem prvenstvu za fante U19 na Hr- vaškem. V članku predstavljamo nekaj tipičnih akcij prestrezanja žoge. Ključne besede: rokomet, obramba, prestre- zanje podaj Marko Šibila Odvzemanje žoge – prestrezanje podaj v rokometu 62 Späte, Landuré in Belmessaoud so postavili tezo, da je v sodobnem rokometu težišče igre predvsem na izvajanju napadalnih aktivnosti (Späte, 2023; Landuré in Belmes- saoud, 2023). Isti avtorji se v zvezi s tem vprašajo (in tudi druge rokometne strokov- njake): »Kako se mora v rokometu razvijati obrambna igra in kaj bo pomembno v pri- hodnosti tako na tekmah kot na treningu?« Odgovor bi lahko bil povezan s trditvijo, da bi morala obramba postati bolj usmerjena na pravilno pokrivanje prostora in na od- vzemanje žoge v skladu s pravili igre (pre- strezanje podaj), namesto da bi bila usmer- jena neposredno na nasprotnikovo telo. Zaradi takšnega pogleda na razvoj igre v obrambi postaja v zadnjih letih bolj prilju- bljen agresiven (aktiven) tip obrambnega delovanja v conski obrambi 6:0 ali 5:1. S takšnim pristopom skušajo branilci nev- tralizirati nekatere pomanjkljivosti klasičnih in tradicionalnih tipov obrambnih siste- mov (ali celo mešanico med več različnimi obrambnimi sistemi ali njihovimi prilagodi- tvami), kot so premajhna globina obrambe, preveč možnosti za strele z razdalje in pre- velik prostor za neovirano izvajanje pripra- ve različnih napadalnih kombinacij. Da bi zmanjšali omenjene pomanjkljivosti, uporabljajo branilci v sodobnem rokome- tu agresivne, nenadne in nepredvidljive obrambne dejavnosti (z namenom ome- jitve pričakovanega razvoja napadalnih kombinacij), da bi prekinili kombinatoriko napadalcev. Branilci se predvsem trudijo preprečiti zanesljivo in neovirano podaja- nje in lovljenje žoge, ko napadalci izvajajo različne zalete proti golu – branjenje proti igralcem, ki še nimajo žoge, so pa poten- cialno nevarni za nadaljevanje uspešnega napadanja. Posledično branilci ne dovolijo napadal- cem razviti klasične kombinatorne igre, primerne za napad proti različnim conskim obrambam. Primarni namen igre branilcev v takšnih primerih ni uporaba telesa in rok za prekrške nad napadalci, ki imajo žogo v posesti, ampak preprečiti ustvarjanje ne- varnih situacij. Zato morajo napadalci več improvizirati, pri tem delajo več tehničnih in taktičnih napak ter poskušajo izvajati strele iz neizdelanih položajev. Prvi in drugi branilci se posledično pogosto znajdejo v številčni podrejenosti – v položaju, v kate- rem se en branilec brani proti dvema na- padalcema, s tem pa veliko tvegajo, vendar tudi prisilijo napadalce v tvegana nadalje- vanja igre. Takšna igra zahteva od branilcev veliko znanja in izkušenj, ki jih uporabljajo za oceno možnosti nasprotnih igralcev za nadaljevanje napada. Zato bi moralo prestrezanje podaj (odvze- manje žoge) postati eno najpomembnej- ših sredstev za dosego obrambnih ciljev. Uspešno prestrežena podaja ne pomeni le uspešne obrambe, temveč igralcem po- gosto omogoča hiter prehod v protinapad in dosego enostavnega gola. Še posebej branilci v mlajših starostnih kategorijah bi morali uporabljati takšno »na žogo usmer- jeno« obrambo. Zato je zelo pomemb- no, da lahko omenjene razvojne težnje opazimo na različnih tekmovanjih, kot so evropsko in svetovno prvenstvo za mlajše kategorije (od U18 do U21). To lahko trdimo tudi za zadnje svetovno prvenstvo za fan- te v starostni kategoriji U19 na Hrvaškem. V članku predstavljamo nekaj tipičnih akcij prestrezanja podaj, predvsem branilcev hrvaške reprezentance, ki je na prvenstvu osvojila 3. mesto. Hrvaška reprezentanca je na omenjenem svetovnem prvenstvu uporabljala tako agresivno-ofenzivno (odprto) consko obrambo 5:1 kot tudi consko obrambo 6:0. Predvsem z različnimi aktivnostmi v conski obrambi 5:1 je branilcem uspelo prestreči mnogo podaj ali prisiliti nasprotnika, da je nadaljeval nesmotrno napadanje. Večino- ma so po uspešno prestreženi podaji tudi dosegli lahke zadetke iz protinapadov. Z nekaj previdnosti bi lahko trdili, da jim je prav takšen način obrambe prinesel visoko 3. mesto na prvenstvu. Največkrat so bili pri prestrezanjih žoge uspešni, ko je eden od branilcev (drugi branilec z leve ali desne – »half«) z žogo v širokem položaju izvajal pritisk na zunanjega napadalca in ga prisilil v nenatančno (nekontrolirano) podajo proti srednjemu zunanjemu napadalcu, to pa je izkoristil drugi branilec na nasprotni strani igrišča in prestregel podajo. „ Prikaz posameznih tipičnih situacij pre- strezanja žoge Vse analizirane situacije so predstavljene tako tekstovno (opis) kot tudi z zaporedjem slik (fotografij). Dodana pa je še QR-koda, prek katere je dostopen tudi videoposne- tek vsake situacije. V prvi predstavljeni situaciji je srednji zuna- nji napadalec podal žogo na desni strani igrišča desnemu zunanjemu napadalcu ter nato naredil diagonalni prehod proti črti vratarjevega prostora. Drugi desni branilec se je takoj pomaknil nazaj ob črto, prednji center pa je izvedel pritisk na desnega zu- nanjega napadalca (na robu prekrška). Levi zunanji se je gibal proti sredini, vendar je nekoliko zamujal, kar je omogočilo druge- mu desnemu branilcu, da je prišel v polo- žaj za prestrezanje podaje med desnim zunanjim in levim zunanjim napadalcem. Učinkovito prestrežena podaja je branilcu omogočila tudi hiter prehod v protinapad. Video 1 V drugi situaciji je igralec ekipe Norveške na mestu levega krila poskušal izkoristiti položaj prvega in drugega desnega bra- nilca, ki sta bila postavljena daleč od črte vratarjevega prostora. V trenutku podaje med srednjim in levim zunanjim napadal- cem je stekel za branilce ob črti vratarjeve- ga prostora. Levi zunanji napadalec mu je skušal podati, a sta se branilca pravočasno in pravilno odzvala ter s svojim delovanjem uspešno preprečila neoviran sprejem žoge, ki je končala na tleh v vratarjevem prostoru. Video 2 V naslednji obravnavani akciji dva branilca – prednji center in drugi levi branilec – izvedeta pritisk na desnega zunanjega napadalca norve- ške reprezentance. Akcija branilcev je bila izve- dena takoj po hitri izvedbi začetnega meta, še preden so napadalci sploh lahko začeli pripra- vljati napad. Na ta način sta branilca zmedla de- snega zunanjega napadalca, ki je želel na hitro in nenadzorovano podati srednjemu zunanje- mu napadalcu. Drugi desni branilec je to izko- ristil in spretno prestregel podajo ter igro takoj nadaljeval s protinapadom. Video 3 iz teorije za prakso 63 Serija slik 1. Drugi desni branilec prestreže podajo med desnim in levim zunanjim napadalcem (četrtfinale: Hrvaška – Norveška) 64 Serija slik 2. Prvi in drugi branilec desno prestrežeta podajo med levim zunanjim napadalcem in levim krilom, ki je stekel ob črto vratarjevega prostora za hrbti branilcev (četrtfinale: Hrvaška – Norveška) iz teorije za prakso 65 Serija slik 3. Drugi branilec desno prestreže podajo med desnim zunanjim in srednjim zunanjim napadalcem (četrtfinale: Hrvaška – Norveška) 66 Serija slik 4. Drugi branilec levo odvzame žogo po nenatančni podaji med levim in srednjim zunanjim napadalcem (četrtfinale: Hrvaška – Norveška) iz teorije za prakso 67 Serija slik 5. Branilci si priborijo žogo, ki jo je napadalec slabo sprejel (ulovil) – podaja med levim in srednjim zunanjim napadalcem (četrtfinale: Hrvaška – Norveška) 68 Serija slik 6. Drugi desni branilec prestreže podajo med desnim in srednjim zunanjim napadalcem (polfinale: Hrvaška – Španija) iz teorije za prakso 69 Serija slik 7. Drugi desni branilec prestreže podajo med desnim in srednjim zunanjim napadalcem (polfinale: Hrvaška – Španija) 70 V četrti predstavljeni akciji je ekipa Norve- ške uporabila taktiko napada z dvema pi- votoma. Posledično se je drugi branilec na strani žoge pomaknil nazaj proti črti vratar- jevega prostora, sočasno pa je prednji cen- ter izvedel pritisk proti levemu zunanjemu napadalcu. Levi zunanji napadalec je skušal podati žogo proti srednjemu zunanjemu napadalcu, a je zaradi pritiska prednjega centra podajo izvedel nenatančno. V tem trenutku se je drugi branilec z leve približal srednjemu zunanjemu napadalcu, izkoristil slabo podajo za odvzem žoge in igro takoj nadaljeval s protinapadom. Video 4 V prikazani situaciji, ki je glede na logiko poteka akcije zelo podobna prejšnji, pred- nji center ponovno izvede pritisk na levega zunanjega napadalca, ki ima žogo. Sledila je nenatančna podaja med levim in sre- dnjim zunanjim napadalcem, kar je izkori- stil drugi levi branilec in prestregel podajo. Ni pa mu uspelo takoj vzpostaviti kontro- le nad žogo, zato mu je pri tem pomagal soigralec – prednji center. Zaradi zamude, povezane z vzpostavljanjem kontrole nad žogo, v tem primeru ni bilo izvedbe proti- napada. Video 5 Po izvedenem prostem metu (9-metrov- ka) se je levo krilo vrnilo na svoje osnovno igralno mesto in srednji zunanji napadalec je izvedel križanje s pivotom. Pivot je podal žogo naprej do desnega zunanjega napa- dalca ter se postavil v širok položaj med prvega in drugega levega branilca. Posle- dično se je drugi branilec levo pomaknil nazaj proti črti vratarjevega prostora. De- sni zunanji napadalec je takoj podal žogo levemu zunanjemu napadalcu, ki je stekel v sredino igrišča po menjavi mesta s sre- dnjim zunanjim napadalcem. Levi zunanji napadalec je takoj izvedel podajo nazaj proti desnemu zunanjemu napadalcu – v tem trenutku pa je prednji center izvedel pritisk na desnega zunanjega napadalca. Ta igralec se je posledično znašel v težkem položaju in želel takoj izvesti podajo nazaj proti levemu zunanjemu napadalcu. Po- daja je bila nenatančna in nekontrolirana, drugi desni branilec jo je spretno prestre- gel in igro nadaljeval s protinapadom. V tej situaciji je bila zelo pomembna tudi posta- vitev prvega desnega branilca, saj je s svojo postavitvijo onemogočal dolgo podajo na drugo stran igrišča – proti nasprotnemu zunanjemu napadalcu. Video 6 V analizirani situaciji je levo krilo naredilo prehod na mesto drugega pivota – v širok položaj na desni strani igrišča. Zaradi pred- hodnih napadalnih aktivnosti (menjave mest) se je na mestu desnega zunanjega napadalca znašel desnoroki igralec. Drugi levi branilec se je z levim krilom pomaknil ob črto vratarjevega prostora in skladno z njegovim gibanjem je prednji center takoj napadel desnega zunanjega napadalca in mu omejil manevrski prostor za nadaljnje akcije. Desni zunanji napadalec je želel s hitro podajo proti srednjemu zunanjemu napadalcu rešiti nastalo situacijo, kar pa je spretno izkoristil drugi desni branilec ter prestregel slabo in predvidljivo izvedeno podajo. Po prestreženi podaji je takoj sledil tudi protinapad. Video 7 Na četrtfinalni tekmi med Hrvaško in Nor- veško je tudi norveškim branilcem uspelo dvakrat prestreči podajo. Obe situaciji sta predstavljeni v videoobliki in sta dostopni na povezavi prek kode QR. V prvem primeru je ekipa Hrvaške po pri- dobljeni žogi skušala izvesti protinapad, toda pri izvedbi podaljšanega protinapada so bili nepazljivi. Tako je srednji zunanji na- padalec spregledal vračajočega se branilca in podal žogo proti levemu zunanjemu napadalcu. Norveški branilec je spretno prestregel podajo in omogočil svoji ekipi dosego lahkega zadetka v protinapadu. Video 8 V drugem primeru so napadalci Hrvaške skušali napadati z napadalnimi aktivnostmi, ustreznimi za napad proti norveški conski obrambi 6:0. Pivot je bil postavljen med oba tretja branilca (centralna branilca). Sre- dnji zunanji napadalec je dobil podajo od levega zunanjega napadalca in naredil kri- žanje z desnim zunanjim napadalcem, ki je skušal takoj po sprejemu žoge podati pivo- tu. Branilci so prepoznali njegovo namero in drugi levi branilec je prestregel podajo. To je tudi omogočilo hitro izvedbo proti- napada in dosego zadetka. Video 9 „ Sklep Rokomet je zelo zapleten šport in na re- zultat vplivajo številni dejavniki. O uspehu določenih situacij v igri pogosto odločajo malenkosti, ki niso v celoti v središču po- zornosti igralcev in trenerjev. Situacije, v katerih igralcem uspe pridobiti žogo z do- voljenimi sredstvi, so zagotovo med najbolj značilnimi dejanji, ki so bila večkrat podce- njena. To se odraža predvsem v dejstvu, da se učenju in vadbi teh situacij ne posveča dovolj časa na rokometnih treningih. V pre- teklosti je bilo razvito zelo majhno število privlačnih vaj za usposabljanje igralcev v teh veščinah. Branilci morajo razviti spretnosti in navade, ki jim bodo omogočile večjo učinkovitost iz teorije za prakso 71 v teh situacijah. To bi moral biti dolgoro- čen proces razvoja spretnosti na področju obrambe – že v mlajših starostnih katego- rijah (osebna obramba in globoke/odprte conske obrambe). V ospredju morata biti razvoj spretnosti in znanj, povezanih s pra- vilnim položajem in gibanjem branilcev, ter njihovo prostorsko pravilno delovanje. To bi moralo branilcem omogočiti učin- kovito delovanje v smislu odvzema žoge napadalcem s prestrezanjem ali drugimi oblikami igre proti žogi. Usposabljanje za zaustavitev in blokiranje napadalcev z ro- kami in telesom mora biti pri mlajših sta- rostnih skupinah podrejeno razvoju prej omenjenih spretnosti in znanj. Predvsem pa bi se morala obramba spremeniti in postati usmerjena k manjši uporabi sile pri potiskanju, objemanju in vlečenju na- padalcev. Namenjena mora biti pridobiva- nju žoge – s pomočjo prestreženih podaj, ki jih naredijo napadalci pod pritiskom, ki ga izvajajo branilci v določenih situacijah z onemogočanjem ali oteževanjem jasnega oz. predvidenega nadaljevanja napadalnih aktivnosti. Opomba: Članek je bil v originalni obliki objavljen v WHM Tech 2/2023 (Interna- tional Handball Federation; ihf-online. info), za potrebe objave v reviji Šport pa je nekoliko skrajšan in prilagojen. Avtor se zahvaljuje Mednarodni rokometni zvezi in še posebej predsedniku CCM (Commission of Coaching and Methods) g. D. Späteju za dovoljenje za objavo in vso pomoč pri na- stajanju članka. „ Literatura: 1. Späte, D. (2023). General analysis of the 2023 IHF Men’s World Championship in Poland and Sweden. New Player Profiles Are Changing the Structure of the Game. WHM Tech Magazine 1/2023. International Handball Federation. 2. Landuré, P. in Belmessaoud, S. (2023). Live observations for a deeper game analysis. WHM Tech Magazine 1/2023. International Handball Federation. prof. dr. Marko Šibila Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport marko.sibila@fsp.uni-lj.si