—   192   —
Novičar iz mnogih krajev.
Dunajski vradni časnik, ko je u ni dan razodel pota, po kterih vlada misli sreberni denar po njegovi pravi veljavnosti v kratkim spet med ljudstvo spraviti, je naznanil stan deržavniga premoženja v poslednjih letih takole: V letu 1845 so znesli redovni dohodki cesarstva 160 milionov 566.000 fl., redovni stroški 152 mil. 955.000 fl., tedaj so dohodki za 7 mil. 611.000 fl, večji bili; — tudi v letu 1846 so bili redovni dohodki (164 mil. 236.000 fl.) se večji od redovnih stroškov (163 mil. 106.000 fl.), vunder je zavolj ne-pokoja v Galicii armada že več stroškov prizadjala; v letu 1847 so zavolj nepokoja na Laškim in veči armade redovni stroški znesli 168 mil. 798.000 fl., redovni dohodki pa le 161 mil. 738.000 fl.; — v letu
1848  so se pomanjšali redovni dohodki na 121 mil. 819.000 fl. 9 stroški pa so se povzdignili na 166 mil. 930.000 fl., tedaj so bili za 45 milionov večji;  v letu
1849  so pa stroški presegli dohodke celo za 125 milionov, ker so dohodki znesli le 145 mil. 189.00011., stroški pa 270 mil. 364.000 fl.; — v letu 1850 so znesli redovni dohodki 180 mil. 288.000 fl., v letu 1851 pa 205 mil. 760.000 fl.; kakor se pervih 5 mes-cov kaže, bojo redovni dohodki leta 1852 znesli 225
milionov fl., tedaj za 20 mil. fl. več od lanskiga leta.— Za železnico na Ho r vaškim je dovolilo ministerstvo 400 000 fl., verh tega je dovolil svitli cesar še 400.000 fl.; začela se bo berž delati od Z i da ni ga mosta do Reichenburga. — Po gotovih zvedbah naredijo au-strianske popirnice na leto 61 milionov funtov popirja, potrebuje se ga pa 64 mil. funtov. — Na Laškim se nadjajo letos posebno veliko svile pridelati. — V Galicii so pridno letos pokonča vali kebre; en sam posestnik (grajšak v Sakopani) jih je 80 korcov (1 ko-rec znese zlo 2 vagana) stolkel in veliko olja iz njih dobil. — Svitli nadvojvoda Janez je Nemškiga inženirja vdinjal, ki je 60 oralov veliko močimo senožet v Staincu na Štajarskim po novi viži podzemeljskih cevi (Drainage) na suho djal, kjer zdaj že lepa trava raste. — Družba na Dunaji, ki si prizadeva napravo ustanoviti, v kteri se bo na novo, veliko boljši vižo lan godil in lepo predivo narejalo, je spravila več deležnikov skupej, ki so vložili 88.500 fl., s kterimi se bo nova naprava berž začela, ko bo družbina osnova višji dovoljenje zadobila. — 1. junia so dokončali podmorski telegraf iz Angleškiga na Irsko; s pomočjo barke so položili pod morjem drat, ki je z močno guto perčo ovit. Ce to tako dalje pojde, znamo doživeti podmorski telegraf iz Europe v Ameriko, in tako bomo jutro v novinah brali, kar se je einoč v Ameriki zgodilo. — Nadloge kristianov v Bosni so dan na dan huji; po ognji in ropu v S a raje vi m tavajo pregnani reveži brez odeje in živeža pod milim nebam okoli. Meniha Jukiča so odpelali v Carigrad. Zares žalostno je, da se nobeden ne usmili nesrečnikov, da bi se konec storil turskimu trinoštvu! — Dolgo seje posvetoval Napoleon s svojimi ministri: ali naj bi se tudi od d u-h ovnov kakor od vsih druzih vradnikov na Francoskim terjala prisega zvestobe in pokoršine Napoleonovi vladi; ker pa se je zvedilo, da bi se velika množica priseči branila, je odsvetoval škof Pariški: naj se od duhovnov ne terja prisega, in njegov sovet je obveljal; duhovni ne bojo prisegali. — 5. dan t. m. je Napoleonova vlada v posest vzela tudi grad Eu, ki je bil lastnina sinii poprejšnjiga kralja; oskerbnik gradti se je scer zoperstavil in grad terdno zaperl; ali vse toni nič pomagalo.