5°8                                                      Listek.
etc« ter molitev za srečno smrt in poslednji vzdihljeji umirajočega, vse na str. 76.—79. Naposled ogovor: »Andohtlivi v' imeni Kriftufa Gofpoda nafhiga shrani!« to je poročni ogovor do ljudstva m pouk ženinu in nevesti o zakonskem stanu z običajnimi vprašanji in dostavki,  pa sklepna   »Molitva sa novo  porozhene«,  na straneh 96.—102.
Za primer o jeziku bodi še ulomek iz poročnega govora (tu z sedanjim pravopisom) : »Pričejoče dve" peršone J. J. ste sklenile v' ta za cerkuv ino deželo tok imeniten stan svetiga Zakona stopit . . . Vedet imata tedaj (nam. ženin in nevesta!), ino nikolj pozabit, de je stan, katerga nastopita, da je zakon en časti vreden stan, katir je za tO po-stavlen od samiga Boga, de bi se skoz pogmiranje človeškiga roda tudi število pametnih stvari množilo (gmeralo), takih stvari, katire so poklicane k' vrednosti božjih otrok, k' svetosti, h' izveličanju, ino k' ve"čnim živlenju. Kristus, naš izveličar sam je ti stan očitno počestil skoz to, de je povablen s'' svojo materjo ino s' svojim jogrami k' ženitvi v' Kano Galilejo peršel, ino je tamkaj storil svoj pervi čudež. Veliko opomeujoča je tudi sama poroka (poročenje); zakaj to ni obena prazna navada, temuč velike skrivnosti v' sebi zapodade, ravno tako, koker je skupej prebivanje zakonsko eua naredba brezkončno modriga Boga. Zakon ni izmislen od ludi k' nasitenju mesenih slad (slastov), temuč od Boga samiga je bil v' raji (paradiži) postavlen. Ne poerbani greh, ne gmajn potop rusta mogla zakona, ino njegove vrednosti v stari postavi zatreti, ino v' novi je od Jesusa Kristusa celo k' onim zakramentu povzdignjen. Iz tega lehko vidita, de je bil zakon od Boga postavlen, na čudno  vižo zdržan,  ino na zadnje tako visoko počešen«  itd.
Pobirajmo drobtine !                                                                              A. Fekonja.
Nove knjige slovenske. Jaromil, češka narodna pravljica, poslovenil H. Pod-krajsek. — Car in tesar ali Saardamska ladjedelnica, zgodovinska pripovedka, poslovenil H. Podkrajsek. Obe knjižici je založil J. Giontini v Ljubljani 1886. Veseliti nas mora, da se je slovenska knjižnica za mladino za dve knjižici pomnožila, in pričakovati je, da ji bodo šolske knjižnice pridno naročale; kajti Jako jim ugajata. Ker pa smo prepričani, da je vsestransko veljaven in upravičen izrek, ki trdi, da za mladino je najboljše ravno dovolj dobro; ker smo prepričani, da si mladina ravno s čitanjem pridobiva gladek zlog in utrjuje popolnost v pisavi bolj pri čitanji gladko pisanih spisov nego s slovniš-kimi pravili, torej nam mora g. prelagatelj oprostiti, če nekatere stavke in izraze v teh dveh knjižicah pograjamo.
Tisti, ki imajo s poučevanjem mladine in s pismenimi nalogami opraviti, vedo pač iz izkušnje, kako slabo znajo nekateri učenci ceniti pomen časov, kako slabo poznajo njihovo medsobno razmerje, kako nepravilno in brez vzroka v pripovedovanji kake celo male povesti preskakujejo iz sedanjika v praeteritum in nazaj. Toda kaj čemo, če deček v tiskani knjigi čita n. pr.: ,,Narciska skoči z Jaromilom v lepo izdelan čolniček ter je se zlatim veslom igraje po vodi veslala" (str. 17.) ali pa: ,,Tu je pokleknila k roži, srčno jo poljubi in čttdila se je njeni krasoti", (str. 36). — Razločevati nam je natanko, zani-kujemo li izpoved stavkovo ali le kako določilo v stavku. Ni smeti torej reči: ,Jaromil nij daleč od tod cvetlice okopaval", — kajti okopaval jih je, samo da se je to godilo ,ne daleč od tod' t. j. blizo tam (str. 29.). Opetovalnih glagolov ni staviti po nepotrebnem. Tako 11. pr. čitamo na 15. strani: „Ko sta mej cvetlicami in drevjem hojevala itd." — Zakaj ne hodila? — Saj se je to vršilo le jedenkrat, a ne dan na dan. — ,,Nerazcvetene" (str. 8.) pravje nerazcvele. — Kako pa se glasi ta-le stavek na str. n.: ,.sedaj je občudoval li (sic!) cvetlice, sedaj zopet lepe deklice, ki so po travi le plavale, obrazci jim zarili in oči se jim svetile". Tako krčenje ni dovoljeno. — Kje je g. prelagatelj pobral ,,šelej" mesto navadnega „šele" (erst), tega si tudi ne vemo razložiti.
Listek.
5°9
Predlog ,,pred" je staviti z družilnikom, ne z mestnikom: „pred kratkim" (ne: ,.kratkem" str. 7-): predlog ,,proti" z dajalnikom, ne z družilnikom: ,,proti tem" (ne: ,,temi" str. 55.). — ,.Načrti za ladije" (ne: ,,k ladijam" str. 45.) —¦ ,,Ribičarica" (Fi-schermadchen, str, 40.) je presmel in neupravičen neologizem. — Razvrstitev besed tudi ni vselej vzgledna: ,,Taka peresa je imelo takrat Holandsko redarstvo, ki je pa stalo na jako slabem glasu, na klobukih"   (st.  9.)
Prihodnjič prosim torej malo več natančnosti pri tacih stvareh, da bomo lahko hvalili brez popravljalnih opdmenj, kajti tisto je prijetneje.   —                                  Y.
Književnost hrvaška. Na prvem mestu nam je omeniti novega izdanja dveh pesmotvorov slavnega dubrovniškega pesnika Gundulica. Prvi je njegov epos Osman, ki ga je zlasti za šolsko rabo priredil profesor Broz ter mu dodal primeren predgovor, potrebne opazke in mal slovarček. Šolska izdaja stoji 1 gld. 30 kr., v lepši zunanji opravi 2 gld. 80 kr., v najlepši pa 3 gld. 10 kr. Drugo delce istega pesnika v novi elegantni izdaji so ,,Suze sina razmetnoga"', katerim je predgovor napisal profesor Klaie. Cena tej lepi knjižici, ki se je že v prejšnjih stoletjih morala večkrat znova tiskati, je samo 40 kr. Oboje kar najbolj priporočamo Slovencem, ki se zanimajo za hrvaško knjigo. Ravno tako opozarjamo častite naše čitatelje na »odabrane pjesme Zmaja Jovana Jova-novica«, ki so ravnokar v Zagrebu prišle na svetlo z latinskimi črkami, da bi Hrvatje in Slovenci tem lože uživali prelepe plodove tega izbornega pesnika srbskega. Izbrane so epske in lirske pesmi ter nekoliko šal in satir. Pri tej priliki naj povemo še to, da se je ob petdesetletnici pesnika Trnskega znova tiskala Schillerjeva »pjesma o zvonu*, ki jo je isti gospod Trnski v tretjič pohrvatil. Kako Hrvati radi čitajo mladega pesnika Harambasica, priča nam to, da so njegove »Ruzmarinke« ravno doživele četvrto izdanje. Tugomil je zbral svoje v raznih listih priobčene pesmi ter jih pod imenom »Tugomilke« izdal v posebni knjižici; Pero Kunicič v Zadru pa je v svojih »Pupoljcih« priobčil pesme in sestavke v prozi. O »Poletarkah«, v katerih mladi pesnik Ivan Tomasic opeva nevesto in domovino svojo, sodijo hrvaški listi, da so še prezgodne, nezrele. Pesnišk im plodovom moramo prištevati tudi -»Iskrice«, ali črtice od Josipa Drozenoviča v Senju in ¦»Črtice iz života« od Ivana Devčica. Zabavno poučno berilo so -»Znameniti Hrvati«, po-viestne pripovedke za mladež od Gjure Turica. Ta knjižica se odlikuje po svojem lepem jeziku in pesniškem navdušenji, po čistem domoljubji in globoki nravnosti ter je mladini na vsako stran dobro došla. Cena ji je le 60 kr. Ravno tako vesela bo hrvaška mladina novega izdanja Robinzona Cruzoe-a v lepi zunanji opravi s podobami. Prestavil ga je Mirko Tkalec, a stoji 80 kr. Čudno znamenje književniške vzajemnosti je, da sta v Zagrebu ob istem času dve razni knjigarnici omislili in na svetlo dali prevod Jules Ver-nejeve pripovedke »Doktor Oks.« Da tu konkureucija ni na pravem mestu, ne treba posebno poudarjati. Tem večje vrednosti so »Šaljive narodne pripovedke«, ki jih je za mladino nabral in izdal skušeni pedagog prof. Basariček. Nova prikazen na književnem polji Hrvaškem je »Narodno blago« zato, ker ga je po Bosni in Hercegovini nabral in izdal mohamedovec Mehmed Kapelanovič Ljubušak. Pa tudi po vsebini svoji je to pre-zanimiva knjiga, kajti to ti je cela zbirka narodnih govorov in pregovorov, modrih izrek, pravljic in popevek. Razmerno vse premalo se na Hrvaškem razvija cerkvena in religi-jozno-nravna literatura, zato danes radostno naznanjamo dve novi knjigi te stroke. Prva je »pastirsko blagoslovje«, 2. zvezek, od vseučiliškega profesorja dra. Martina Stiglica ; druga se zove »Agata ili prva sveta pricest« iz francoskega prestavil »Sbor duhovne mla-deži« v Djakovu. — »Hrvatski pedagogijski zbor« je izdal preimenitno talijansko knjigo ¦»O if-zgoju« od slavnega talijanskega pisatelja, a rojenega in zavednega Hrvata Nikole Tomasea (Tomašica). Prestavil jo je bkender Fabkovic, ki je  knjižici dodal   predgovor o