Celjski tednik CELJE, 21. AVGUSTA 1959 Leto X., štev. 33 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO POD- JETJE »CELJSKI TISK. DIREKTOR IVAN MELIK-GOJMIR UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO Uredništvo in uprava: Celje, Titov trg 3 — poštni predal 16 — telefon uredništva 24-2'i, uprave in oglasnega oddelka 25-2'> — tekoči račun pri Komunalni banki Celje bO^-70-l-()5b — izhaja ob petkih — letna na- ročnina 500, polletna 250, četrtletna 125 din — posamezna številka 15 din — rokopisov ne vračamo Proslava ob 15-letnici osvoboditve Zgornje Savinjske doline MEDNimODIlJI SKUPKOST - IZHOD IZ BLOKOVSKE ZAGATE NA ZBOROVANJU V LJUBNEM OB SAVINJI JE GOVORIL DR. ALEŠ BEBLER Prve prireditve na čast praznika mozirske občine ter v počastitev petnajstletnice osvoboditve Zgornje Savinjske doline so se začele že v soboto z odkritjem dveh spominskih plošč v Homu in Zarazborju. Isti dan zvečer je bila na Ljubnem ob Savinji še uspela kulturna priredi- tev. Čeprav je v nedeljo ves dopoldne deževalo, je v Zg. Savinjski doli- ni vladalo praznično razpoloženje. V vseh krajih občine so razobesili zastave, v Ljubnem pa postavili več slavolokov. Lepo urejen je bil tudi prostor ob Savinji, kjer je kmalu po deseti uri začel sekretar občin- skega komiteja Zveze komunistov tov. Franjo Pajk zaključno zborova- nje. Razen domačinov je v uvodnem govoru pozdravil predsednika zu- nanjepolitičnega odbora pri Zvezni ljudski skupščini in nekdanjega se- kretarja Pokrajinskega komiteja Ko- munistične partije Jugoslavije za Štajersko in Koroško dr. Aleša Beblerja, nadalje komandanta če- trte operativne cone Franca Poglaj- na, komisarja Jožeta Borštnarja, načelnika štaba Petra Brajeviča, zatem Ivana Kovačiča-Efenka, ge- neralnega majorja Petra Stanteta- Skalo, člana Izvršnega sveta LRS Toneta Boleta in Vlada Majhna, načelnico kulturne skupine pri šta- bu četrte operativne cone Vero Beb- ler-Hreščakovo, polkovnika Ivana Dolničarja, zastopnika Zveze borcev z neosvobojene Koroške Karla Pruš- nika-Gašperja, predsednika CK LMS Toneta Kropuška, sekretarja OK ZKS Celje Franca Simoniča in dru- ge. Po pozdravu zastopnice koroških borcev in državni himni, ki jo je zaigrala godba na pihala Svobode- Center iz Trbovelj, so ljubenski pio- nirji z iskreno besedo in šopki cve- tic pozdravili voditelje partizanske- ga gibanja na tem predelu naše do- movine in ostale borce. Zatem je pred mikrofon stopil tovariš Bebler. Ganjen in s tresočim glasom je najprej pozdravil domačine, nato pa jih pozval, da s kratkim molkom po- častijo spomin vseh padlih za svo- bodo. Zatem je dejal: Osvoboditev Zgornje Savinjske doline je bil važen dogodek v bor- bi za svobodo slovenskega in jugo- slovanskih narodov. Štajerska je bi- la namreč tisti del naše zemlje, na katero je Hitler udaril s trdo roko. Toda navzlic temu, je ljudstvo dvig- nilo svojo glavo ... Ko smo organizirali napad na Ljubno, se je pokazalo, da je strah pri domačih povsem izginil. Druži- ne so nas sprejemale kot svoje. Zla- sti se spominjam Fludernikov, kjer sem se najdlje zadrževal. Z napa- dom na Ljubno se je prvič zgodilo, da se je osvobodil tisti del zemlje, ki ga je Hitler priključil rajhu. S tem se je začela lomiti njegova oblast v tem delu. Tri mesece smo branili to ozemlje. V tem času smo imeli priložnost pokazati, kaj par- tizani hočemo. V tem času je Sa- vinjska republika pokazala, kakšna hoče biti nova oblast. To je bil nov korak naprej, saj smo pokazali, da hoče biti nova oblast pravična, po- štena, demokratična. Zato so se ljudje oklepali te oblasti in parti- zanske vojske. Ta vojska se je tudi pomnožila. In končno je prišla zma- ga. Nam vsem, ki nismo imeli prilož- nosti, da bi prišli v zadnjih letih k Vam, je v veselje, ko vidimo, da je v glavnem tu vse obnovljeno, da je težko najti ostanke ruševin. Marsi- kaj je novega, kar nekdaj ni bilo. Napredek je viden. Vem, da imate želje, da bi gospodarstvo še bolj razvili. Toda, kar se tiče razvoja lesne industrije, ne čakajte, da bodo investicije prišle od drugod, Z last- nimi silami boste lahko napravili viden korak naprej. Nadaljevanje svoje govora je dr. Bebler posvetil nekaterim proble- mom zunanje politike. Pri tem je med drugim dejal: Naš osvobodilni boj je Jugosla- vijo spremenil v marsičem, zlasti kar se tiče zunanjepolitičnega polo- (Nadaljevanje na 2. strani) Tov. Aleš Bebler med govorom Pravna zaščita družbenih skladov Kakor dokazuje praksa, po- svečajo občinski ljudski od- bori in vsi drugi organi, ki upravljajo z družbenimi skla- di, premajhno skrb za zašči- to družbenega premoženja. Pri sklepanju pogodb v zve- zi z družbenim premoženjem pri izkoriščanju proračuna, pri popisu družbenih nepre- mičnin, ob uresničevanju mer — kakor zaplemba, podru- žabljenje, agrarna reforma — je prišlo do mnogih napak v škodo družbenega premože- nja. Javna pravobranilstva v državi, ki jim je poverje- na pravna zaščita družbenih skladov, so prejela lani 350 tisoč vlog v rešitev. Ta poda- tek zgovorno prikazuje, ka- ko številne so napake in ne- pravilnosti pri upravljanju z družbenim premoženjem. Družbeno premoženje je močno oškodovano zavoljo raznih pogodb, ki so pravno pomanjkljive. Cesto se pri- meri, da podpisujejo te po- godbe osebe, ki za podpis ni- so pooblaščene; vrednost ne- premičnin in premičnin je če- sto nepravilno ocenjena; pre- majhno pozornost posvečajo sklenjenim pogodbam in za- voljo tega ne upoštevajo do- govorjenih rokov in podobno. Vse to povzroča na tisoče sporov, ki obremenjujejo pravosodne organe in hkrati škodujejo družbenemu pre- moženju. Na sto tisoče sporov letno nastane tudi zavoljo tega, ker prevzemajo ljudski odbo- ri in njihove ustanove ka- kor tudi ustanove s samo- stojnim finansiranjem nalo- ge, ki zanje niso zagotovlje- na proračunska sredstva. Tu ne gre samo za to, da ti or- gani samo začasno nimajo sredstev za kritje sprejetih nalog, temveč da ljudski od- bori in drugi kupujejo stva- ri, ki zanje v proračunu sploh nimajo predvidenih in zago- tovljenih sredstev. Takšno ravnanje je sila škodljivo. Za preprečevanje teh primerov bodo morali poskrbeti tudi merodajni družbeni in poli- tični predstavniki, kajti pra- vosodni organi ne morejo sa- mi zadevi na kraj. Občinski ljudski odbori bi morali v prihodnje posvetiti več skrbi tudi krepitvi svoje premoženjsko-pravne službe, ki zanjo mnogi odbori ne iz- glasujejo niti dinarja na leto. Ce nima vsaj najmanjših sredstev, ta služba ne more dobro izpolnjevati svojih na- log, ki so za skupnost zelo porri,embne. Mnoga premo- žen j sko-pravna razmerja, ki so nastala z revolucionarnimi zakonskimi določili (agrarna reforma, nacionalizacija in podobno), še vedno niso ure- jena, kar vpliva škodljivo na družbeno premoženje. Večina občinskih odborov in drugih organov, ki so od- govorni za pravno zaščito družbenega premoženja, se niti enkrat na leto ne sesta- nejo, da bi se pogovorili o vprašanju, kako je treba upravljati družbene sklade, kakšne težave nastajajo v zvezi s tem upravljanjem in podobno. Medtem pa vemo, da marsikje pravilno obrav- navajo vprašanja zaščite družbenega premoženja — in po tem bi se morali vzgledo- vati. M. P. Cesar Haile Selasie Died пашј Visoki gost, etiopski cesar Haile Selasie L, je na povabilo predsednika Tita prispel 15. avgusta s posebnim letalom v Pulj. Predstavnika svobodoljubnega afriškega naroda so prebivalci Pulja in okolice nadvse prisrčno pozdravili. Sprejemu so priso- stvovali tudi naši najvišji državniki. Visoki gost je prve dni obiska prebil na Brionih, kjer sta oba državnika izkoristila čas za razgovore, ki so potekali v pri- srčnem vzdušju brez protokolarnih formalnosti in prej priprav- ljenih programov. Razgovarjala sta se predvsem o perečih med- narodnih zadevah, ki zanimajo obe deželi ter o razširitvi sodelo- vanja med Etiopijo in Jugoslavijo. Drugi del svojega desetdnevnega bivanja pri nas bo cesar Haile Selasie s svojim spremstvom izkoristil za obisk nekaterih krajev in industrijskih središč v Sloveniji in Hrvatski. Etiopski cesar je že več tednov na potovanju po Evropi. Obiskal je Sovjetsko zvezo, Češkoslovaško, Belgijo, Francijo in Portugalsko, kjer se je s predstavniki teh držav razgovarjal o možnostih povečanja gospodarskega in kulturnega sodelovanja. Predsednik republike Tito in etiopski cesar Haile Selasie sta se že četrtič srečala, saj je naš predsednik že dvakrat obiskal Etiopijo, etiopski cesar pa s tem obiskom že drugič Jugoslavijo. Ta ponovni obisk je velikega pomena za nadaljnjo utrditev jugo- slovansko-etiopskih odnosov kakor tudi za nadaljnje mednarodne napore za mir. Na sliki: prvo srečanje obeh državnikov. Zbor gasilcev v Rogaški Slatini v Rogaški Slatini bo 5. in 6. sep- tembra velik zbor gasilcev hrvat- sko-slovenskega mejnega področja. Pokroviteljstvo za prireditev sta prevzela Okrajna odbora SZDL iz Krapine in Celja. Predvidevajo, da se bo zbora udeležilo okoli tri tisoč gasilcev, mimo teh se bo v Roga- ški Slatini zbralo še precejšnje šte- vilo drugih obiskovalcev. Na zboru bodo govorili tudi predstavniki množičnih organizacij celjskega in krapinskega okraja. V soboto zvečer bodo imeli gasil- ci svečano sejo, zatem bodo polo- žili vence k spomeniku Borisa Ki- driča in nazadnje bo koncert v zdraviliškem parku, medtem ko bo- do po okoliških hribih zagoreli kre- sovi. Naslednjega dne bodo že v jutra- njih urah sprejeli še druge goste, nakar bo veličasten sprevod gasil- skih čet. Razen tega bodo nastopili še člani, članice in pionirji s pro- stimi vajami, ki jih je pripravila Zveza gasilcev s pomočjo telovad- nih vodij. Vsa svečanost je namenjena v po- častitev štiridesetletnice ZKJ in SKOJ, hkrati pa slavijo rogaški ga- silci osemdesetletnico svojega dru- štva. Sočasna slovesnost hrvatskih in slovenskih gasilcev v Obsotelju pa je spet nadaljnji korak za brat- sko sodelovanje, ki se je v pretek- losti že nekajkrat izkazalo, ko so obmejni gasilci pomagali drugi drugim. Proslava 15-letffiice osvoboditve Planine pri Sevnici Prebivalci Planine pri Sevnici so v nedeljo praznovali 15-letnico osvoboditve njihovega kraja. Mimo domačinov so se proslave udeležili prvi komandant kozjanskega pod- ročja tov. Janez Rozman-Januš, biv- ši sekretar Okrajnega komiteja za kozjansko območje tov. Luskar, se- kretar Okrajnega odbora SZDL tov. Stane Sotlar, bivši borci iz so- sednih občin ter predstavniki poli- tičnih organizacij in oblasti šentjur- ske občine. Slovesnost je začel predsednik or- ganizacije Zveze borcev NOV na Planini tov. Ivan Dobršek z govo- rom pred spomenikom 117 padlim borcem in žrtvam fašističnega na- silja. Zbrane je spomnil na juna- ška dejanja padlih borcev in trpin- čenje odpeljanih Planincev v kon- centracijska taborišča. Slovesnost pred spomenikom so zaključile pio- nirke z recitacijami in petjem bor- benih pesmi. Nato so udeleženci pro- slave odšli v povorki do zadružne- ga doma, kjer je pred začetkom kulturnega programa govoril še bivši sekretar okrajnega komiteja KPJ za kozjansko območje tovariš Luskar. V SLIVNICI PRI CELJU SO PRAZNOVALI 40-LETNICO^ KPJ IN SKOJ V Slivnici pri Celju so v nedeljo proslavili 40-letnico ustanovitve KPJ in SKOJ. Ob tej priložnosti so na vseh hišah v Slivnici in na dro- govih ob cesti vihrale državne in rdeče zastave, slivniški gasilci pa so slovesnost dopolnili z razvitjem njihovega prapora in gasilskimi vajami. Mimo domačinov so se slavnosti udeležili tudi gasilci iz sosednih krajev. Na zborovanju pred lepo okrašenim gasilskim do- mom v Slivnici je zbranim govoril sekretar Občinskega komiteja ZKS iz Šentjurja pri Celju tovariš Sreč- ko Pratnemer. Ob tej priložnosti je tudi v imenu pokrovitelja te prosla- ve, predsednika občine tov. Petra Hlasteca, razvil društveni prapor gasilcev. Občinska gasilska zveza pa je najboljšim starejšim in za- služnim gasilcem podelila diplome. VREME V NASLEDNJIH DNEH Nekako do 23. avgusta bo prevla- dovalo lepo vreme. V nadaljnjem poteku pa bo nestalno z pogostimi padavinami. MLADINSKO ZBOROVANJE V KOČEVSKEM ROGU Dne 22. in 23. avgusta bo v Ko- čevskem Rogu velika mladinska svečanost, ki se je bodo udeležili vsi skojevski aktivisti, delujoči pred vojno, med njo in po osvoboditvi v mladniski organizaciji. Proslava, ki je posvečena štiridesetletnici ZKJ in SKOJ, bo v Podstenicah v Kočev- skem Rogu. Zbor aktivistov bo 22. avgusta v Dolenjskih Toplicah, od koder bodo udeleženci skupaj odšli v Bog, _____.....„_______. _____ S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA V CELJU Sprejeti načrti proizvodnega sodelovanja v kmetijstvu Konec preteklega tedna je bila pod vodstvom predsednika Franca Rupreta skupna seja obeh zborov občinskega ljudskega odbora v Ce- lju. Po uvodnih besedah podpred- sednika Bena Krivca ter poročilu predsednika sveta za kmetijstvo Fedorja Pirkmajerja so odborniki po daljši in nadvse zanimivi raz- pravi sprejeli načrt proizvodnega sodelovanja v kmetijstvu za nasled- nje obdobje. Hkrati s tem so spre- jeli tudi ustrezne sklepe. Po tem na- črtu se bo površina obdelovalne zemlje v kooperaciji povečala od sedanjih 13 na 35,8 %• Sicer pa bo to sodelovanje zajelo 3195 hektarjev zemlje. Plan živinorejske proizvod- nje v sodelovanju pa predvideva vzrejo 1525 glav goveje živine s te- leti. Poleg tega bodo kmetijske za- druge na območju celjske občine vzredile 109 glav plemenske živine na osnovi organizirane proizvodnje. V nadaljevanju zasedanja so od- borniki obeh zborov sprejeli odlok, po katerem mora prejšnji lastnik nacionaliziranega, a nezazidanega gradbenega zemljišča, v roku šestih mesecev vložiti zahtevo, da bo na nacionalizirani parceli gradil dru- žinsko stanovanjsko hišo v skladu z urbanističnimi zasnovami in odlo- kom o gradbenih okoliših. Poleg tega sta oba zbora spre- jela odlok o preimenovanju celjskih ulic in odločbo o razglasitvi podjet- ja »Elektro« za komunalno podjetje. Na predlog Tajništva za notra- nje zadeve, oziroma mandatno imu- nitetne komisije so odvzeli mandat odborniku občinskega zbora proiz- vajalcev Antonu Lesjaku iz Višnje vasi. Po poročilu o požarni varnosti ter izvolitvi nekaterih komisij so se odborniki še strinjali, da naj se nova osnovna šola na Hudinji ime- nuje po narodnem heroju in prvem komandantu Celjske čete Francu Vrunču. -mb V nedeljo popoldne je bil v Celju meddržavni dvoboj mladinskih reprezentanc Italije in Jugoslavije v atletiki. Čeprav so izgubili, so se jugoslovanski mladinci (na sliki z vodjo ceremoniala Al. Kerkošem ter kapetanom ekipe Fr. Naraksom) dobro odrezali. Več o tem dvoboju berite na sedmi strani CELJSKI TEDNIK štev. 33 — 21. avgusta Kako bomo plačevali davek na osebni dohodek Vsak državljan je po zakonu dol- žan plačati davek na letni čisti do- hodek, ki presega vsoto 500.000 di- narjev. To pomeni, da bo vsak do- hodek preko te vsote »iz kakršne koli osnove in vira v državi in ino- zemstvu« obdavčen. Sem se uvršča- jo dohodki iz delovnega razmerja — po tarifnem pravilniku in pravil- nikoma o premijah in normah, ka- kor tudi dohodki iz dobička podjet- ja. Za te dohodke se smatrajo prav tako tudi plače v državni upravi, honorarji za članke, "knjige in dru- ge rokopise, dalje dohodki od hono- rarnega dela in od ostalih dejavno- sti. Zakon pa ne velja za tiste državljane, katerih dohodek sestoji samo iz dohodka, ki je podvržen davku na dohodek. Za obdavčenje ne bodo prišli v poštev niti dohodki od dobitkov ju- goslovanske in drugih loterij, niti dohodki dijakov in študentov, ki nu- dijo instrukcije. Predvideva se tudi, da bodo oproščeni davka tudi tisti državljani, katerih dohodek izvira od raznih nagrad za posebna pri- znanja in zasluge v znanosti in umetnosti, za življenjska dela umet- nikov in podobno. Za kateri čisti dohodek bo prav- zaprav treba plačati davek in v kak- šni višini? Kot čisti dohodek je treba sma- trati dohodek, ki ga državljan ostvari po odbitku vseh davkov in prispevkov. Na primer, če nekdo po- leg mesečne plače 40.000 dinarjev zasluži še 20.000 dinarjev honorar- no za izdelavo neke skice ali načrta plača za ta honorar 20-odstotni da- vek, kar znaša 4000 din. V tem pri- meru 40.000 din plus 16.000 din, skupaj torej 56.000 dinarjev. To je njegov čisti enomesečni dohodek. Na enak način bo zmanjšan čisti dohodek tudi za davek, ki se plača od drugih honorarjev, kot n. pr. П odstotni davek za honorarje, ki jih nekdo sprejme za objavljene članke v časopisih in drugih publikacijah, V praksi bo to izgledalo takole: Kdor bo mesečno zaslužil preko 41.600 dinarjev, kar znese letno pre- ko 500.000 din, bo moral sam po- skrbeti za plačilo davka na osebni dohodek. To pomeni, da tisti, ki let- no zaslužijo manj kot pol milijona, ne bodo plačali tega davka. Davek se bo plačeval po progre- sivni lestvici. Na primer, če nekdo zasluži letno 750.000 dinarjev, bo plačal davek le od 250.00 dinarjev (ker pol milijona ne spada v^osno- vo za obdavčenje) v znesku 5 od- stotkov, kar znese 12.500 dinarjev. Toda, če nekdo zasluži preko mili- jon dinarjev, bo plačal od zneska preko pol milijona dinarjev 37.000 din davka. Od prvih 250.000 dinar- jev bo torej plačal 5-odstotni davek, od drugih 250.000 dinarjev pa 10- odstotni davek. Po zakonu se bo plačal davek od čistega dohodka, ki je bil realiziran letos. To pomeni, če je nekdo v fe- bruarju letos sprejel honorar ali ! kakšen drugi dohodek, ki je bil j ostvarjen v 1958 letu, tega dohodka ne bo prijavil. Torej le od 1. janu- arja letos bo treba plačevati davek na čisti dohodek, ki presega vsoto pol milijona dinarjev. Banke so že sprejele navodila, ka- ko se bodo evidentirali vsi dohod- ki, ki so podvrženi temu obdavče- nju. Dve možnosti sta: vsak držav- ljan bo svoje dohodke lahko evidentiral z žiro računom pri banki (žiro račun je tekoči račun, od ka- terega se ne sprejemajo obresti). Druga možnost bo, da bodo državljani svoje dohodke sami vpi- sovali v posebno davčno knjižico. Kakor bo kdo želel. Ce bomo vse svoje dohodke evidentirali pri ban- ki, bomo imeli najboljši pregled, ko bo prišel čas za obdavčenje. Celo plačo bodo lahko pošiljali na žiro račun pri banki (in vsi ostali do- hodki), kjer bo lahko državljan dvignil denar (torej le na enem me- stu). Hkrati bo lahko lastnik žiro računa izplačeval svoje izdatke tudi s čeki, namesto da bi dvigal goto- vino. Davčni upravi pa bo lahko na- mesto letne davčne prijave poslal le sporočilo banke o vseh svojih do- hodkih. Kdor pa ima davčno knjiži- co in bo vanjo vpisoval vse svoje dohodke, bo predložil knjižico na vpogled občinski davčni upravi. To se po navadi opravlja v januarju. Kdor pa ne bo imel niti žiro računa, niti davčne knjižice, bo moral pred- ložiti davčno prijavo o vsem čistem dohodku v letošnjem letu. S. S. Razstava NOB v Ljubnem Ob petnajsti obletnici osvobodit- ve Zgornje Savinjske doline je v Ljubnem razstavljal oddelek narod- noosvobodilne borbe iz celjskega muzeja. Razstava je bila urejena samo v učilnici, zato je bilo raz- stavljeno le tisto gradivo, ki je pri- kazovalo kratko zgodovino KP in SKOJ ter borbo Zg. Savinjske do- line. Spomini na revolucijo še niso zbledeli, saj si je razstavo ogledalo v dveh dneh okrog 3500 ljudi, ne- kateri celo po trikrat. Pri otvoritvi je bil tudi predsednik zunanje po- litičnega odbora Zveznega izvršne- ga sveta tovariš Aleš Bebler-Pri- mož s soprogo in je predlagal, naj bi bila v Ljubnem vedno zbirka, ki bi prikazovala dogodke med narod- noosvobodilno vojno. Turisti, ki jih je iz leta v leto več, bi Ljubno bolj spoznali, zbirko pa bi lahko upo- rabljali tudi pri pouku zgodovine. To bi bil hkrati zgodovinski spome- nik, ki si ga prebivalci Ljubnega in okolice že dolgo želijo. G. M. V zadnjem tednu po domovini Petek, 14. avgusta GRIČKE IGRE. Vzporedno z zagreb- škim velesejmom bodo letos 'pripravili tudi poletne >Gri6ke igrec, na katerih bodo uprizarjali dramska in operna dela, odprli likovne rastave, pripravili sim- fonične koncerte itd. Nedelja, 16. avgusta V RIBNICI NA POHORJU so v okviru proslav no čast 40-letnice KPJ obudili spomine na stavko kamnoseških delavcev v Josipdolu pred 21 leti. Ponedeljek, 1?. avgusta NA POSVETOVANJU predstavnikov sladkornih tovarn so ugotovili, da znaša letošnja proizvodnja sladkorne pese za 50.000 vagonov več, kot v rekordni pred- lanski letini. Iz letošnjega pridelka sladkorne pese bodo proizvedli nad 50.000 vagonov sladkorja. Sreda, 19. avgnsta UMRL JE PAVEL GOLIA. Po daljši bolezni je v 73. letu starosti umrl slo- venski pesnik, dramatik in gledališki delavec, član Slovenske akademije zna- nosti in umetnosti Pavel Golia. Torek, 18. avgusta ZADNJA DELA V MAVROVEM. Grad- nja hidrokombimata >Mavrovoi v Make- doniji se bliža koncu. Sreda, 19. avgusta: Cesar Haile Selasie in predsednik re- publike Tito s spremstvom sta potovala od Primorja skozi LjubljaAo na Gorenj- sko, v Kopru si je cesar Haile Selasie ogledal tovarno motornih koles in po- hvalil prizadevnost delavcev in vodstva, potem v Postojni jamo, zatem sta se s predsednikom Titom peljala skozi Ljubljano na Bled. Kmetijsko zadrugo Ljubečna in Ši(ofja vas bodo združili že dalj časa razmišljajo o zdru- žitvi kmetijskih zadrug Ljubečna in Skofja vas, vendar do združitve še ni prišlo, čeprav k temu nujno silijo ekonomske koristi, ki bi jih po zdru- žitvi imela gospodarsko močna za- druga. Da se zadružniki obeh za- drug še niso zedinili za združitev, so bili vzrok predvsem razni osebni spori in dokaj stara nesoglasja med nekaterimi kmeti iz obeh vasi. Na zadnji seji zadružnega sveta v Ljubečni, ki so ji prisostvovali tu- di nekateri predstavniki tamkajšnjih množičnih organizacij, pa so le uvi- deli, da ne kaže več pogrevati sta- rih razprtij. Sicer so nekateri še vedno majali z glavo, vendar je končno zmagala gospodarska raču- nica, saj bodo imeli od združitve eni in drugi le koristi. Po zglasovanem sklepu o združi- tvi obeh zadrug so imenovali komi- sijo, ki bo do novega leta pripra- vila vse potrebno za združitev. Že- ljo za združitev so pokazali tudi za- družniki iz Škofje vasi. Tako vse kaže, da bo prihodnje leto še bolj zaživela namesto dveh majhnih ena močna kmetijska zadruga, ki bo kos vsem kmetijskim nalogam. -ma- Odškodnina za nacionalizirana zemljišča Oba zbora občinskega ljudskega odbora v Žalcu sta na svoji zadnji skupni seji sprejela odlok o odškod- nini za nacionalizirana zemljišča. Na predlog sveta za družbeni plan in finance so se odborniki strinja- li, da naj znaša odškodnina za ta- ka zemljišča v vseh zazidalnih oko- liših žalske občine po 90 dinarjev za kvadratni meter. Odškodnina se mora plačati v petdesetih letih, a prvi obrok zapade s prvim dnem po preteku meseca, ko je bila zemlja prejšnjemu lastniku odvzeta. Novi trsrovini _ rtov naein postrežbe Ker bodo na prostoru, kjer imata zdaj svoje poslovne prostore trgo- vini »Manufaktura« in »Planika« v Celju začeli zidati novo sodno pa- lačo, se bosta obe trgovini preselili v nove prostore in sicer Planika v izpraznjen lokal česalnice »Zora«, Manufaktura pa v prostore bivše Agrotehnike v Cankarjevi ulici. Obe trgovini bosta nove prostore uredili v skladu z zahtevami moderne trgo- vine. Tako bo izginil tip klasičnega trgovanja za zaprtimi pulti in viso- kimi policami, ki ga bo nadomestil nov način postrežbe. Kupcem bo omogočen prost dostop do polic; s tem pa bodo dobili še pregled nad asortimentom blaga. Tudi hitrost postrežbe se bo dvignila. PRED OTVORITVIJO SREDIŠČA NOVEGA VELENJA Samo letos nad 88.000 prostovoljnib ur Tudi letos so ostali velenjski prostovoljci brez primere. Pet mesecev, dan za dnem, so se zbirali na gradbiščih in urejali park ter predvsem še središče novega naselja, svetlega, sredi nasadov, rož in lepih cest. Vsak dan jih je prišlo okoli dve sto. Tu so si podajali roke rudarji in uslužbenci, šolski otroci, upokojenci in gospodinje. Zlasti slednje se niso dale ugnati. Bile so marljive in niso se ustrašile niti najtežjih del. Kot vsi ostali, so tudi one delale zase in za svoje otroke; zanje pa se splača delati. Ko so zaključevali letošnjo prostovoljno delovno akcijo, so se ponosni ozrli na opravljeno delo. Bilo je veliko, da, celo zelo veliko. V petih mesecih so opravili 88.031 prostovoljnih de- lovnih ur in pri tem prihranili nad 21 milijonov družbenih sred- stev. Čeprav je nastal kratek premor, pa v Velenju ne počivajo. Zdaj se pripravljajo na slavnostno otvoritev središča novega ru- darskega mesta ob regulirani strugi Pake. Kot vse kaže, bo ta slavnost na začetku septembra. Takrat bodo odprli lepo in po- nosno upravno poslopje velenjskega rudnika lignita, nadalje de- lavski klub in delavsko univerzo, veleblagovnico »Velmo«, indu- strijsko rudarsko šolo z internatom, zdravstveni dom (razen sred- njega trakta) in nazadnje še okoli 120 stanovanj. Zraven tega računajo, da bo do tega časa urejeno toplovodno ogrevanje no- vega mesta. Ko bodo izročili namenu vse te objekte, se bodo znova spom- nili tistih udarnikov, ki so žrtvovali nešteto prostih ur zato, da bi kar najlepše uredili novo naselje. Tako so samo letos dodelili 222 zlatih značk, kot priznanje za nad sto opravljenih ur, nadalje 82 srebrnih za več kot 75 in končno 139 bronastih značk za 50 prostovoljnih delovnih ur. Med vsemi temi udarniki pa stoji na prvem mestu gospodinja Štefka Venišnikova, ki je letos izvršila 406 prostovoljnih delovnih ur. In da bo delež prebivalcev velenjskega mesta pri gradnji in urejanju objektov bolj nazoren, še en podatek — v vseh letih doslej, odkar so tudi uveljavili prostovoljne delovne akcije so opravili 646.031 prostovoljnih delovnih ur! Tudi načrti za drugo leto so lepi. Tako bodo dokončno ure- dili športni park, zgradili nekaj otroških igrišč in podobno. Poleg tega bodo drugo leto dokončali nebotičnik, kulturni dom, restav- racijo, stanovanja itd. Velenjskim prostovoljcem — naša iskrena čestitka! Delavski klub v Velenju Novi prostori česatlnice ,,«ora" v Celju Cesalnica »Zora«, ki predstavlja največje tovrstno podjetje v Celju, se seli v nove prostore in sicer v lo- kal bivše gostilne »Beli vol«. V adaptiranem lokalu, ki bo sodobno urejen in temu primerno opremljen, bo rešen osnovni problem, to je po- manjkanje prostora. V starem loka- lu je bilo pomanjkanje prostora že tako občutno, da se je delovni pro- stor razširil v predprostor čakalni- ce, kar je bilo v nasprotju z osnov- nim načelom kulturnega poslovanja. V novih prostorih bo ta problem re- šen na najboljši način. Cesalnica bo imela vzorno urejeno čakalnico, na- dalje prostor za friziranje, poseben oddelek za pranje in polivanje ter poseben prostor za sušenje. Med ostalim se bo opremila z mo- dernimi delovnimi sredstvi, ki bodo storitve še izboljšale. Vse kaže, da se bo cesalnica preselila v nove pro- store oktobra letos. J. L Proslava ob 15-letnki osvoboditve Zg. Sovinjske doline (Nadaljevanje s 1. strani) žaja. Najvažnejše pa je to, da je ta borba spremenila zavest jugoslo- vanskih in še posebej slovenskega ljudstva, da mu je vlila globoko za- upanje vase, da je iz te borbe izšel kot narod gospodarjev, ki je obču- til, kakšna moč je v njem, kadar je združen, kadar je enoten in priprav- ljen na žrtve. To zaupanje v nas sa- me, nam je dalo v povojnem svetu drugačen položaj, kot ga je imela stara Jugoslavija. Danes je Jugosla- vija po svojem moralno političnem položaju med največjimi na svetu To predvsem zaradi enotnosti, od- ločnosti in ponosa in ker smo med vojno pokazali, da smo narod, s ka- terim ne more nihče barantati. Ko je tov. Bebler takoj zatem razvil misel o oboroževanju in nevarnosti na novo vojno, ki bi bila spričo atomskega orožja pogubna tudi za tistega, ki bi jo začel, je dejal; Zato je važno, da se države s ta- ko mednarodno veljavo, kot Jugo- slavija, dosledno zavzemajo, da se duhovi v svetu pomirijo. Jugoslavi- ja s svojo neodvisnostjo in ugle- dom, deluje proti tistemu začarane- mu krogu, ki je nastal z blokovsko politiko in kaže, da je edini izhod iz te zagate v razvijanju mednarod- ne skupnosti. Ko je tov. Bebler govoril o nem- škem vprašanju, je zaključil; Tudi v njem vidimo izhod, ki je v tem, da se začenjata obe Nemčiji postop- no združevati na demokratični in miroljubni podlagi, se pravi v tako Nemčijo, ki bo razorožena in ki ne bo sodelovala v hladni vojni. Naše stališče pa je še v tem, da država, kot je naša, sodeluje pri reševanju tega vprašanja, ne samo zaradi te- ga, ker je močno trpela od nemške- ga napada, ampak tudi zato, ker vi- dimo rešitev nemškega vprašanja. Zato zahtevamo, da Jugoslavija pri tem sodeluje. To zahtevo je tov. Bebler znova poudaril potem, ko je ocenil ne- uspešno konferenco 4 zunanjih mi- nistrov v Ženevi in napovedan se- stanek dveh državnikov zahoda in vzhoda. Dejal je; Mi nimamo ničesar proti takim razgovorom. Drugo pa je, kar za- deva reševanje takih problemov, ki se tičejo večih narodov. Pri tem se ne bomo strinjali, če se bodo taki problemi reševali v dvoje, troje ali četvero. Pri tem morajo sodelovati vse tiste države, ki so direktno pri- zadete in ki imajo pravico, da re- čejo svojo besedo. Zato bomo vztra- jali na tem, da se bo končno rešilo nemško vprašanje na konferenci, kjer bomo sodelovali mi in drugi zavezniki. Po govoru tov. Beblerja, ki ga je zbrana množica sprejela z dolgo- trajnim ploskanjem, je preds. ob- činskega zbora Zveze borcev tov. Križnik razvil zastavo osnovne or- ganizacije ZB na Ljubnem ob Savi- nji. Drugi del programa slavnost- nega zborovanja pa so izpopolnili pevci in godba na pihala. M. B. Gostje na zborovanju POGLED PO SVETU V naših tedenskih pregledih sko- raj vedno izpuščamo Španijo — iz več razlogov, saj o njej pri nas ni kaj slišati ali pa zelo malo, pa tu- di zato, ker se nam zdi, kakor da se je v tem delu Evrope čas ustavil pred 20 leti. Spominjam se dogod- kov, ko so se ob španskih dogodkih pri nas ločevali duhovi, saj je bilo splošno znano, da je španska de- mokratična republika morala kapi- tulirati pred fašističnim navalom, pred MussoUnijevo in Hitlerjevo premočjo. Z drugo besedo, zmaga Francove falange v Španiji je bila obenem zmaga najhujše španske re- akcije, plemstva, visoke duhovščine, cerkve, domačega in tujega veleka- pitala.^ Kdor je tedaj pri nas simpa- tiziral s Francom, je bil med našimi domoljubi nemogoč. In res so z njim simpatizirali v tistih letih samo ti- sti, ki so šli leta 1941 načelno in praktično v kolaboracijo z italijan- skim in nemškim okupatorjem. Drugače ni moglo biti. Toda zakaj se je v Španiji čas ustavil in ali se je res? Poznavalci položaja v Španiji pravijo, da je razlog v tem, ker v Španiji zdaj ni nikogar, ki bi se mogel upreti Fran- cu. Meščanstvo se je takrat, ko bi bilo moralo prevzeti vajeti družbe, s pajdaših z agrarnimi velikaši, fev- dalci, cerkvijo in z armado in tako ni moglo pognati španske dežele napredku naproti. V takih razmerah se tudi delavski razred ni razvil do take mere kakor drugod. Da pa je delavski razred edini bodoči nosi- lec španskega napredka, to dokazu- jejo tudi metode, s katerimi Franco in z njim vsa španska reakcija za- tirajo nasprotnike iz delavskih vrst. Za cerkev in za Franca je delavska avantgarda prav isto, kar je bil ne- koč nevernik ali heretik. Kdor se spomni, kako so o falangi pisali in govorili naši klerofašisti, si lahko predstavlja, kakšen teror izvaja ver- ski in fašistični fanatizem nad vsem, kar je v kakršni koli zvezi z delavskim gibanjem. Morebiti je tudi to razlog, zakaj Francov režim ne kaže nobene vo- lje, da bi deželo industrializiral. Kar je po drugi svetovni vojni zra- slo, je zraslo iz potreb pri iz- gradnji ameriških vojaških oporišč. Ta oporišča so lep dokaz, kako si »svobodni svet« predstavlja svobodo delavskega ljudstva. V Španiji je raj visoke agrarne aristokracije, ki bo- gati iz kolonatskega razmerja in iz najemnin. Ker ta aristokracija ne zaupa režimu, ji ni do tega, da bi svoje kapitale vlagala v domačo de- želo, pač pa jih izvaža in to kljub Francovi prepovedi. Prepoved je se- ve na papirju, kajti Franco je od bankirjev in od finančne aristokra- cije odvisen. Nasprotnike režima je Franco neusmiljeno uničeval. O tem pričujejo tudi španski statistični po- datki, ki so zabeležili posebno viso- ko smrtnost v letu 1941, ko si je Franco zaradi fašističnih zmag drz- nil uprizoriti množične pokolje. Razume se, da so prosvetne in higienske razmere temu primerne. Francov režim nima interesa, da bi odpravljal nepismenost, za kmečko delo ni treba znati brati in pisati. — Ti, ali je kaj novega v politiki? — Nič, samo žena si domišlja, da je močnejša od mene! Revni ljudje v takem sistemu tudi ne morejo študirati, šolnina in dra- ginja jim to onemogoča. Zato ni čudno, če kljub terorju pride do nemirov, do raznih zna- menj nezadovoljstva, posebno med delavstvom, med rudarji v Asturiji v Barceloni, med študenti. Ti nemi- ri še ne napovedujejo konca »tej največji sramoti Evrope«, ker Fran- co še trdno sedi tudi zaradi neso- glasja med nasprotniki, ki se gne- tejo v njegovi najbližji okolici. Fa- langisti bi radi ohranili svoj režim s tem, da bi po Francovi smrti okli- cali monarhijo, ne morejo se pa ze- diniti, katerega Burbona naj posa- de na prestol: eden je v emigraciji, drugi je bolj »ustavno« razpoložen, tretji pa, najmlajši je — idiot, po poklicu pa oficir Francove morna- rice. Finančniki bi radi v kalnem ri- barili s svojim nepolitičnim giba- njem in obljubljajo nekaj liberal- nih reform. Cerkev z Vatikanom vred bi si rada umila roke zaradi razmer, ki jih je sama pomagala ustvariti in utrditi s tem, da je Franca podpirala. Francov režim je leta 1946 obso- dila OZN. To prekletstvo OZN je trajalo do 1950, ko so ga pod pri- tiskom Angloamerikancev v OZN preklicali. Prekletstvo Francu ni prav nič škodilo, kajti hladna vojna in blokovska politika nista poznala nobenih ozirov do svetovne demo- kratične javnosti. Leta 1955 je Špa- nija celo dobila s pomočjo glasoval- nega stroja pravico do vstopa v OZN. Leta 1953 je stopila na špan- ska tla Amerika, zgradila tri veli- ka letališča, dve veliki pomorski oporišči in 800 km dolg naftovod. Španski delavci so nekaj zaslužili toda revež je ostal revež, bogataš pa še bolj bogat. Danes je Španija kandidat za NATO pakt. Proti temu so posebno skandinavske dežele, češ da bi to pomenilo oslabiti atlantski pakt, ne pa ga okrepili. Nas tak razvoj ne preseneča. V boju za oblast in pre- stiž na svetu po drugi svetovni voj- ni smo videli že marsikaj več in bolj pomembnega, kakor je podpora fašistični Španiji. Kdo je odgovo- ren za nemški bum? Za Singman- rijev režim? Za Formozo, za Laos? Za revanšistično nemško politiko za obujanje fašističnih organizacij v Nemčiji, Avstriji, Italiji, pa tudi v Franciji in drugod? T. O. CELJSKI TEDNIK štev. 33 - 2L avgusta Nove možnosti za izgradnjo stanovanj Te dni so predložili v javno raz- pravo predlog zakona o financi- ranja stanovanjske izgradnje, ki bo delavskim in uslužbenskim družinam odprl nove perspektive za i^adnjo stanovanj. Ob tej priložnosti smo zaprosili Dušana Stefanovića, svetnika Zveznega zavoda za urbanizem, komunalna in stanovanjska vprašanja, da nam odgovori na vprašanje, ' kakšne možnosti se nudijo za iz- gradnjo stanovanj po predloženih določilih. Dušan Stefanović je dejal, da je treba mimo novosti, ki jih vse- buje predlog, uresničevati še na- prej vse doslej uporabljene oblike stanovanjske izgradnje, kakor so se jih posluževala podjetja, usta- nove in ljudski odbori. Dušan Stefanović misli, do bodo doslej vse te investicije v boljšem po- ložaju, kar zadeva stanovanjsko izgradnjo. — Investitorji bodo v prihod- nje laže odplačevali posojila, ker bodo razpolagali z amortizacijo vrednosti zgradbe, ki bo prene- sena po predvideni reformi iz sta- novanjskega prispevka v čisto plačo in najemnino. Kar zadeva razne oblike stano- vanjske izgradnje, je predvsem poudarjeno močno povečanje za- družne stanovanjske izgradnje z osebno lastnino stanovanja. S tem hočem povedati, da bo tudi vključenje amortizacije v di- rektne plače — z davčnim opro- ščenjem od hišnine za 25 let — nudilo precej boljše pogoje, da se v okviru zadrug vključi dosti širši krog državljanov v stano- vanjsko izgradnjo. Zadruge, po- udarjam zategadelj, ker bodo imele prednost pri razdeljevanju kreditov in skladov, to pomeni, da jim ne bo treba konkurirati, četudi bodo dobivale posojila in kredite pod enakimi pogoji kakor drugi interesenti. Nova oblika, ki jo bo treba množično uvesti, je predplačilo na stanovanjsko lastnino ali sta- novanjsko pravico. To predpla- čilo bi šlo skozi sklade, ki bodo v prihodnje tudi sami neposredno gradili stanovanja in jih razde- ljevali državljanom po ponuje- nem lastnem deležu in času vpisa na predplačilo. Tukaj moram po- j udariti, da pri predplačilu na sta- novanjsko pravico ostane stano- vanje družbena last, a državljanu ne zapade predplačilo, temveč se iz njega za določeno dobo obra- čunava del najemnine, ki šteje v vrednost amortizacije. Na primer, če je nekdo vložil predplačilo v vrednosti 20 do 25 odstotkov sta- novanja, potem mu za dobo 20 ali 25 let ne bo treba plačevati amor- tizacije. Dejansko pomeni to, da bo najemnina za 20 oziroma 25 let za toliko manjša, kolikor je nekdo vložil denarja v predpla- čilu. Podobno je predvideno, da bi sistem predplačila organizirali tu- di v okviru podjetij ali ustanov. V tem primeru mora priti do iz- raza individualna ekonomska moč zainteresirane, delavske ali usluž- benske družine. Ce gre za dru- žino, ki ji je potrebna in nujna socialna pomoč, more zanjo vlo- žiti predplačilo podjetje, ustanova ali komuna. V tem primeru od- krijemo eno izmed doslej uporab- ljenih oblik stanovanjske izgrad- nje, ko je podjetje, ustanova ali komuna bila soudeležena z odpla- čevanjem posojila, medtem ko je stanovalec plačeval najemnino, povečano za višino amortizacije. Investitor, ki razpolaga pri novi zgradbi s to amortizacijo, more z delom te odplačevati anuitete, če upoštevamo, da se plačuje amortizacija za sto let, posojilo pa na trideset. Omeniti moramo še eno obliko — odkup stanovanja v zasebno last. Pri odkupu stanovanja v za- sebno last, bodisi v okviru za- druge ali sklada, je treba tudi Vplačevati lastni delež, a ostanek vrednosti je treba odplačevati kot posojilo sklada najmanj v roku tridesetih let po doslej ustaljenih pogojih (enoodstotne obresti in dr.) Predlog zakona o finansiranju stanovanjske izgradnje predvi- deva, da komuna svobodno izbira tiste oblika stanovanjske izgrad- nje, ki najbolj ustrezajo njenim razmeram in ostane samo pri os- novnem načelu, da z razpoložlji- vimi sredstvi doseže čim večji uspeh pri gradnji stanovanj. OdloČili so se za večji kos kruha Utrinki s seje zadružnega sveta v Ljubečni Pred dnevi so imeli zadružniki v Ljubečni važen sestanek. V prostor- ni dvorani zadružnega doma, ki so ga lani zgradili, je še v poznih ve- černih urah gorela luč. Zbrali so se zadružniki, člani za- družnega sveta in predstavniki va- ških množičnih organizacij. Beseda je tekla o vsesplošnem sodelovanju kmetov z zadrugo. Tovariši iz celj- ske občine so najprej prepričljivo pojasnili pomen sodelovanja. Za- družniki so pozorno poslušali, na- kar se je tudi njim razvezal jezik. Povedali so svoje mnenje, svoje iz- kušnje in zahtevali pojasnila. Na kraju pa so se odločili in sprejeli načrt o pogodbenem sodelovanju z zadrugo. Spoznali so, da bodo imeli od takega sodelovanja večjo korist in lažje delo kot doslej. Tovariši iz celjske občine so bili prepričljivi; brez fraz in agitacije. Njihova razlaga je bila podkreplje- na z dejstvi, ki jih lahko vsak sam izračuna in se odloči. Se več. Pri- kazali so celo primer posestva, kjer obdelujejo zemljo s sodelovanjem z zadrugo in enakega posestva, kjer gospodarijo brez takega sodelova- nja. Razlika je bila očitna. V prvem primeru je bil dohodek posestva za preko pol milijona dinarjev večji kot v drugem. Vsak razumen kmetovalec se po tako naporni razlagi kaj hitro od- loči. Pomisleki se hitro umaknejo prepričljivim dejstvom. Kako se tu- di ne bi, saj si vsak želi večji do- hodek z manj truda; manj garanja z rokami, zato pa več pametnega, sodobnega kmetovanja. To je tudi namen skupnosti, ki zadnja leta vlaga ogromna sred- stva v kmetijstvo. Iztisniti iz zem- lje kar se da, proizvajati ne le za lastno potrošnjo, temveč tudi za trg. Od tega bo imel korist kmeto- valec in seveda tudi skupnost. Več- ji hektarski donosi, gojitev najbolj donosnih kultur na večjih površi- nah, več živine in gnoja — večji do- hodek za kmeta in skupnost. Vse to pa je mogoče doseči le s sodobno strojno obdelavo, z dobrimi semeni, gnojili in s strokovnimi na- sveti. Take možnosti pa nudi le kmetijska zadruga. Zato brez vse- splošnega sodelovanja z zadrugo več ne bo šlo. O tem so že skoraj vsi kmetovalci prepričani, čeprav se še najdejo med njimi neverni To- maži, ki se le počasi otresajo stare miselnosti in gledajo na te novosti malce z nezaupanjem. Vendar razvoj bo šel mimo njih svojo pot. V naporih, da bi dosegli čim več- je donose, je bilo že lani v celjskem okraju 13 odstotkov obdelovalnih površin vključenih v pogodbeno so- delovanje z zadrugo, letos pa bo napravljen krepak korak naprej, saj bo po načrtu vključenih v koopera- cijske odnose že kar 36 odstotkov obdelovalnih površin. Tako približno so pojasnili tova- riši iz celjske občine. Povzel je besedo upravnik zadru- ge. Seznanil je zadružnike z letoš- njim načrtom kmetijske zadruge. Letos bo treba zajeti v vsesplošno sodelovanje z zadrugo 45 ha pšeni- ce, 5 ha ječmena, 10 ha krompirja, 3 ha koruze, 10 ha detelje. 32 ha hmelja in 300 ha travnikov. Lani je bilo zajetih le 35 ha trav- nikov v pogodbeno sodelovanje. Le- tos skoraj desetkrat več. Torej po- udarek na živinoreji. Zato načrt predvideva še enkrat večje pogod- beno pitanje živine kot lani, in sicer skupaj s teleti 210 glav goveje ži- vine (lani le 103 glave) ali 54 ton mesa žive teže. * Zatem so spregovorili zadružniki. Sprva malo boječe, kasneje pa sko- raj vsevprek. Vsakdo je hotel ne- kaj reči, vprašati in svetovati. Iz pogovora je bilo zaznati, da so vsi prepričani o koristi sodelovanja, vendar so izrazili tudi pomisleke. Senca dvomov je rahlo zameglila prepričanje. Takole so govorili: — Vse bi bilo, če bi imeli dovolj ljudi. — Posejal sem Mtalijanko« pa sem komaj dobil za seme. — Kdo bo zadrugi poravnal ra- čune, če bo slabo vreme in ne bo pridelka. Naši uspehi so odvisni od vremena. — Polkmetje, ki so zaposleni v industriji, se nam bodo v brk sme- jali, češ le delajte, oni pa bodo sta- li križem rok, ker zaslužijo tudi v tovarni. — Na papirju se lahko vse naredi v praksi pa je drugače. Tu marsikaj spodleti. — Potrosil sem Tomaževo žlin- dro pa sem imel manj krme, kot če ne bi gnojil. — Kmetijsko gospodarstvo Lava ima v Ljubečni njivo, s katere že nekaj lét niso nič odnesli. Najprej jet reba tam urediti tako kmetijstvo, da bo okoliškim kmetom za vzgled. * Sicer so razumeli smisel in korist sodelovanja z zadrugo, le take in podobne pripombe, dobrohotne pa tudi škodoželjne, so jim vlivale dvom. Ko so dobili na vse te pri- pombe še posebej prepričljiv odgo- vor, so se odločili. Dvignil se je starejši možakar, predsednik zadružnega sveta, in spregovoril: X'Vidimo. da nam gre oblast na roke. Zato delajmo skupaj za čim večje hektarske donose. Zemlja nam mora dati več kot doslej. Tu ni iz- hoda. In zato smo za sodelovanje z zadrugo. Sami, brez njene pomoči ne bomo zmogli vsega. Dvignili so roke. Načrt je bil sprejet. Glasovali so za večji kos kruha. -ma- Dve o točkovanju sianovanf To bo vic, ko bodo kategorizirali najino stanovanje. Ježeš Jaka, ali veš, da bodo točko- vali stanovanja. Dvakrat dražje pivo Bralci našega lista bi verjetno so- glašali s trditvijo, da pijemo naj- raje laško pivo. Vendar nas včasih ujezi, če ga ne dobimo. Pivovarna Laško ni kriva. Njene letne kapaci- tete zmorejo 50 tisoč hektolitrov, in letos so do konca julija prodali že 37 tisoč hektolitrov; to je tri četr- tine planske proizvodnje. Potrebe pa kažejo, da bi morali napraviti 75 hektolitrov na leto. Pivovarna Laško zalaga že zdaj 30 odstotkov domačega tržišča. Zanj potrebuje 80 odstotkov piva v steklenicah. Pivo iz Laškega pijejo mimo celjskega okraja še v Trbov- ljah, Zagorju, Hrastniku, Mariboru, Poljčanah, na slovenskem Koro- škem, Dolenjskem, v vseh zdravili- ščih v Sloveniji, v Prekmurju, Va- raždinu, Čakovcu, večji del hrvat- skega Zagorja, delno v Ljubljani in na Gorenjskem do Gorice, v Istri in Kopru. Pivovarna je dobila tudi po- nudbe za izvoz v Kanado in Colo- rado, a zaenkrat ne more izvažati, ker bi morala imeti pasterizator. Stroji, ki z njimi zdaj pridelujejo pivo, so zastareli. Po generalnem načrtu rekonstrukcij bodo v prihod- njih letih porabili 350 milijonov di- narjev, da bodo obnovili pivovarno. Stanovanjski blok, ki sta ga zgra- dili laški podjetji »Pivovarna« in »Volna«. Prva rekonstrukcijska sredstva bodo porabili za nakup nove polnilnice, zračnega kompresorja in naprave za uravnavanje pritiska. Graditi pa bodo začeli tudi lastno sladarno. Zdaj slad uvažamo iz CSR in stane kilogram sladu 115 deviznih dinar- jev, domača sladarna bo pripravila kilogram sladu za 80 dinarjev. To bo vsekakor koristilo vsej naši skupnosti. V stekleničnici, kjer dela zdaj 24 žena, ki napolnijo v eni uri tisoč steklenic, bo verjetno že do prihod- nje pomladi polnilni stroj, ki bo na- polnil 8000 steklenic v eni uri. Za ta stroj so se Laščani borili skoraj pet let in zahvaliti se morajo posebej prizadevnemu direktorju tovarišu Vodovniku. Mimo tega pa skrbijo tudi za manjša vpraašnja, ki v Laškem za- to niso nič manj kočljiva. Stano- vanjska stiska jih je prisilila, da so s podjetjem »Volna« zgradili osem- najst stanovanjski blok; za delavce so preskrbeli topel obrok, ki ga za- časno dobivajo iz restavracije »Sa- vinja«, a verjetno bodo že v prihod- njih dneh uredili lastno kuhinjo; šo- ferji, ki se vračajo pozno domov in spet zgodaj odhajajo na pot, imajo sobice kar v podjetju; v pivovarni je nujna popolna snaga, zato bodo poskrbeli za pralne naprave, da bo- do imeli delavci vedno čiste delovne obleke. S takšno skrbjo morejo res jamčiti kakovost piva za štirinajst dni, medtem ko jamčijo vse druge naše pivovarne samo za sedem dni. Slišali smo, da so v Ankaranu prodajali laški super-golding po 250 dinarjev steklenico. Kakšne so ce- ne v naših gostiščih, veste sami. Zdaj pa vprašanje: Laška pivovar- na dostavlja pivo do 80 km oddalje- nosti franco 36 dinarjev steklenico. Ker pa so kraji v bližini Laškega tako dobri odjemalci, ga dostavlja brez zaračunanega prevoza celo v Varaždin in Čakovec, četudi je do tja več ko 80 km. Kdo se torej oko- rišča z zaslužkom? Pivovarna je sicer dosegla, da so dovolili trenut- no najvišjo prodajno ceno 150 di- narjev za steklenico. Vendar — kaj ni to malo preveč in na čigav ra- čun? H. S. Toplovod bo do zime že dograjen Ureditev središča Novega Velenja se bliža koncu, hkrati z njo pa tudi napeljava cevi, po katerih bodo odpadno toplo vodo iz velenjske ter- moelektrarne spuščali v novo mes^o, kjer bo ogrevala stanovanja in tekla tudi v kopalnicah. To je prvi poskus toplovodnega gretja pri nas sploh Velenjske žene bi se rade zaposlile Nagel razvoj Velenja, ki je dobi- lo v zadnjih letih popolnoma drug izgled in se je iz majhnega rudar- skega naselja spremenilo v moder- no mesto z razvitim turizmom, je spremenil tudi način življenja nje- govih prebivalcev. Zajamčen stalni zaslužek je pregnal gube z obrazov in družinske skrbi vsakogar iz src Velenjčanov. Način proizvodnje in udeležba vsakogar pri delitvi za- služka je dvignila standard prebi- valcev. Žene želijo biti soudeležene pri gradnji bodočnosti. Želja žene po udejstvovanju je razumljiva in jo moramo toplo po- zdraviti. To je znak, da tudi ona teži za prosvetlitvijo in za tem, da bi ji domovina določila mesto pri izgradnji novega reda. Na drugi strani pa mora skupnost to tudi pod- pirati, saj žena izgublja svojo raz- gledanost pri domačem delu, kjer se izgublja v malenkostih. V Vele- nju pa je iz tega nastal že pravi problem, saj kraj s tako težko in- dustrijo, ne nudi ženam možnosti razmaha in so tako prisiljene osta- jati doma. Podoben primer nam ka- že Šoštanj, kjer obrat celjske tovar- ne perila »Toper«, zaposluje 200 že- na. Za Šoštanj je to kaplja v morje. Na nedavni seji Okrajne trgovin- ske zbornice so obravnavali problem izdelave otroške konfekcije, ki bi za- dovoljila potrošnike. Tako konfek- cijsko delavnico naj bi ustanovili nekje na področju okraja in naj bi ustrezala potrebam vsega področja, naj bi bila okusno in dobro izdela- na in ne preveč enolična. Na isti se- ji so planirali tudi tečaje za gospo- dinje, kjer bi se te naučile izdelave te konfekcije in se tako mogle zapo- sliti. Radi bi opozorili na to, da bi bilo Velenje za ta poskus kaj pri- pravno, odziv žena bi bil verjetno zelo velik, tržišče pa bi tako dobilo prepotreben artikel. Ta industrija je pri nas še v povojih in njen razvoj bi za trajno rešil problem zaposlit- ve žena v Velenju in Šoštanju. PRVI PORAVNALNI SVETI Na območju Spodnje Savinjske doline bodo že v kratkem ustanovili več poravnalnih svetov. Po sklepu ljudskega odbora bodo ti sveti de- lali v Žalcu, Šempetru, Preboldu, Polzeli, Braslovčah, Taboru, Gomil- skem, Vranskem, Petrovčah in Gri- žah. Poravnalni sveti bodo tričlan- ski, njihovi sedeži pa bodo pri kra- jevnih uradih. Tajniške posle teh svetov bodo opravljali šefi krajev- nih uradov. -mb NOVA MIZARSKA DELAVNICA V ŽALCU Da bi okrepili uslužnostno obrt, je ljudski odbor žalske občine spre- jel sklep o ustanovitvi mizarske delavnice v Žalcu. Ob tem sklepu so novoustanovljenemu obrtnemu obra- tu dodelili še en milijon obratnih sredstev. -an Uspela akcija NAPAD NA LJUBNO 1942. LETA „ V aprilu leta 1942 je bil ponovno ustanovljen I. štajerski bataljon; na Javorniku pri Cemšeniku pa so se okrepile vrste borcev Savinjske, Re- virske in Pohorske čete. Ustanov- ljena je bila četica, ki je pod vod- stvom tovariša Antoneska in Mo- drasa krenila na Kozjansko, vse druge partizanske enote pa so se razkropile vse od Save do Pohorja in od Kozjanskega do Solčave. Ko- mandant bataljona je bil tovariš Letonja Jože-Kmet, njegov namest- nik pa Silas-Knez Rudi. Najhujše — zima leta 1941 — se je umaknila in pomlad je zavela preko dolin in vrhov zelene Štajer- ske. Že proti koncu aprila sva s to- varišem Ladom Letonjem-Mirkom odšla v Ljubno k aktivistki Anici Kopušar, ki je s pomožnim orožni- ' kom Tonetom Kostanjškom priprav- ljala napad na žandarmerijsko po- stajo v Ljubnem. Tako so se mese- ca maja zbrali v osrčju Mozirskih planin borci Savinjske in Revirske čete in v noči od 19. na 20. maj so v Zgornji Savinjski dolini zapele puške in mitraljezi. Del obeh čet je pod vodstvom rijo. Skupina borcev — vodil jo je Veličko, znan mitraljezec, ki je ka- sneje 1943. leta zgorel na Jegrišah na Gozdinu — se je ustavila na desnem bregu Savinje, nad mostom z nalogo, da prepreči dostop Šva- bom iz Gornjega grada in Mozirja, če bi le-ti prišli na pomoč. Moja skupina je ob skladovnici hlodov na levem bregu Savinje oprezovala za žandarmerijsko patrolo, ki smo jo morali likvidirati. Ukazano nam je bilo, da nikakor ne sme pasti žan- dar Tone Kostanjšek, ki so nam ga zato točno opisali. Napad naj bi bil ob 23. uri. Bila je topla pomladna noč in le šum Savinje nas je motil v nestrp- nem pričakovanju. Že odbije tri četrt na enajst, ko zaslišim korake. Dregnem Kostjo v rebra, on soseda in že opazimo kak- šnih 60 korakov spredaj dva orož- nika. Ko se nam je zazdelo, da nih- če izmed njiju ni Tone, se pripravi- mo na strel. »Ogenj«! Trije streli udarijo v polno in večji Nemec leži na tleh, drugi pa zakriči in jadrno steče proti tehtnici. S Kostjo ustre- liva za bežečim in ga raniva. Ko sva mrtvemu odvzela opasač in re- volver, sva spoznala Sušteršiča, ene- ga najbolj zagrizenih policistov. V tem trenutku so pred postojan- ko zaregljale puške in mitraljezi. Takoj nato sem dal znak tovarišu Veličku, da se bomo priključili bor- cem pred postojanko, kjer sta bila samo še Kostanjšek in komandir, ki je s strojnico streljal skozi okno. Ko smo prišli na sredino trga, smo zaslišali močno detonacijo in že ne- kaj minut kasneje smo vedeli, kaj je bilo. Komandir žandarmerije se je umaknil v prvo nadstropje, Ko- stanjšek pa se je v sobo zaklenil. Ker se vrata niso takoj odprla, so jih borci razstrelili s kocko ekrazi- ta. Tone si je ravno oprtal torbico z bombami in hotel odpreti vrata, ko ga je eksplozija vrgla nazaj ob ste- no. Tovariši so ga našli vsega omo- tičnega, hujšega pa k sreči ni bilo. Hitro so mu posadili na glavo klo- buk in površnik in že je bil v »po- zadini«. Fantje so že nosili orožje in stre- livo, borba z Nemcem, ki se kljub goreči hiši ni hotel vdati, pa se je še vedno nadaljevala. Tovariš Petja- Cater Marjan, star 15 let, je jurišal, toda Nemec je bil prebrisan in Pet- ja se je rešil le s skokom iz prvega nadstropja. Naši fantje so se tru- dili na vso moč, vendar je Svaba v stavbi ostal živ. Druga skupina je med tem izpraz- nila trgovino, katere lastnika so Nemci izselili. Nametali so blago na cesto in ljudje so lahko vzeli vse, kar so potrebovali. Po Ljubnem je odmevala parti- zanska pesem, čuli so se vzkliki ter gesla proti okupatorju. Akcija je povsem uspela. Zaple- njenih je bilo 28 vojaških pušk, en mitraljez, dve brzostrelki, toliko municije in bomb, da vseh nismo mogli odnesti, zato smo nekaj te dragocene »hrane« pustili na pod- strešju kapelice ob Savinji. Peli smo, ko smo ob svitu krenili proti Mozirskim planinam. Sončno jutro je zlatilo vrhove, ko smo trud- ni, toda zadovoljni legali pod ko- šate smreke in vedeli, da smo spet en dan bliže svobodi, našim ljudem pa smo utrdili vero v zmago in za- upanje v narodnoosvobodilno voj- sko. Popoldne smo še enkrat naklestili Nemce in jih pognali v beg. Nato smo se zatekli v okrilje noči in ju- tro nas je že našlo v kraljestvu par- tizanov — na Dobrovljah. Z. L. Iz predloga zakona o osDOTnib šolali Res je, da so počitnice — brez- skrbni čas otrok in v pogledu šolanja tudi njihovih staršev. Toda ta lepi čas gre h kraju in šolska vrata se bodo zopet odprla. V tem pričakovanju je prav, da posvetimo dve, tri besede re- publiškemu predlogu novega zakona o osnovni šoli. Gre za predlog, ki ga je Iz- vršni svet ljudske skupščine ljudske re- publike Slovenije predložil ljudski skup- ščini, hkrati pa predlagal, da se zaradi izredne pomembnosti tega zakona omo- goči javna obravnava, preden bo za- konski predlog na dnevnem redu ple- narne seje republiškega zbora ljudske skupščine Slovenije. Tudi odbor za pre- sveto in kulturo republiškega zbora je Y načelni obravnavi predloga zakona ugotovil nujnost predlagane obravnave. Zato je sklenil, naj se predlog zakona z obrazložitvijo objavi in s tem da mož- nost šolskim odborom, zainteresiranim organizacijam in državljanom, da se z Bjim seznanijo. Po tem naj bi ti po- slali svoje morebitne pripombe do 1. septembra odboru za prosveto in kul- turo republiškega zbora. Jeseni bo pred- log novega zakona skupaj s pripombami obravnaval republiški zbor ljudske skup- ščine Slovenije. S tem bi želeli sezna- niti predvsem starše o tistih odstavkih zakonskega predloga, ki zadevajo šo- lanje otrok. Osnovna šola se postopoma spre- minja iz zavoda z zaprtimi učilnica- mi v učiteljišče z določenimi delov- nimi odnosi, kjer se z raznim! vzgojnimi sredstvi in z izobraževa- njem — ne le z učenjem, spraševa- njem, ocenjevanjem itd. — razvija učenčeva osebnost, njegovo znanje in njegove sposobnosti. Socialistič- no vzgojno načelo je: usposobiti in vzgojiti učence tako, da bodo do- prinašali k nenehnemu razvijanju družbenih proizvodnih sil in k utr- jevanju socialističnih odnosov med ljudmi. V predlogu je določeno, da mo- rajo vsi državljani obiskovati os- novno šolo od sedmega do izpolnje- nega petnajstçga leta, kolikor za- radi motenj v telesu ali v dušev- nem razvoju ne obiskujejo posebne šole v skladu s posebnimi predpisi. Starši, skrbniki in druge osebe, pri katerih je otrok v oskrbi so od- govorni, da njihovi otroci obisku- jejo osnovno šolo; skrb za to pa imajo tudi organi občinskega ljud- skega odbora. V prvih treh razredih poučuje pra- viloma vse predmete en učitelj, to je tako imenovani razredni pouk. V četr- tem in petem razredu je treba pouk or- ganizirati tako, da razredni pouk pre- haja v predmetni pouk. Od tega razreda najprej poučujejo posamezne predmete oziroma skupine predmetov posebni uči- telji. Osnovna šola organizira vzgojno iz- obraževalno delo tako, da zagotovi na- predek učencem, ki zaostajajo in se po- časneje razvijajo in da omogoči nadar- jenim učencem hitrejši razvoj; organi- zira tudi pomoč za učence, ki zaradi daljše bolezni ali opravičene odsotnosti niso mogli obiskovati pouka. Osnovna šola je dolžna pomagati učen- cem, da v okviru pionirske in drugih samostojnih organizacij učenci razvijajo razne oblike dela s področja družbenega in kulturnega življenja, tehnične izo- brazbe, gospodinjske vzgoje, telesne vzgoje in zdravstvene prosvete. Predlog zakona prinaša med drugim pomembne novosti o napredovanju učen- ca in ponavljanju razredov, o polaganju izpitov po končani šolski obveznosti za tiste učence, ki osnovne šole niso do- končali v osmih letih in sicer: Ocene so pozitivne in negativne. Učen- ci prejmejo polletno in letno oceno iz vseh predmetov in vedenja. Polletne in letne ocene določi razrednik. V oddelkih s predmetnim poukom določi oceno raz- redni zbor na predlog učitelja, ki po- učuje posamezni predmet; oceno iz ve- denja določi razredni zbor na predlog razrednika. Polletne in letne ocene se vpišejo v spričevala. Oblika ocene pa ni posebej predlagana. Učenci do vključno tretjega raz- reda praviloma napredujejo v na- slednjem šolskem letu v višji raz- red — torej tudi z morebitno ne- gativno oceno; le, če je razredni učitelj mnenja, da bi bil zaradi na- predovanje v višji razred otežko- čen razvoj in uspeh učenca, ki je pokazal na splošno slab uspeh, lahko po posvetovanju s starši od- loči, da mora razred ponavljati. Učenci od četrtega do vključno sedmega razreda napredujejo v viš- ji razred, če so ocenjeni iz vseh predmetov s pozitivno oceno, lahko pa tudi z negativno oceno, vendar največ iz dveh predmetov pod po- gojem, da niso bili v prejšnjem le- tu negativno ocenjeni iz enega od teh dveh predmetov. Pač pa so učenci osmega razreda uspešno za- ključili obvezno šolanje le, če so bili ocenjeni iz vseh predmetov s pozitivnimi ocenami. Učenci osme- ga razreda, ki so bili ob koncu šol- skega leta ocenjeni z negativno oceno iz enega ali več predmetov, lahko z izpitom popravijo negativ- ne ocene. Osmega razreda torej za- radi negativnih ocen ne bo treba ponavljati. Treba pa bo ponavljati razred od četrtega do sedmega raz- reda učencu, ki je ocenjen z nega- tivno oceno iz treh ali več predme- tov in tistemu učencu, ki je bil dve leti zapovrstjo ocenjen iz istega predmeta z negativno oceno. Kot izredni učenec lahko dela iz- pit šoloobvezen otrok, ki zaradi bo- lezni ali iz drugega upravičenega razloga ne more redno obiskovati šole. Kot izredni učenec lahko dela izpit iz učne snovi osnovne šole tu- di državljan, ki ni več šoloobvezen, pa ni končal osnovne šole. Osnovna šola in družina se po- vezujeta, da bi vskladila vzgojno izobraževalno delo. Sola se posve- tuje z družino z roditeljskimi se- stanki, z obiski staršev v šoli, z obiski učiteljev na učenčevem domu ter v skupnem organiziranju leto- vanj in podobno. V prvi razred osnovne šole se vpišejo v začetku šolskega leta otroci, ki do konca istega koledarskega leta dopol- nijo sedmo leto starosti. Ce po zdravni- kovem nenju otrok še ni telesno alid du- ševno zadosti razvit, se vpis lahko od- loži za eno leto. Otrok, ki do konca ko- ledarskega leta dopolni šest let in pol, se lahko vpiše v prvi razred osnovne šole, če je po zdravnikovem mnenju te- lesno in duševno razvit in če to do- pušča zmogljivost šole. Učenec se po pravilih vpiše v tisto osnovno šolo, v katerem okolišu stanuje, iz utemeljenih razlogov pa se lahko vpiše tudi v kakšno drugo osnovno šolo, četudi je ta šola na območju druge ob- čine. Učenec, ki zaradi bolezni ali iz kak- šnega drugega upravičenega vzroka daljši čas ni mo'çel redno obiskovati šole, lahko kot izreden učenec posameznih razredov nadomesti izgubljeni čas ozi- roma lahko kot reden učenec do sedem- najstega leta starosti obiskuje osnovno šolo. Starši so dolžni pri vsakem izostanku učenca sporočiti šoli vzroke izostanka, brž ko je to mogoče. Učenci, ki se odlikujejo s svojim de- lom in vedenjem, so lahko pohvaljeni oziroma nagrajeni. Proti učencem pa, ki ne izpolnjujejo svojih dolžnosti, se lah- ko uporabijo v sodelovanju s starši ustrezni vzgojni ukrepi, ne more pa biti izključen iz šole, dokler je šoloobvezen. To je torej nekaj važnejših določb predloga zakona o osnovni šoli, ki se tičejo predvsem staršev in učencev. G. Grobelnik Prizor iz Miklove Zale v izvedbi mladih amaterjev iz Trnovelj. Poro- čevalec M. je sicer ob tej priliki za- pisal, da občinstvo ni pokazalo več- jega zanimanja, v resnici sta bili obe predstavi razprodani in jima je obakrat prisostvovalo po okrog se- dem sto ljudi. Andrej Beg: PO MNOGIH LETIH Po mnogih si letih stopila iz mraka in rekla si: Sama sem, pridi sedaj — O, žal mi je, draga, življenje ne čaka, življenje koraka naprej, ne nazaj! KOSTANJI Cu j, kako pojejo v parku kostanji, ko veter prešerni se z njimi igra! Prisluhni — v tesnobi brezkončni, brezdanji— utrujeno, bolno srce trepeta. Utihnil bo veter, šumeče aleje umolknile bodo morda že nocoj — A kdaj se spet sreča nekdanja nasmeje? Kdaj utihnil bo v srcu nemir, nepokoj? PO PREŠERNU Prišli bi v gledališče zlati časi, če bi lasulje že zamenjali navadni lasi. dhr Večkrat iz navade pogledamo na uro, ki se je pokvarila, kakor da bi še vedno tekla, tako se tudi zazre- mo lepotici v obraz, kakor da bi jo še vedno ljubili. J. W. Goethe PRINCIP Siratka je bil vzgojitelj in peda- gog. Bil je majhne postave, na ka- teri je bilo kljub temu, da je bila majhna, zapopadeno vse. Imel je torej glavo, trup in ude. In čeprav je potemtakem bilo vse v zmanjša- nem merilu, mu je to dajalo celo prednost — za obleko in perilo je namreč potreboval manj blaga. Spoznala sva se na nekem peda- goškem zborovanju, kjer je ob na- vzočnosti velikega števila poslušal- cev prebral poročilo o svoji usta- novi, ki je prav takrat triumfirala kot najboljša. In četudi referata ni in ni bilo konec, ga je bilo vendarle zabavno gledati, kako se je vzpe- njal na prste in poskakoval kakor lutka. Govoril je z malce zahripa- nim tenorjem, kar pa poslušalcev ni prav nič motilo, saj so nastopi te- noristov redki. Tedaj mi je tudi ponudil mesto pomočnika. »Tovariš Travica,« mi je rekel ob sprejemu, »upam, da se bomo razu- meli. Sicer pa vam moram takoj povedati, vam moram razložiti prin- cip, moj princip. Glejte, človeka je treba, kratkomalo ga je treba vreñ. v vodo. Kaj se namreč zgodi, če ga vržemo v vodo, to menda veste?« »Ne vem,« sem rekel, »tega krat- komalo ne vem.« »Ne veste?« se je začudil. »Tega ne veste? Ste sploh že kdaj plava- li? A?« »I. seveda.« »No, in kaj bi Se vam utegnilo zgoditi, da niste znali plavati?« »Ne vem,« sem rekel. »Najbrž ne bi bil šel v vodo.« Siratka je zavzdihnil. »Človek božji!« je vzkliknil. »Ta- ko preprosta reč, pa je ne razume- te! Nu, pomagal vam bom. Glejte, predstavljajte si, da ste kamen .. .«• ».. .da sem kamen?« ... pa vas vržejo v vodo. Kaj se bo zgodilo?« »Ne vem,« sem rekel, »o tem ni- sem nikoli razmišljal.« Siratka se je dvignil. »Človek božji!« je kriknil. »Kako vam naj dopovem! Glejte, jaz sem kamen, jaz sem tisti kamen!« je kri- čal. »Vrzite me v vodo! Kaj se bo zgodilo? Kaaaj? Človek božji!« »Potonili boste!« sem vzkliknil. »Potonili vendar!« »Končno.« je zdihnil z olajšanjem. »Vendarle. Kaj drugega kakor po- tonil! Razumete zdaj? Razumete?« »Seveda!« sem vzkliknil. »Zdaj zelo dobro razumem.« »No, vidite,« je rekel zadovoljno. »Kdor ne zna plavati, utone. Uto- ne. Tak je moj princip.« »Izvrstno,« sem rekel. »Edinstve- no. Saj to je potemtakem kakor plavalna šola! Pa imate tudi reše- valno ekipo?« »Ha, še to bi se manjkalo! Kaj vam ne pade na um, človek božji! Saj tako moj princip ne bi imel no- benega smisla. Ne čutite? Ne čuti- te, da je prav v tem jedro? V tem, da tu ni reševalne ekipe?« Seznam dobro^ceir' Po vsem svetu beležijo, česa kje največ prodajo. Posebej v Ameriki je znan izraz »best seller« — najbolje prodajani, kar smo svobodno poslovenili z izrazom »dobrotržec«. Pojem se je uveljavil predvsem pri prodaji knjig. Odločili smo se, da bomo v prihodnje vsak te- den zabeležili v našem listu pet najbolj prodajanih knjig v Ce- lju po vrstnem redu. Za zače- tek so se knjige zvrstile: 1. Kari Eskelund: Moja žena Kitajka 2. John Galsworthy: Zadnje poglavje 3. Françoise Sagan: Tisti njen nasmeh 4. Hans Kades: Lažni zdrav- nik 5. Theodor Plievier: Stalin- grad. Modrosti Zgodaj dozoreti, pomeni biti po- poln. — o — Resnica preneha biti resnica, brž ko ji verjame več ljudi. — o — Kdor dela razliko med telesom in dušo, nima ne prvega ne drugega. — o — Ženske posedujejo nek čudovit in- stinkt; vse odkrijejo, le tega ne, kar jim je najbliže. Oscar Wilde Tone Skok: Počitek na skrinji umpr v ulici morgue Tedaj sem vtaknil žebelj nazaj na staro mesto in si ga ponovno ogledal. Oseba, ki bi zlezla skozi okno, bi ga lahko tudi zaprla, vzmet pa bi ga za- držala. Toda žeblja ne bi mogla spraviti nazaj. Zaključek je bil zelo enostaven in je spet zožil območje mojih preisko- vanj. Morilci so morali zbežali sko- zi drugo okno. Ce sva predvidela, da sta bili vzmeti na obeh okvirih enaki, kot je verjetno tudi bilo, bi morala naj- ti razliko med obema žebljema, ali vsaj T tem, kako sta žeblja pritrjena. Zlezel sem na posteljno zimnico in si čez skončnico točno ogledal drugi okvir. Se- gel sem z roko za desko, takoj našel vzmet in jo pritisnil. Kakor sem pred- videval, je bila enaka sosednji. Tedaj sem pogledal še žebelj. Bil je močan kot prvi in zabit navidezno na isti na- čin — vse do glave. Mogoče misliš, da sem se zmotil; če si res tega mnenja, si namen tega uvoda razumel čisto napačno. Da uporabim športni izraz: niti enkrat nisem ,udaril mimo'. Sledi nisem nikoli niti za tre- nutek izgubil. Nobene razpoke ni bilo v nobenem členu verige. Skrivnosti sem sledil vse do zadnjega rezultata in ta rezultat je bil žebelj. Ta je bil, kot sem že rekel, т vsem podoben svojemu vrstniku v drugem oknu, kar pa je bilo čisto brezpomembno (čeprav se mogoče zdi, da je bilo odločilno), če џл primer- java s premislekom, da se je prav v tej točki krog zaključil. ,S tem žebljem, sem si dejal, ,m o r a biti nekaj naro- be'. Prijel sem ga in tedaj mi je glava s skoraj četrt palca dolgim kosom ste- bla ostala med prsti. Ostanek stebla se je bil odlomil in je ostal v izvrtani luk- nji. Prelom je bil star (robovi so bili namreč pokriti z rjo) in ga je očividno povzročil udarec s kladivom, ki je de- loma zabil glavo žeblja т površino spod- njega dela okvira. Nato sem del žeblja z glavo vtaknil nazaj v luknjo, od koder sem ga bil izvlekel, in žebelj je izgledal popolnoma nepoškodovan. — Razpoke ni bilo videti. S pritiskom na vzmet sem okenski okvir z lahkoto dvignil za ne- kaj palcev; glava se je dvignila z njim in ostala čvrsto v svoji vdolbini. Zaprl sem okno in žebelj se je zdel spet po- polnoma cel. Do tod je bila sedaj uganka rešena. Morilec je zbežal skozi okno, ki je za posteljo. Okno, ki ga je njegov odhod vrgel iz ravnotežja, se je zaradi vzmeti samo zaloputnilo (ali pa ga je mogoče namenoma zaprl). Delovanje te vzmeti je policija napačno prisodila žeblju — in zato je mislila, da nadaljevanje pre- iskave ni potrebno. Naslednje je vprašanje o načinu spu- ščanja. V tej točki sem se zadovoljil že tedaj, ko sem s teboj obšel poslopje. Kakih pet in pol čevljev od omenjenega okna poteka strelovodna žica. S te bi bilo za vsakogar nemogoče doseči samo okno, kaj šele zlesti skozenj. Opazil pa sem, da so bile naoknice v četrtem nadstropju tiste posebne vrste, ki jim pariški tesarji pravijo ,ferrades' — to so naoknice, ki jih dandanes zelo redko izdelujejo, jih pa še pogosto za- sledimo na starih graščinah v Lyonu in Bordeauxu. Te naoknice imajo obliko navadnih vrat (enostavnih, ne dvokril- nih), spodnja polovica pa je ali zamre- žena ali pa izrezljana kot rešetka, tako da nudi rokam sijajen oprijem. V na- jinem primeru sta naoknici široki cele tri in pol čevlje. Ko sva ju videla г zadnje strani hiše, sta bili obe na pol odprti — to se pravi, štrleli sta pravo- kotno od zidu. Verjetno je, da je poli- cija preiskala zadnjo stran stanovanja prav tako kot jaz; če ga je, je pri po- gledu na obe ferradi v smeri njune širine gotovo prezrla prav to širino ali pa jo je pozabila upoštevati. Ko je me- nila, da na ta način nikakor ne bi bilo mogoče zbežali, je podvzela res zelo po- vršno preiskavo. Meni pa je bilo jasno, da bi segla naoknica okna ob postelji do razdalje dveh čevljev od strelovodne žice, če bi jo zaloputnili čisto do zidu. Bilo je torej očitno, da bi se dalo z ne- navadno spretnostjo in hrabrostjo na ta način doseči dostop od žice do okna. Ko bi najprej dosegel oddaljenost dveh in pol čevljev (vzemiva sedaj, da je na- oknica popolnoma odprta), bi se mogel ropar nato dobro oprijeti rešetkastega dela. Potem, ko bi izpustil žico in se z nogama dgbro oprl ob zid, bi se drzno odgnal od njega in s tem zaloputnil na- oknico tako, kot da jo hoče zapreti; in če bi bilo takrat okno odprto, bi se mo- gel zavihteli naravnost v sobo. ^Zelim, da si dobro vtisneš v spomin, kako sem govoril o potrebi zelo ne- navadne spretnosti, da bi sploh mogel uspeti tako tvegan in težaven podvig. Nameravam ti dokazati: prvič, da se je dala stvar izpeljati in drugič, kar je glavno, da bi ti rad vtisnil v spomin zelo nenavadno, skoraj nadna- ravno spretnost, s katero bi nekdo mo- gel ta podvig izpeljati. Nedvomno boš dejal po juridično, da bi za ,izpeljavo mojega primera' moral uporabiti prej premajhno kot preveliko spretnost, ki jo ta primer zahteva. Mo- goče je T pravu res takšna praksa, ni- kakor pa ne misli tako zdrav razum. Moj končni cilj je samo resnica. Moj trenutni namen pa je, privesti te k te- mu, da bi mogel vskladiti tisto zelo nenavadno spretnost, o kateri sem ti pravkar govoril, s tistim zelo čud- nim, rezkim (ali surovim) in ne- enakomernim glasom, ki mu nista niti dva človeka pripisala istega porekla in mu ni mogel nihče razločiti niti zloga.c Pri teh besedah je obšlo moje misli neko nejasno, le na pol spočeto spozna- nje tega, kar je menil Dnpin. Zdelo se mi je, da sem že prodrl do meje razu- mevanja, in sem vendar brez moči, da bi doumel vse; človek se včasih znajde na robu spomina in ni zmožen, da se nečesa spomni. Moj prijatelj pa je na- daljeval svoje razmišljanje. »Ali vidiš,« je dejal, »da sem v vpra- šanju prišel od izhoda na vhod? Name- noma sem tako zamenjal pojme, da bi učinkovalo na oba na isti način in v isti točki. Vrniva se sedaj v notranjost sobe! Poglejva, kako je tam! Predale pisalne mize so oplenili, kakor je bilo rečeno, čeprav je ostalo v njih še pre- cej nakita in obleke. Temu sledi absur- den zaključek. Je samo domneva — zelo neumna domneva in nič več. Kako naj bi vedeli, da v predalih najdene obleke in dragocenosti niso predstavljale tega, kar je bilo v njih prvotno? Gospa L'Espanaye in njena hčerka sta živeli §retirano osamljeno, nista zahajali v ružbo, redko sta zapuščali stanovanje — imeli sta torej le malo prilike, da bi se lišpali in preoblačili. Ti predmeti, ki so jih našli, so bili verjetno vsaj takšne vrednosti kot vse ostalo, kar sta dami imeli. Ce je tat kaj vzel, zakaj ni tedaj vzel najboljšega, zakaj ni vzel vsega? Kratko in malo, zakaj je pustil štiri tisoč frankov v zlatu in se ovil v cunje? Zlato je pustil. V torbah na podu so na- šli skoraj celotno vsoto, ki jo je omenil gospod Mignaud. Zato bi ti rad izbil iz glave napačno mnenje o m o t i v n , ki se je zaplodil v možganih policije zaradi tistega dela preiskave, ki govori o de- narju, izročenem na pragu hiše. Na- ključja, ki so desetkrat bolj važna kot to (izročitev denarja in zločin, izvršen tri dni pozneje), se dogajajo vsakomur izmed nas v slednji uri našega življe- nja, ne da bi vzbudila niti trenutne po- zornosti. Naključja so na splošno tisti veliki kamen spotike na poti one vrste mislecev, ki so bili vzgojeni tako, da niso zvedeli ničesar o teoriji verjetnosti — teoriji, ki ji dolguje človeški napre- dek skoraj najvažnejša odkritja. Ce bi i T najinem primeru zlato izginilo, bi dej- stvo o izročitvi tega zlata pred tremi dnevi predstavljalo nekaj več kot golo naključje. To bi podkrepilo zamisel o motivu. Toda pri resničnih okolnostih primera bi si morali predstavljati tudi to, da je bil tak omahljiv zločinec, ki je Eustil zlato in svoj motiv, tepec, — če i predpostavili, da je bilo zlato motiv tega zločina. Dobro si zapomniva stvari, na katere sem te opozoril: ta čudni glas, to ne- navadno spretnost, to pomanjkanje mo- tiva, ki pri tako izredno krvoločnem zlo- činu preseneča in si oglejva klanje sa- mo! Pred nama je ženska, ki jo je ne- kdo zadavil s svojima rokama in z glavo navzdol stlačil v dimnik. Navadni mo- rilci se pri svojih umorih ne poslužujejo takšnih načinov, kot je ta. Vsaj svojih žrtev ne spravljajo na takšen način. Priznal boš, da je v tem, kako so stla- čili truplo v dimnik, nekaj skrajno pretiranega, nekaj, kar se ne sklada z običajnimi predstavami o člo- veških dejanjih — tudi če predpostavi- mo, da so storilci izprijenci najslabše vrste. Prav tako pomisli, kolikšna bi morala biti moč, ki bi stlačila truplo s takšno silo in skozi tako ozko odprtino navzgor, če ga je bilo z združenjm naporom več oseb komajda mogoče iz- vleči navzdol! Poglejva sedaj še po drugih dokazih te strahovite moči! Na ognjišču so bili zelo debeli kodri — zelo debeli kodri — sivih človeških las. Bili so izpuljeni s koreni. Dobro veš, kako se moraš po- truditi, če hočeš izpuliti samo dvajset ali trideset las hkrati. Prav tako dobro si videl omenjene kodre kot jaz sam. Njih korenov (gnusen prizor) so se še držali koščki kože in mesa, ki jih je gotovo izrula tista orjaška moč, spo- sobna, da izpuli mogoče kar pol mili- jona las hkrati. Stara gospa ni imela samo prerezanega grla, ampak glavo po- polnoma ločeno od telesa — orodje pa je bila samo britev. Rad bi te tudi opozoril na zverinsko brutalnost teh de- janj. Ne govorim o podplutbah na trup- lu gospe L'Espanaye. Gospod Dumas in njegov vrli asistent, gospod Ettierè, sta izjavila, dà jih je povzročil top pred- met; v toliko imata oba gospoda popol- noma prav. Ta topi predmet je bil se- veda kameniti tlak na dvorišču, kamor je padla žrtev skozi okno izza postelje. To dejstvo, ki se zdi sicer čisto eno- stavno, je policija spregledala zaradi istega razloga, kot je spregledala širino naoknic — ker so se po zadevi z žeblji vse njene domneve neprodušno zaprle pred možnostjo, da so bila okna sploh kdaj odprta. Ce boš sedaj še poleg vsega tega pra- vilno pomislil na divji nered v sobi, bo- va že lahko združila pojme o presenet- ljivi gibčnosti, nadčloveški moči, divji brutalnosti, o klanju brez motiva, o nenavadni grozovitosti brez vsake človečnosti, s pojmom o glasu, ki je bil čisto tuj predstavnikom več narodov, glasu brez vsakega razločnega ali ra- zumljivega zloga. Kakšen je rezultat vsega tega?« Ko mi je Dupin postavil to vprašanje, mi je zagomazelo po hrbtu. »Blaznež,« sem dejal, »je storil to; neki pobesneli norec, ki je zbežal iz bližnje bolnice.« »V nekaterih ozirih,« je povzel, »te tvoja zamisel niti ni tako neutemeljena, vendar se glas blaznega človeka tudi v izbruhu največjega besa ne bi mogel istovetiti s tistim čudnim glasom, ki so ga slišali na stopnicah. Tudi blazneži so kake narodnosti in njih govor, četudi je nesmiseln v besedah, ima vendarle nek smisel v zlogih. Razen tega pa blaznež nima takšnih las, kakršne sedaj držim v roki. Ta kosmič sem izpulil iz krče- vito sklenjenih prstov gospe L'Espanaye. Povej mi, kaj misliš o tem?« »Dupin, sem kliknil ves iz sebe, »ti- lasje so zelo nenavadni — to niso člo- veški lasje!« »Nikdar nisem 'trdil, da so, toda pre- den razvozljava to uganko, te prosim, da pogledaš na skico, ki sem jo narisal na tale papir. Je točen posnetek tistega, kar so nekje v pričanju opisali kot tem- ne podplutbe in globoke zareze nohtov na grlu gospodične L'Espanaye, nekje pa (gospoda Dumas in Ettienne) kot celo vrsto modrosivih lis, očividno sledoT, prstov. j CELJSKI TEDNIK štev. 33 - 2\. avgusta Iz življenja na naši vasi Upravnik KZ Bočna Matija Kovšak Sedanji upravnik Kmetijske zadruge v Bočni, tovariš Mati- ja Kovšak, je kmalu po osvo- boditvi začel voditi zadružni- štvo v Bočni in okolici. Kasne- je je sicer prevzel tudi druge dolžnosti, a pred štirimi meseci je znova prevzel upravništvo kmetijske zadruge, ki vanjo štejejo naselja Bočna, Nadboč- na, Otok, Kropa, Ceplje in Del- ce. Zgodovina bočenskega za- družništva je sila pisana, le v preteklosti so zabeležili mnoge uspehe. A brez napak tudi ni šlo. Hudo so se ušteli z mali- nami, ki so samo eno leto do- bro rodile, zdaj jih pa spet iz- koreninjajo. Zato so tudi do hmelja, ki poprej v tem okolišu ni rasel, nekoliko nezaupljivi. Vendar kažejo drugoletni na- sadi zelo lepo. Posebej hmelji- šča, ki so jih kmetovalci pravil- no obdelali. Pred dnevi so se sestali v Bočni člani zadružnega sveta. Računi ložejo kotìsì - zadružnll(i mislijo trezno da bi se pogovorili o splošnem sodelovanju med kmetovalci in zadrugo. Skupaj so pregledali članek »Zgodovina je neusmi- Ijenai;,^ ki ga je izdala Okrajna zadružna zveza v posebnem zvezku »Zadruga-kmetNimamo!c mi je na kratko pojasnila in se obrnila od pro- dajalnega pulta. Takoj sem dobila vtis velike nevljudnosti, zato sem naglo predložila recept, da sem dobila vsaj tablete. Resda dežurna služba y lekarni ni z« to, da bi si ljudje kupovali kar si bodi, kljub temu pa ne morem razumeti, kako da nimajo lekarne na zalogi ruskega čaja, ki menda šteje tudi med zdravila. Bilo bi dobro, če bi se lekarne oskrbele — poeebej dežurne — z vsem, kar je za zdravilstvo potrebno, saj so v časm dežurstva vse druge prodajalne zaprte. Pa še to: Dežurna služba nikakor al mikavna. Ta nevšečnost pa prodajalkam ne daje pravice, da bi bile neljubeznire s kupci, ki že večidel za.skrbljeni pri- hajajo po zdravila. Spet majhen pozÍT k človekoljubnosti! M. G. Iz celja in zaledja Sem in tja po Celju Občinski ljudski odbor v Celju je иа svoji zadnji seji sprejel predlog • dodelitvi zazidalnih zemljišč 30 investitorjem enodružinskih stano- vanjskih hišic (čebelnjakov) na Otoku in to v brezplačno uživanje za določen čas. Ljudski odbor celjske občine je prevzel jamstvo na morebitno izgu- bo, ki bi nastala pri poslovanju menze za družbeno prehrano v Ga- ber ju. Pregled izložbenih oken. Na pred- log Trgovinske zbornice za celjski okraj bo tudi letos posebna komisi- ja, v kateri bodo še člani Olepše- valnega in turističnega društva, pregledala izložbena okna celjskih trgovskih podjetij. Poleg tega bosta zbornica in olepševalno društvo skupaj proučila možnosti prodaje turističnih spominčkov v Celju. Nov parkirni prostor. Na pobudo Tajništva za notranje zadeve naj bi v Celju uredili nov parkirni pro- stor za težka motorna vozila. Po prvem predlogu naj bi ta prostor uredili na travniku pred tovarno perila Toper. Ciani Olepševalnega društva so se sicer strinjali s to lo- kacijo, vendar so bili še mnenja, da bi morali istočasno razširiti še že- lezniški nadvoz in urediti poseben hodnik za pešce. Poleg tega so predlagali, da naj bi uredili še en parkirni prostor za Glazijo. Olepševalno in turistično društvo se bo zavzelo, da naj bi v mestu omejili promet vprežnih vozil, ozi- roma za ta vozila določili le neka- tere ulice in ceste. Za kolesarje zabranjeno. Kolesar- ski promet v Celju, zlasti pa v nje- govem središču, postaja že pravo zlo. Zato bo Olepševalno društvo predlagalo pristojnim činiteljem, da zabranijo kolesarski promet na Pre- šernovi ulici od njenega stika s Ko- cenovo, pa vse tja do slaščičarne Zvezde. Nove reklamne table. Olepševalno in turistično društvo bo že v krat- kem postavilo nekaj reklamnih ta- bel z opozorili na gostišče »Na grič- ku« ter bife na Starem gradu. Ureditev ceste na Stari grad. Av- tomobilska cesta na Stari grad je že v takem stanju, da postaja pro- met po njej poseben problem. Tudi dosedanje rekonstrukcije niso pri- nesle zaželenega uspeha. Zato se bo Olepševalno društvo zavzelo, da bi v kratkem pripravili načrte za njeno ureditev, oziroma za gradnjo nove trase, v kolikor bi bilo to po- trebno. Ta pobuda je vsekakor na mestu, saj bo drugače Stari grad izgubil na svoji veljavi kot naj- bolj znamenita zgodovinska in tu- ristična točka celjskega mesta. -ari Prispevek k izboljšanju postrežJie Nobenega dvoma ni, da odnos gostinskega osebja do gostov nika- kor ni tak, kakršen bi navsezadnje moral biti in da je vprašanje po- strežbe pri nas (v Celju namreč) še vedno eden najbolj delikatnih problemov našega (celjskega) go- stinstva, ki mu sicer preveč pozor- nosti posvečamo v tisku pa prema- lo na forumih, ki bi bili in so za to kompetentni! (To, kar nas še lahko tolaži, je nič kaj zavidanja vredna okoliščina, da nismo izjema.) Ker se s tem v zvezi zmerom znova sli- šijo pritožbe (ta v zadnji številki našega lista meji že na nesramnost, vredno disciplinskega postopka!), a je vse kakor bob ob steno — pa seveda tudi tu ne bo mogoče odkriti smodnika, zakaj o apatični prosto- dušnosti nekaterih natakarjev in na- takaric pač ni mogoče reči kaj več, kakor da je apatična. To dejstvo ve- lja malone za vse celjske gostinske obrate — od Kolodvorske restav- racije in Pošte preko Majolke in Branibora do Ojstrice v enaki meri. V Kopru se vam na primer lahko zgodi, da naročite večerjo, ki se do tedaj, ko vam jo natakar prinese, dodobra ohladi; če pridete na vrt Ojstrice, ni dosti upanja, da vas bodo opazili, ne da bi dali znak, da ste tu; Majolka in Branibor pa imata sicer »alarmne« naprave, ki niso brez pomena, a se vendarle dogodi, da zmanjka električnega to- ka! In tako dalje. S tem seveda vse hibe celjskih lokalov še zdaleč niso izčrpane — tu končno ne gre za podrobno ob- ravnavanje problema, marveč za splošne ugotovitve. Resnica je nam- reč ta, da stvari, ki so znane, ni treba še posebej dokazovati (to bi bila izguba časa), razpravljanje sa- mo pa vprašanja tudi ne more re- šiti. Ker pa bi ga bilo enkrat že tre- ba rešiti, bi bilo torej prav, da bi ga rešili. Toda ne s tipografijo! Tu- di ne s filozofiranjem, marveč s konkretnimi ukrepi! — Morala reci- mo, po kateri so inozemski gostje več vredni od domačih, bi morala enkrat za vselej iz gostinskega bon tona, saj kaže na navadno klečepla- zenje, na odsotnost vsakršnega po- nosa, na popačenost in na vse tiste »vrline«, ki niso vredne piškavega oreha, ki vzbujajo le posmeh in po- milovanje. Gre vsekakor za pro- blem, ki ni zgolj gostinskega zna- čaja, pač pa ki ta značaj že daleč prerašča. dhr Tudi nauki so potrebni V majhni obrobni vasi Ponikvi pri Žalcu se domačini s ponosom ozirajo na zadružni dom, ki so ga zgradili v pičlih dveh letih. Zadruž- ni dom ni postal samo središče kmetijstva, temveč pospešuje na sploh znanje mladim kmetovalcem v okolici. Ob njegovi podpori de- luje namreč že tretje leto kmetijska gospodarska šola, ki vceplja nauke o sodobnem kmetijstvu mladim kmetovalcem. Učenci so se letos .od- pravili na izlet, ki sta jim ga omo- gočila kmetijska zadruga in rud- nik Zabukovca. Na izletu po Go- renjski in Primorski so mladi go- spodarji videli toliko lepote, da so se odločili, skrbeti za lepoto tudi v domačem kraju. Za podporo zadru- ge in rudnika Zabukovca pa so bili iz srca hvaležni. P. V. Upajmo, da nas poletje še ni povsem zapustilo. Sicer pa na Frankolovem, kjer je agilno turistično društvo lepo uredilo bazen in njegovo okolje, ne potrebujejo veliko sonca. V topli vodi se da prijetno kopati tudi če zrak ni najbolj razgret. Da bi le to ne bila zadnja slika v letošnji poletni sezoni... Ta bazen v strugi Savinje v Mozirju je bil zadnje dni prazen V mesty šepečejo ... Predrte gume, pokradeni bri- salci šip, celo vdrta šipa . . . Vse pred kavarno, hotelom in restavracijo »Evro- pa«. Pri parkiranju poškodovani avto- mobili, enako pred »Evropo« kakor tudi na parkirnem prostoru. Vse to v nočeh, ko bi naj delovni ljudje počivali, pa si umišljajo nekateri vse mogoče in nemo- goče pustolovščine, nerednosti in ne- sramnosti. Zakaj? Da, vprašanje je dvoj- no. Zakaj si ljudje dovoljujejo, uniče- vati tuja in domača vozila? In, kje so tačas čuvarji reda, zakaj ničesar proti temu ne ukrenejo? Spet nemiri. Kavarno belijo. Bo- do prebelili tudi sledove pretepov? Pre- den so jo začeli beliti, so se v njej še gostje malo spoprijeli. Celo stoli so švignili kvišku. Zdaj so se viharneži preselili zavoljo beljenja na vrt. Pra- vijo, da pozno v noč stanovalci v okolici ne zatisnejo očesa. Zadnjo soboto so se menda gostje kar trikrat pomerili v težki kategoriji. Kaj bi pomagalo? Nič. Treba je tuliti z volkovi! Kaj se je zgodilo? To pot sem postal še sam radoveden! V Prešer- novi ulici, pred restavracijo »Koper«, se je nabralo toliko ljudi, da sem računal najmanj na »vesoljno senzacijo«. Mor- da leteči krožnik ali kaj podobnega? Toda okoli rešilnega voza se je zbrala množica celjskih radovednežev. Razoča- ranje pa tako! In vrh vsega: nekdo je padel s kolesa in se potolkel! Kaj res ljudje nimajo nobenega drugega dela, kakor da povsod prodajajo dolgočasje? Morda bi meni vrnil kdo enako! V opra- vičilo: Bil sem službeno poleg. Dokaz: Posnetek. iBibanje prebivalstva v času od 8. do 15. avgnsta 1959 Rojenih Je bilo 34 dečkov in 39 deklic Poročili so se: Anton Turnšek, mizar, pomočnik in Cecilija Franc, brivska pom., oba iz Ostrožnega. Štefan Antolin, učitelj in Vida Medved, učiteljica, oba iz Murske Sobote. Slobodan Stojković, podoficir J LA in Marija Gašparlin, oba iz Celja. 1 rane Rednak, vodov, instalater in Da- ! ijela Stopinšek, oba iz Celja. Jožef f^ernelič, strojni ključavničar in Marija iCrajnc, med. sestra, oba iz Celja. Jožef 1'lavčak, zidar iz Rog. Slatine in Te- rezija Novak, uslužbenka iz Celja. Bo- gomir Žager, delavec iz Celja in Jožefa skoflek, šiviljska pomočnica iz Hrenove. .\nton Zupane, elektrotehnik iz Bukov- /^laka, in Štefanija Verdev, trg. pomoč- .lica iz Teharij. Umrli so: Vrhovnik Ivana, otrok iz Pernice, star 2 meseca. Zlodej Helena, gospodinja iz Gotovelj, stara 69 let. Jakše Alojzija, /iospodinja iz Sp. Slemen, stara i9 let. Dovnik Jožefa, gospodinja iz Slovenskih Konjic, stara 35 let. Križanec Antonija, upokojenka, iz Celja, stara 72 let. Le- nart Marija, otrok iz Velenja, star 5 min. Kolenc Peter, posestnik iz Gotovelj, star 55 let. Ribič Milan, otrok iz Bo- štanja, star 4 mesece. Mraz Anton, upo- kojenec iz Podplata, star 65 let. Stopin- šek Janez, upokojenec, iz Pristave, star 79 let. Križan Alojzija, gospodinja iz Loga, stara 72 let. Marojevič Terezija, gospodinja iz Rog. Slatine, stara 82 let. Kronika nesreć Alojz Bradula iz Prebolda je padel s kolesom in se ranil na glavi. S sušilnice je padel Stanko Podkraj- šek iz Petrovč. Zlomil si je rebra. Dveletna Marija Pušnik iz Jezerc je padla na vročo peč in se opekla po telesu. V papirnici Višnja vas si je pri delu poškodoval nogo Ivan Kolenc iz Vin pri Strmcu. Pri delu si je zlomil nogo Jože Dobnik it Cepelj pri Vranskem. Florjan Margetič s Teharske ceste je padel po stopnicah in se poškodoval na glavi. Stefan Juričan je bil v Slivnici v pre- tepu poškodovan na glavi. Pri padcu si je zlomil roko Jakob Kotnik iz Vojnika. Vlasto Zulnič je v Prešernovi ulici pnáel s kolesom. Z rano na glavi je ob- Irial nezavesten. Zdravi se v bolnišnici. Ludvik Eberl iz Črnega vrha pri Ta- boru je padel s kolesom. Pri padcu si je poškodoval glavo. Nezavestnega so pre- peljali v bolnišnico. POPRAVEK V prejšnji številki Celjskega tednika -что pomotoma pisali v kroniki nesreč, di se je zastrupila z lindanom Marija Polak iz Repnjega pri Šentjurju, v res- nici pa je bila to Marija Pahole. Celjski trg Ta teden se gospodinje v glavnem ni- so pritoževale. Nekajkrat je sicer zmanjkalo krompirja, drugače pa .je bilo vsega razmeroma dovolj. V deževnih dneh sicer ugotavljamo, da na tržinici ni niti dovolj prodajalcev, niti takrat ni posebej bogato založena. Vzroke za to moremo iskati v prevozu in morebitni lagodnosti tržnih prodajalcev. Hkrati ugotavljamo, da na trgu ne prodajajo več toliko mlečnih izdelkov pa tudi pe- rutnine ne. Zavoljo mlečnih izdelkov moremo reči, dn jih v tem času primanj- kuje po vsej Sloveniji, zato tudi Celje ni izjemno. S perutnino oskrbuje trg zaenkrat »Mlekopromet« — .večidel iz perutninarske zadruge v Podčetrtku, ne- kaj malega pa tudi KG Lava. Laže bo s perutnino potem, ko bodo pri »Mesnini« uredili hladilnike, da bodo mogli imeti vedno večje zaloge perutnine. Cene nekaterih pridelkov v tem tednu; Krompir 18 do 22, čebula 30 do 40. česen 80 do 120, fižol v zrnju visok 80 (samo zasebniki), fiioi v zrnju nizek 50 do 70, fižol v strokih visok 40 do 60, fižol v strokih nizek 30 do 40. .solata 30 do 40. špinača too (samo zasebniki), cvetača 50 (samo zasebniki), ohrovt 20 do 25. zelje gl. belo 13, zelje gl. rdeče 20, koleraba 25 do 30. paprika 40 do 50. pesa 25, paradižnik 30 do 35, grah v stročju na- vaden 50 do 60 (samo zasebniki), kumare 30 do 35, kumare za vlaganje 50 do 70. Zanimivo je, da družbeni sektor ne prodaja vsega, kar terja trg in da še vedno mnogo tega posredujejo samo za- sebniki. Tudi cene so precej neenake, nekatere pridelke prodajajo zasebniki precej ceneje, druge spet precej draže kakor družbeni sektor. Vse kaže, da bo trg v prihodnjih dneh še slabše založen: poznalo se bo obiranje hmelja! Nesreče v preteklem tednu POVOZIL PEŠCA IN POBEGNIL Eden najhujših in hkrati najbolj ne- človeških prekrškov v cestnem prometu je vsekakor ta, da voznik potem, ko je zagrešil nesrečo, pobegne ter prepusti žrtev cesti. Tak beg se seveda nikoli ne posreči, saj ga organi LM hitro iz- sledijo. V četrtek popoldne je v Zrečah mo- torist F. I. iz Verpet povozil 62 let sta- rega Antona Kragolnika, nato pa po- begnil. Kragolnik je pri nesreči dobil težke telesne poškodbe in so ga od- peljali v celjsko bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti dalj časa. Organi LM so motorista že po treh urah izsledili — ta je vozil neregistrirano motorno kolo in je bil brez vozniškega dovoljenja. OTROK POD KOLESI TRAKTORJA V Ravnah pri Šoštanju se je v torek popoldne pripetila težja prometna ne- sreča, pri kateri je traktorist N. E. po- drl Ireno Gosparič, ki so jo prepeljali v celjsko bolnišnico z zlomom roke in težkimi telesnimi poškodbami. Nesrečo je zakrivil traktorist, ki med tem, ko je vozil, ni gledal na cesto. J. K. NEPREVIDNI TRAKTORIST V soboto se je v Crnolici pri Šentjurju pripetila nesreča, ko je Anton Močnik, zaposlen pri KZ Kalobje, na 1500 koma- dov strešne opeke naložil še troje mo- ških dvokoles in šest potnikov, se spustil po klancu navzdol ter zdrsnil v prepad. Potniki, ki so opazili nevarnost, so po- skakali s prikolice, pri čemer si je G. V. iz Kostrivnice zlomila nogo. Ma- terialna škoda znaša okrog 200.000 din, uničena so bila vsa kolesa, medtem ko je od 1500 kosov opeke ostalo celih le kakih 100. Voznik se bo zagovarjal pred sodiščem. Istega dne proti večeru se je v Slo- venskih Konjicah pripetila težja nesre- ča. Motorist Stane Pahole in njegov so- potnik Albert Klevže sta zaradi mokre ceste in prevelike hitrosti podrla dva smernika, pri čemer sta dobila težke telesne poškodbe in so ju prepeljali v celjsko bolnišnico. VINJENI MOPEDIST V nedeljo se je v Šempetru v Savinj- ski dolini pripetila težja prometna ne- sreča; vinjeni mopedist Karel Božič se je zaletel v Mileno Došner, ki je do- bila težje poškodbe na levi nogi, med- tem ko je mopedist dobil telesne po- škodbe na glavi. Odpeljali so ju v celj- sko bolnišnico. J. K. Utrujenost za volanom Večkrat beremo o nesrečah, ki so se pripetile zaradi utrujenosti voznikov motornih vozil. Tudi v celjskem okraju se je pripetila že več takih nesreč; po- sledice so bile največkrat strašne. V letošnjem letu smo zabeležili kar osem takih primerov — ob katerih je mate- rialna škoda nanesla na okrog 5 mili- Posledice Jonov dinarjev in je težke telesne po- škodbe dobilo šest oseb. Zakaj se pripeti toliko nesreč zaradi utrujenosti? Na vprašanje ni težko od- govoriti. Da bi vozniki čim več zaslu- žili, pretiravajo z vožnjo; dostikrat pa so na to prisiljeni po nalogu svojih predpostavljenih. Zabeležili so primere, da je voznik bil celo IS ur brez počitka. Pri nas sicer noben predpis ne govori o tem, koliko ur sme voznik voziti brez počitka. V interesu voznikov pa bi bilo, če ta čas ne bi presegel 8 ur. V neka- terih državah so za to v veljavi pred- pisi, ki točno določajo, koliko časa sme voznik motornega vozila voziti brez od- diha. V Angliji, na primer, največ 5,5 ur; — šele po deseturnem oddihu sme vožnjo zopet nadaljevati. Ce bi se ho- teli izogniti vsem nesrečam, povzročenim zaradi utrujenosti, in če bi se hoteli iz- ogniti posledicam, ki pri tem nastajajo, bi morali to vprašanje urediti tudi pri nas. K. J. Dekleta, vino, pokol. Pred nedavnim so imeli v Zagor- skih Selih ob Sotli mladinsko igro. V šolskih prostorih so se po igri, kot je pač navada, nekoliko povese- lili ob kozarčku vina, ki ga letos ne primanjkuje. Tudi delavci, ki grade progo, so se v veliki skupini udeležili zabave. Toda vino podivja ljudi. Začelo se je med plesom, ko so pre- vzemali plesalke. Namesto besed so takoj spregovorili noži. Razbili so precej šolskega pohištva, ljudje so skakali osem metrov globoko iz učil- nice, trije težko ranjeni so т bol- nišnici s pretresom možgan, prebi- tima lobanjama; trinajst ranjenih pa pod domačim zdravniškim nad- zorstvom. Tako se je lepa kulturna priredi- tev zaradi neumnosti, ki jo je po- vzročilo vino, prelevila v sramoten pokol. In kdo je oškodovan? Pred- vsem naša skupnost, ki bo morala poravnavati škodo v šoli, plačevati zdravljenje socialno zavarovanih, ki so obenem še onesposobljeni za de- lo in je tako škoda še dvojna. Mor- da bi bilo res pravilno, kot je nek- do dejal, da bi gostilniškim prete- pačem odtegnili pravice, ki jih uži- vajo kot zavarovanci. Šestnajst lju- di onesposobljenih! RAZVILI SO PRAPOR v nedeljo je osnovna organizaci- ja ZB NOV terena Dobrava-Lokro- vec razvila prapor. Razvitje je bilo zvezano s kratkim kulturnim spo- redom, v katerem so sodelovali pev-; ski zbor prosvetnega društva »Ivan Cankar«, godba na pihala Tovarnei emajlirane posode v Celju in tri' recitatorke s terena Dobrave. Prireditev je kljub slabemu vre- menu uspela in se je je udeležilo lepo število ljudi s terena in bližnje okolice. Udarniško delo Na Otoku so se pred časom od- ločili, da bodo s prostovoljnim de- lom uredili okolico novih stanovanj- skih blokov. Razdelili so si delo po dnevih in tako bi morala priti na vrsto vsak dan skupina blokov, ali praktično vsakih pet do šest ted- nov po en stanovalec Otoka. Na delo pa prihaja samo po šest ali pet ljudi, celo samo štirje so že bili, medtem pa tečejo plačane ure de- lovodji, stroški za prevoz in vse drugo, delovni učinek štirih pa je na vsak način m.anjši, kakor bi bil pri tridesetih prostovoljcih, kolikor bi jih moralo priti na delo vsak dan. Organizacija je sicer dobra, gre sa- mo za zavest posameznikov. Baje so na Otoku celo takšni prebivalci, ki poženejo poverjenika SZDL izpred vrat, ko pride pobirat članarino. Ljudje v Celju, ki so za te stvari zvedeli, se zdaj sprašujejo, kako so dobile družine s tako majhno druž- beno zavednostjo, stanovanja. Enako hrupno se upirajo železni- čarji,, da bi za njihovim blokom zgradili otroško igrišče. Resnično neprijetno je, da bi se podnevi drli pred okni otroci, ko so v hiši veči- del nočni delavci. Toda vodilni uslužbenci Jugoslovanske železnice v Celju bi morali misliti tedaj, ko so izbirali lokacijo, na vse podrob- nosti. Saj bi mogli videti, da je za blokom, ki so ga izbrali, določeno otroško igrišče. Zdaj je vik in krik odvečen! Primer brez primere V gostišče Rogovilec sta vstopila dva upokojenca — C. in K. z Viča pri Ljubljani. Pri- šla sta iz Slovenjega Gradca preko Smrekovca in Raduhe. Bila sta premočena. V gostilni sta sedla za mizo. »Večerjala bi,« sta rekla. »Tu je samo za naše stalne goste,« jima je pojasnila šest- najstletna natakarica. Sla sta v sosednjo sobo, in ljubezniva deklica je bila za njima. »Tu je samo za naše stalne goste — letoviščarje.« »Toda večerjo dobiva?« »Za prehodne goste nič ne kuhamo.« »Pa prenočišče dobiva, ne?« Odpeljala ju je v sobo, ki je bila še prazna. Postelje so bile še nepostla- ne — od zadnjikrat (kdove od kdaj), rjuhe umazane. »Dobiva sveže rjuhe?« »Nimamo nobenih rjuh več. Sicer pa prenočujejo pri nas samo zdravi ljudje.« Utrujena turista sta se skraj- no ogorčena nad takim odno- som napotila v dežju v Roba- nov kot, kamor sta vsa zbita prispela šele zvečer. Menimo, da komentar ni po- treben, da pa bi bila dolžnost turistične zveze, da bi takim primerom ostro stopila na prste. DiiDDikarćek bi uinazal arto Avtobus proti Podčetrtku ni bil še polno zaseden. Soparno vroče je bilo v sončnem popoldnevu in obla- ki so že naznanjali dež, ki je letos vsakodnevni gost v Obsotelju. Vi- del sem ga že, ko še avto ni obstal Dimnikarček Štefan iz Kozjega je skromno stal ob cesti, ves črn v obraz. Samo zobje so se snežno be- lili in oči so živo pričakujoče gle- dale na avtobus. Obstal je in potniki so se preri- nili skozi vrata. Tudi dimnikarček je hotel vstopiti, da se popelje do 15 km oddaljenega Kozjega. Spre- vodnik mu je že nameraval odtrga- ti vozovnico, ko se jedko oglasi šo- fer: »Ne! Ne sme vstopiti!« Dimnikar je stal med vrati in beli nasmeh mu je zamrl sredi črnega lica. Tudi živahen mladeniški blesk v očeh je ugasnil. »V Kozje moram, prosim!« »Ne, mi bo zamazal avto!« je ostro zavrnil voznik. »Pa naj gre,« se je zavzel za siro- maka sprevodnik in skušal prego- voriti samovoljnega šoferja. »Ne, in amen! Zamazal mi bo strop, zamazal mi bo avto,« in že je popustil zavore. Dimnikarček Stefan se je skušat še ujeti za vrata. Noga mu je za- stala v zraku. Plaho je odskočil. Av- to je odpeljal in sprevodnik je za- loputnil vrata ter očitajoče pogledat šoferja, ki je samozavestno vozil. Stefan pa je nebogljeno obstal ob cesti in z motnimi očmi zrl za av- tobusom. Zdaleč sem videl, kako se je obrisal z roko pod čelom in sko- raj majavo stopil po hrapavi cesti, ki se vijugasto vije ob Sotli, dokler ne zavije navkreber v Bučki klanec in po petnajstih kilometrih zdrkne v Kozjansko globel. Bilo je prvo sredo v avgustu, tisto sredo, ki jo dimni- kar Stefan iz Kozjega nikoli ne bo pozabil, a tudi potniki verjetno ne, saj so se mnogi zgražali. Dimnikar- ček, ki je delal, je torej preumazan za avtobus, ki je dolžan prevažati delovne ljudi. Le kdaj bo voznik lahko prepovedal deževati, da ne bo blata, ki ga potniki nosijo v avto- bus? Sotelski CELJSKI TEDNIK štev. 33 — 21. avgusta telesna vzgoja in šport Kljub porazu - velik uspeh v nedeljo popoldne smo imeli v Celju meddržavni dvoboj mladin- skih reprezentanc Italije in Jugo- slavije v atletiki. Kakor smo priča- kovali, so zmagali gostje z rezul- tatom 110,5 : 85,5 točke. Velika prednost italijanskih mladincev se je pokazala tudi v tem, da so v de- vetnajstih disciplinah osvojili šti- rinajst prvih mest. V jugoslovanski vrsti sta nasto- pila dva člana AD Kladivar — Kač in Naraks. Oba sta upravičila svojo udeležbo v reprezentanci. Tako je Kač zmagal v metu kopja z odlič- nim rezultatom 66,96 metra, kar je le za en sam centimeter slabše od državnega rekorda. Odličen je bil tudi Naraks, ki je tek na 1500 me- trov odločil v svojo korist šele v nepozabnem finišu, ki je dvignil na noge več kot tri tisoč gledalcev. Njegov rezultat se je glasil 3:55,0. Navzlic porazu mlade jugoslo- vanske reprezentance pa je dvoboj zabeležil velik uspeh, ki je morda še prepričljivejši od športnega. V tem dvoboju je namreč AD Kladi- var dokazal, da je sposoben izvesti tudi najbolj zahtevne nastope. Or- ganizacija tekmovanja je bila brez- hibna. K tej se je pridružila še iz- redna udeležba Celjanov in zlasti njihov odnos do mladih tekmoval- cev. Člani vodstva italijanske repre- zentance so bili naravnost presene- čeni, ko so gledalci z enakim navdu- šenjem pozdravljali zmago njihove- ga atleta, kot uspeh zastopnika na- še vrste. Težko so se sprijaznili z dejstvom, da je v malem celjskem mestu atletika tako razvita in da vlada zanjo veliko zanimanje. Tudi sprejem pri predsedniku OLO Celje tovarišu Riku Jermanu, ki sta se ga udeležila še sekretar Občinskega komiteja ZKS Celje Cveto Pelko in podpredsednik ObLO Celje Beno Krivec, so sprejeli kot izraz prija- teljskega razpoloženja. Mimo vsega tega je tekmovanje pokazalo, da so naleteli na fair in borbenega na- sprotnika. Pa ne samo to, Lamuto- va gesta bo najbrž ostala v nepo- zabnem spominu. Mladi jugoslo- vanski reprezentant Lamut je nam- reč v teku na 1500 metrov stipi ne- sebično priskočil na pomoč italijan- skemu tekmovalcu, ki je padel in mu pomagal, pa čeprav je pri tem izgubil dragocene sekunde, da je tek znova nadaljeval. Za to ga je prireditelj nagradil s skromnim da- rilom, pa tudi gostje niso skoparili s pohvalami. Končno je bil prireditelj ponosen še na priznanje, ki ga je prejel za odlično organizacijo celotnega dvo- boja od Atletske zveze Jugoslavije. Zato upajmo, da ta prireditev ni bi- la zadnja te vrste, temveč, da bomo v Celju tudi v prihodnje gledali več meddržavnih dvobojev. -mb Mlada celjska atleta Naraks in Kač sta uspešno nastopila v državni mladinski reprezentanci Pionirji Neptuna uspešni v Trbovljah Pred dnevi so imeli tudi pionirji svo- je republiško plavalno prvenstvo, ki je bilo v Trbovljah. Kakor na vsa letošnja tekmovanja so tudi sem Celjani poslali močno zastopstvo, ki se je uspešno zo- perstavilo najboljšim slovenskám pla- valnim kolektivom. Pionirji so s 105 toč- kami osvojili prvo mesto, pionirke pa z 21 točkami tretje, kar je mladim celj- skim plavalcem v skupnem plasmaju prineslo drugo mesto za plavalci kranj- skega Triglava. Kakor smo opazili po rezultatih tek- movanja so tudi tu bila celjska dekleta precej slabša od svojih moških vrstni- kov ia__bi. Ne£tun_it_gialo boljšo ekipo pionirk lahko dosegel republiško prven- stvo. Seveda pa je tudi drugo mesto od- lično, saj so od lani napredovali za dve mesti. Rezultati celjskih tekmovalcev so naslednji: 200 m kravi: 3. mesto Vrhov- šek 2:47,2; 5. mesto Janez Goršič 2:52,0; 50 m kravi: 1. Vrhovšek 31,1; 2. Goršič 32,2; 50 m metuljček: 1. Goršič 38,8; 50 m hrbtno: 1. Vrhovšek 56,6 2. Toplak 39,8; štafeta 4 X 50 m mešano prvo mesto, 4 X 50 m prosto drugo mesto. Pri pionir- kah se je izkazala edino Šušteršičeva s tretjim mestom na ^ m hrbtno, dosegla pa je čas 46,?. Naslednjega dne so pionirji svoje re- publiško tekmovanje nadaljevali s tek- mami v waterpolu. Tu pa so imeli celj- ski pionirji enako smolo zaradi tekmo- valnega sistema, kot mladinci Celuloze na nedavnem mladinskem waterpolo prvenstvu v Celju. Ekipa Neptuna se je po izvršenem žrebu v izločilnem tekmo- vanju morala sestati s kranjskim Tri- glavom, ki je lanski republiški prvak. Celjani so srečanje s Kranjčani izgubili s 3:1 nato pa so se za četrto mesto mo- rali boriti s Celulozo iz Krškega. V tej tekmi pa so bili uspešni z rezultatom 4:2. Tako so se plasirali na četrto mesto za moštvom Radovljice in Ilirije, čeprav ti dve ekipi po vaterpolskem znanju precej zaostajata za celjskimi pionirji. E. Goršič Tudi Vožič y reprezentanci Program meddržavnega dvoboja mla- dinskih reprezentanc Italije in Jugosla- vije v atletiki je izpopolnil tek na 1.500 metrov za člane, ki je veljal kot izbirni nastop za državno reprezentanco. V družbi petih tekačev je bil po dolgem času tudi član AD Kladivarja Simo Va- žič. Čeprav smo na tihem želeli zmago celjskega atleta, vendar vanjo nismo bili povsem prepričani. Po prvem krogu, ki ga je vodil Važič, je vodstvo prevzel Cular, Zagrebčan je bil v vodstvu še približno do sto metrov pred ciljem. Tu pa se je začel finiš, ki ga je Važič s skrajn.o mero napora in požrtvovalnosti odločil v svojo korist. Cular je za njim zaostal za okoli pol metra. Cas zmago- valca se je glasil 3:49.1, Cularjev pa 3:49.2. Na ostala mesta so se uveljavili: Hafner, Ambrinec in Štros. S to zmago si je Važič priboril tudi Tstop v državno reprezentanco, ki se bo jutri in v nedeljo pomerila z izbrano vrsto Francije v Beogradu. Zraven Va- žiča bodo od celjskih atletov na tem dvoboju sodelovali še: Lorger, Kolnik, Lešek ter Šikovec, Slamnik in Gašperut. Mladinka Gašperutova bo tokrat prvič oblekla državni dres. Zato ji želimo kar največ uspeha. Nogomet Kladivar : Bratstvo 2!0 v nadaljevanju tekmovanja za jugoslo- vanski pokal, je nogometna enajstorica Kladivarja premagala v Hrastniku do- mače moštvo Bratstva s 2:0. Tekma je bila zelo razburljiva in napeta, k čemur so prispevali tudi navijači. Medtem ko bo ligaška enajstorica Kla- divarja sprejela v nedeljo 23. t. m. v goste moštvo Elektrostroja iz Zagreba, pa bo teden dni zatem vnovič nastopila "v pol^lnem tekmovanju. Krampi so zapeli. Dolgoletna želja kegljačev, članov de- lovnega kolektiva železarne Štore, da dobijo lastno kegljišče, se je pričela uresničevati. Kot sestavni del športnega stadiona so se začela terenska dela za gradnjo novega dvosteznega kegljišča. Največ zaslug, da je končno le prišlo do pričetka gradnje, imajo tov. Dušan Gregorin, inž. Rudolf Lavrič in Anton Filipič. Ves čas so bili gonilna sila in glavni nosilci borbe za odobritev po- trebnih kreditov. Da se je pričelo z gradnjo kegljišča se morajo kegljači iz Štor zahvaliti tudi komiteju Zveze ko- munistov v železarni ter upravi pod- jetja. Z garditvijo kegljišča se bodo sekciji odprle povsem druge perspektive za na- predek in razvoj. Tako bodo dosegli tudi pogoj za vključevanje mladine v ta šport. Vrednost novega kegljišča ne bo iz- ražena samo v denarju, temveč tudi v visoki moralni zavesti delovnega kolek- tiva železarne, saj bodo vsa terenska dela in del gradbenih storitev opravljen na račun prostovljnih akcij. KOMISIJA ZA RAZPIS DELOVNIH MEST V KOMUNALNI BANKI CELJE razpisuje naslednja prosta delovna mesta: Za sedež v Celju: 2 delovni mesti bančnih uslužbencev Za podružnico v 2alcu: 2 delovni mesti bančnih uslužbencev 1 delovno mesto pomožnega bančnega uslužbenca Za podružnico v Slovenskih Konjicah: 1 delovno mesto blagajnika 2 pripravnika bančnega uslužbenca Pogoji: za pomožnega bančnega uslužbenca je potrebna nižja srednje šolska izobrazba, za vsa ostala delovna mesta pa popolna srednješolska izobrazba. Prošnje s priloženim življenjepisom in zadnjim šolskim spri- čevalom je treba poslati na Komunalno banko Celje v roku 15 dni po objavi. Četrtina prebivalcev v športniii in ielesnovzgojniti organizacijah Na področju celjske občine de- luje 7 društev Partizana, prav toli- ko športnih društev in enako šte- vilo samostojnih klubov. Zraven te- ga je 13 strelskih družin, 1 taborni- ški rod, klub za konjski šport, avto- moto društvo in aero klub. Vsega skupaj je 38 organizacij, v katerih deluje 6185 aktivnih članov. Sicer pa je v vse te organizacije vklju- čenih 21,5% prebivalcev celjske ob- čine, od tega je 16% aktivnih čla- nov; kar je precej nad republiškim in državnim povprečjem. Od tod tu- di Celje — mesto športa. Za vsemi temi lepimi številkami pa se krijejo nekateri težki proble- mi, kot pomanjkanje denarnih sred- stev za redno vadbo in tekmovanja, pomanjkanje športnih objektov, nji- hovo vzdrževanje ipd. Pri vzdrže- vanju športnih objektov je bil že la- ni napravljen lep korak naprej. Tu- di letos je občinski proračun name- nil nekaj nad 4 milijone dinarjev v te namene, Vprašanje zase pa so in- vesticije, nove gradnje. Kot vse ka- že, investicije, kot jih je predvidel petletni perspektivni načrt, ne bodo dosežene. Sicer pa bi bilo lepo, če bi v tem času dogradili vsaj ljudsko kopališče. Kljub obljubam, še zdaj ni rešeno finansiranje redne dejavnosti. Dru- štva si še kar naprej pomagajo z zbiranjem oglasov in podobno. Kaj je z enotnim skladom za finansira- nje njihove dejavnosti? Spričo vsega tega predlagamo, da naj občinski ljudski odbor v ce- loti prevzame skrb za vzdrževanje športnih objektov. Uredi naj se in- vestiranje novih objektov in usta- novi sklad za delo športnih in teles- novzgojnih društev. Problem zase so kadri. Kakor de- lavnih funkcionarjev, primanjkuje tudi inštruktorjev, vaditeljev, da ne govorimo o trenerjih. Zato več skrbi vzgoji, pa tudi stimulaciji strokovnih kadrov. ŠPORTNI KOMENTAR Besedo mladini Pred leti je celjski rokomet pre- cej pomenil'. Polutnikova enajsto- rica toliko, da ni osvojila naslova državnega prvaka. Potem pa je ta igra iz leta v leto v Celju nazado- vala. Se najbolj očitno v obdobju, ko je mali rokomet zasenčil velike- ga. Vprašanje je, le zakaj?, ko je vendar mali rokomet naj priljublje- ne j ša športna igra med celjsko mladino. Zlasti med šolarji, ki ima- jo kar razredna moštva. Kot listja in trave, bi rekli, je v Celju roko- metašev, pa nobenega poštenega ro- kometnega kluba, ki bi lahko zbral najboljše celjske rokometaše. Da ima rokomet v Celju močno zaledje, so dokazali zadnji turnir- ji. Pionirji društva »Partizana . Ce- Ije-mesto so osvojili naslov sloven- skega prvaka, celjska srednješolska reprezentanca pa je dobesedno po- hodila sovrstnike iz Maribora in Ljubljane. O razmaha malega roko- meta v Celju priča tudi veliko šte- vilo rokometnih igrišč in zanima- nje publike za ta šport. Saj se je na troboju srednješolcev zbralo to- liko ljudi kot na Glaziji ob po- membnejših tekmah. Pri tem se upravičeno vsiljuje misel, zakaj nobeno športno društvo tega ne izkoristi? Zakaj nihče od ro- kometašev ne zajame v svoje vrste, ko je jasno, da bi rokometna sek- cija ali klub bil kmalu najmasov- nejša panoga katerega koli dru- štva. Pri ZSD Celje sicer obstaja rokometni klub, vendar brez nara- ščaja in brez prave podpore. Morda bi bila najenostavnejša rešitev, da »Celje.'!: pomnoži in predvsem po- mladi vrste svoje ekipe. Predpogoj je seveda dober instruktor. Napak pa tudi ne bi bilo, če bi rokomet kot športno panogo prevzelo eno od društev »Partizan«, ali morda še kako drugo športno društvo. Po- udarek pri razvoju rokometa v Ce- lju pa vsekakor mora veljati mla- dini, -šič Križanka Vodoravno: I. predstojnik fakultete, 5. pokrivalo, 8. določe- ne barve, 9. bolečine, 10. pripadnik slovan- skega naroda, ki je ži- vel ob Črnem morju, II. varuh ognjišča sta- rih Rimljanov, 12. pri- . morska rečenica, 13. svetišče Boga Mitra, 14. slovenski zgodovinar (Josip), 15. žensko ime (množina), 16. rezati lase, 17. kazalni zaimek, 18. tuje žensko ime, 19. italijanska denarna eno- ta (uradna kratica), 20. država v Severni Ame- riki (krat.), 21. domača žival (dvojina), 22. cu- nje, 23. tresljaj, trzaj. Navpično: 1. pisec gledaliških iger, 2. slovnično število, 3. pesnik slovenske Moderne, 4. začetnici imena in priimka ruskega pisatelja (1860—1904), 5. pevski zbor, 6. kemični simbol lahke kovine, 7. raz- členjevalec, 9. koča, 11. pridevnik, 12. mladiči domače živali, 14. moško ime, 18. dan v mesecu pri starih Rimljanih (13. oz. 15.), 20. dva različna soglasnika, 21. kemični simbol prvine. OBJAVE UČITELJIŠČE V CELJU SPOROČA: Popravni izpiti sprejemnega izpita in poravni izpiti razredov se bodo pričeli v ponedeljek, 24. avgusta; jesenski del mature pa 26. avgusta. Ta dan bo pis- meni izpit iz slovenščine, 27. avgusta psimeni diplomski izpit iz pedago- gike, 28. avgusta ustni del diplomskega izpita in popravni izpiti iz junijskega roka. Ravnateljstvo POPRAVNI IZPITI NA m. OSNOVN ŠOLI Ravnateljstvo 111. osnovne šole v Celju obvešča, da bodo popravni izpiti za red- ne učence 24. in 25. avgusta tega leta. Ravnateljstvo VPISOVANJE V VEČERNO ŠOLO ZA ODRASLE Vpisovanje v večerno osnovno šolo za odrasle je vsak dan do 5. septembra tega leta v tajništvu III. osnovne šole v dopoldanskem času. Ravnateljstvo večerne šole za odrasle TEČAJ ANGLEŠKEGA JEZIKA Trgovinska zbornica za okraj Celje, Miklošičeva 3, telefon 26-47 bo priredila III. tečaj angleškega jezika po inten- zivni metodi. Tečaj bo trajal 4 mesece in prične v drugi polovici meseca sep- tembra, oziroma prve dni oktobra t. 1. Prispevek je kljub izpolnitvi učnega programa občutno znižan. Prijave bomo upoštevali po vrstnem redu dospetja, sprejemali pa jih bomo do 15. septembra t. 1. Trgovinska zbornica za okraj Celje NA DR2AVNI GL.\SBENI ŠOLI V CELJU bodo sprejemni in naknadni izpiti 4. septembra. Prijave sprejemamo le za violino, kontrabas, ffavto, klarinet in solopetje. Vsi ostali oddelki so že polni. Podrobne informacije glede sprejema so na šolski oglasni deski in v pisarni. Redni pouk začne 7. septembra. RAZGLAS V vezi z rekonstrukcijo Teharske ceste v Celju, na odseku .Aškerčeva ulica, že- lezniški podvoz pri pošti, most čez _Vo- glajno, bo celoten promet razen pešcev preusmerjen v času od vključno 24. t. m. do nadaljnjega po voznih cestah, ti. j. Aškerčeva, Marioorska, Bežigrajska na Teharsko na Teharju in obratno, ozi- roma za lokalne potrebe po Leskoškovi ulici in po cestah v Cretu oziroma Za- vodni. Uprava za ceste in kanalizacije Celje Dom JLA v Celju bo priredil »ZABAVNO REVIJO« dne 22. avgusta ob 20. uri v dvorani kina »Union«. Spored: Zabavne melodije, narodne pesmi in humor. Sodelovali bodo člani Radio Novega Sada: Mirjana Boros, Mira Gubik, Sveta Damjanović Ištvan Boros, Paja Popov, Miloš Djuričin, Geza Balaš, in Miroslav Conkić, ob glasbeni spremljavi »Man- doliaskega orkestra. Prodaja vstopnic dne 20.. 21. in 22. avgusta pri blagajni kina »Union« od 14. do 20. ure. Cene vstopnic 80 in 100 din. SLUŽBE IŠČEMO gospodinjsko pomočnico za 8 ur dnevno, lahko upokojenka k 2 let sta- remu otroku. Nastop službe takoj. Gaspari, Otok, blok TNZ I. HIŠNI SVET Cankarjeve ulice 5 sprej- me hišnika. Vprašati pri predsedniku hišnega sveta. NUJNO iščem žensko srednjih let, naj- raje upokojenko, za pomoč v gospo- dinjstvu. Nudim vso oskrbo in sobo v novi hiši. Naslov v upravi lista. IŠCEM gospodinjsko pomočnico samo- stojno k 4 članski družini. Nastop 1. septembra. Naslov v upravi lista. K 3 LETA staremu otroku iščem upo- kojenko. Nudim ji tudi sobo s hraao. Naslov v upravi lista. PRODAM PRODAM motorno kolo »Panonia 250« — odlično ohranjeno in opremljeno. Vprašati: Zagrad št. 31, Celje. ZARADI ONEMOGLOSTI prodam po- sestvo 16 ha, od tega polovica gozda, možna strojna obdelava, sončna lega, 5 minut od avtobusne postaje. Naslov v upravi lista. UGODNO PRODAM gradbene parcele na Lopati pri Celju. Informacije Celje, Vodnikova l/II. PRODAM veliko belo kuhinjsko kreden- co za 22.000 din. Naslov v upravi lista. PRODAM hišo primerno za obrtnika. Ponudbe pod >2-sobno stanovanje, vse- Ijivo.« KRATEK KLAVm dunajske izdelave, kovinska konstrukcija, črn, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. PRODAM stavbno parcelo ob električni in vodovodni napeljavi. Hauptman, Celje, Savinjsko naibrežje 4. UGODNO prodam kompletno samsko pohištvo. Naslov v upravi lista. PRODAM cnostanovanjsko hišo z vrtom in vsemi pritiklinami. Dagjan Henrik, Šempeter v Savinjski dolini, Dobrteša vas 36. PRODAM sušilnico za hmelj, 16 m* ve- liko. Volič Nenad, Stupar, srez Som- bor, Vojvodina. UGODNO prodam posestvo s poslopjem ali zamenjam za hišo v bližini Celja. Naslov Jug Stanko, rudnik Pečovnik. PRODAM 6 novih vrat in dobro kravo mlekarico. Naslov v upravi lista. PRODAM motorno kolo DKW 250 cm z originjalno prikolico. Vse povojna izde- lava, odlično ohranjeno. Naslov т upravi lista. POCENI prodam staro smrekovo spal- nico, otroško posteljo in košaro s sto- jalom ter lesen športni voziček. Vpra- šati: Lorger, Celje, Zavodna 34. PRODAM posestvo v bližini Celja na Ljubljanski cesti. Lepa lega, sadov- njak, gozd. Lahko se redijo 2 kravi. Pismene ponudbe na upravo lista pod šifro »Posestvo«. KUPIM KUPIM moped Colibri. Naslov т upravo lista. PIANINO vzamem v najem ali kupim. Naslov v upravii lista. PLANINO ali kratek klavir vzamem т najem. Llaga, Store. STANOVANJA SPREJMEMO na stanovanje dijakinjo gimnazije ali učiteljišča. Naslov т upravi lista. NUJNO iščeva, sobo ali kabinet neo- premljen ali opremljen za zimske me- sece (samo čez teden). Ostalo po do- govoru. Ponudbe pod »Mir« na uprav* lista. MLAD profesor išče prazno ali oprem- ljeno sobo s 1. 9. 1959. Plača .dobro. Naslov v upravi lista. MIRNA STRANKA brez otrok nujn. išče stanovanje z dvemi ali tremi so- bami v Celju ali okolici. Plača v na- prej. Ponudbe na upravo lista pod »Upokojenec«. ■RAZNO SAMSKI upokojenec išče vso oskrbo. Plača vnaprej. Pismene ponudbe na upravo lista pod »Upokojenec«. IZGUBLJENA jopica na Ljubljanski c. se dobi na Otoku b. III pri KÍemenc-u. ZAHVALE ZAHVALA Ob bridki izgubi naše ljubljene ma- mice se zahvaljujeva vsem darovalceia vencev in vsem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti. Enako se zahvaljm- jeva tudi godbi, pevcem, govorniku in celotnemu kolektivu keramične indu- strije Liboje. Kasaze, 18. 8. 1959. • 2aIujoča hčerka Marija in zet Ivan Coki. ZAHVALA Ob težki izgubi našega ljubega nepo- zabnega moža, očeta in starega očet« RUPNIK FRANCA se iskreno zahvaljujemo duhovniku za poslovilne besede ob odprtem grobu ter vsem vaščanom in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti v tak« velikem številu. Žalujoči: žena Marija, hčerke Marica, Milka, Štefka z dru- žinami, Rozika in sin Stanko. KINO UNION 21. 8. do 22. 8. Picassojeva skrivnost francoski barvni film 23.8. do 24. 8. Pony express ameriški barvni film 25. 8. do 28. 8 Zapeljivec italijanski film KINO METROPOL 20. 8. do 24. 8 Železni cvet madžarski film 25. 8. do 28. 8. Serenada za umrle Iji bimce — angleški film LETNI KINO 17. 8. do 20. 8. Nežni akordi ameriški barvni film 21. 8. do 24. 8. H-8 jugoslovanski film Zanimivosti (Nadaljevanje in konec) Od boke kotarske do kopra Pred nami je še 93 kilometrov. Do Hercegnovega drvimo skoraj na obodu obsežne Boke. Avtobus še kar poskakuje, le posamezni odseki ob večjih krajih so asfaltirani. Potniki modrujejo, za koliko kilometrov bi skrajšal pot primeren trajekt čez zaliv. Ob postankih ugotavljamo staroslavna mesta pomorščakov Pe- rast . .. Risan .. . Zelenika ... »Ne,« se pošali v Kotoru vstopivši pomor- ski častnik, »za nas mornarje so ti kraji tujina. Tivat je Kuwait, Risan Arizona... Kumbur Cambridge... Zelenika New Sealand . .. Herceg- novi New Herceg... Take reči si izmišljujemo,« pravi, »da si kraj- šamo dolgčas.« Ko mu zatrdimo, da nam obljudena obala, sončna pokra- jina, mesta med cipresami, palmami in cvetočimi oleandri, ugajajo, nas prekine, češ da bi brž spremenili mnenje, če bi videli te kraje pozimi. V Zeleniki so izstopili najprevid- nejši Sarajevčani. Tu, na končni po- staji njihove domače proge, jim je pač prej zagotovljen prostor v vla- ku kot pa šele v Hercegnovem ali celo v Dubrovniku. V Hercegnovem se avtobus še bolj izprazni. Zdaj Gundulićev trg v Dubrovniku šele prenehamo, biti podobni v škat- li stlačenim sardinam ... Ob petih popoldne je bil za nami zeleni pas Konavlje, obstali smo na parkirnem prostoru v središču Dubrovnika. Na to, da nimate sobe-, še pomisliti ne utegnete, zakaj medtem ko vam avtobusni spremljevalec izroča prt- ljago in ko vam poklicni in nepo- klicni nosači na glas ponujajo svo- jo uslugo, se za hrbtom oglasi pri- tajeno vprašanje »Treba li vam so- ba?« V središču Dubrovnika zahte- vajo za čedno sobo z dvema poste- ljama 700 dinarjev za noč ... O Dubrovniku je vrsta turističnih priročnikov. Vsi ga imenujejo biser Jadrana. Kaj bi res drugo bil, če uživaš ves dan modro morje pod južnim soncem na Lapadu ali na Lokrumu, zvečer pa sedeš k ribji večerji in k čaši dalmatinca vsako- krat v drugi restavraciji, za name- ček pa se udeležiš še ene dubrovni- ških poletnih iger. Da, dubrovniške poletne igre so prva zunanja značil- nost Dubrovnika v tem letnem ča- su. Nekakšen sporazum med umet- nostjo in komercialo so. Toda težko je reči, da so se sporazumeli po na- čelu enakopravnosti. Tu so Muze popustile Merkurju. Postavim: Mo- zartovo svežo in lahkotno burlesko Cosi fan tutte, izvajano pred Kne- ževim dvorcem, spremlja promenad- ni vrvež s Place, pa bitje mestne ure in neugnani živžav hudourni- kov, ki so jih privabili reflektorji. Ko poslušaš in gledaš tako interna- cionalno kulturno srečanje — inter- nacionalni so izvajalci in avditorij — s sedeža, čigar srednja cena je letos 400 dinarjev, ga šteješ prej za internacionalno kulturno družab- nost kakor za čisto umetniško pro- dukcijo, potem, ko izzvenijo zaključ- ni zvoki med častitljivim dubrov- niškim zidovjem, pa meniš, da je vse skupaj samo zavoljo nenevarne kritike na polnočni poti do Imperia- la ali do Excelsiorja ... Se dva simptoma dubrovniške ko- mercialne in poletne vročine: Na Lapadu se pogovarjajo absol- venti slovenjegraške vajenske šole. S posredovanjem turističnega urada so prenočili po raznih privatnih so- bah, sprva odločeni, da ostanejo v Dubrovniku le en dan. Neradi spre- jemajo Dubrovčani samo na eno prenočitev. Seveda — zaradi pre- pogoste menjave perila, pa pranja, čiščenja in tako dalje, se ne izpla- ča. Toda trem mladim Slovenjegraj- čanom se je primerilo drugače. »Baš mi je drago,« jim pravi postarna gospodinja, »jer mi sutra dolaze Francuzi.« Ampak Slovenjegrajča- ni so podaljšali bivanje še za nekaj dni in tako so se naslednjega dne oglasili spat na svežo posteljnino spet naši vrli Korošci, namesto — čemu neki! — bolj interesantnih tujcev .. . V tramvaju proti kopališču Lapad. Dve prijateljici med seboj: »Zamo- lio me Cica, da ga zovnem telefo- nom, kaže da mu se ne radi...« »Pa?« »A šta, zvaću ga jadnika,« je usmiljeno dejala prijateljica. Tudi tebi bo treba reči na svide- nje, dragi Dubrovnik! Na svidenje ves, kakršen si v resnici in kakrš- nega so te zapustili tvoji predniki, ves, kakršnega te vidijo in občutijo oči navadnega zemljana in ves v barvah, v kakršnih te vidijo tvoji slikarji, upodabljajoč te na platnih, školjkah in pepelnikih ... Vkrcanje na katerokoli ladjo v teh dneh je zvezanć z bitko. Poseb- no velja to za nočne vožnje. Ta bit- ka, v izrazih, kretnjah in udeležen- cih internacionalna, ima tri faze: boj za vstop na ladjo, boj za prime- ren prostor na krovu in boj za ležal- nik. Zato bi vsaj na nekaterih rela- cijah potrebovali še enkrat toliko ladij. Prvi del vožnje se konča do zaj- trka v Splitu. Za veliko kosilo, kaj- ti vožnja, najsi je še tako ugodna, zdela. V Šibeniku smo. Popoldan- sko čašo piva si privoščimo na oba- li v Zadru, večerjamo pred Loši- njem, dan pa sklenemo v Pulju. Za- spanci, ki jih je vožnja najbolj zde- lala, ne vidijo naših istrskih, med seboj si nekam podobnih mestec — Rovinj, Poreč, Novigrad, Umag, Piran, Izola. Sele zgodaj zjutraj jih zbudi opozorilo iz zvočnika, da se morajo potniki za Trst zbrati na promenadni palubi. Tedaj je vidna že metropola slovenske Istre — sončni Koper. Njegov zvonik si zdaj deli dominacijo nad mestom z dvanajstnadstropnim nebotičnikom. Taka je prva podoba sodobnega Ko- pra z morja. Toda našega potova- nja je s tem konec. Za slovo še en- krat skok v morje. Naj verjame kdo ali ne, tu je bilo najtoplejše... GustaY.^QiQiîfîJûik. THE BRIDGE ON THE DRINA Roman Iva Andriča »Most na Drini«, ki so ga pred nedavnim pre- vedli v angleščino, je vzbudil v Ameriki precejšnje zanimanje. Ame- ričani, ki imajo statistiko za vse, so pred dnevi zabeležili, da sodi Andrićev prevod med petnajst naj- bolj branih knjig v Ameriki. Med knjigami, ki jih Američani najbolj kupujejo, je na drugem mestu ro- man D. H. Lawrencea »Lady Chat- terly's Lover«. Pri nas smo videli film, posnet po tem romanu. Preventiva UČINKOVITA PREPOVED Na parkirnem prostoru pred uni- verzo v Ohiu redkokdaj parkirajo nepoklicani vozniki. Na veliki plo- šči nad znakom — rezerviran pro- stor za parkiranje — so namreč zagrozili kršiteljem takole: »Vsi nepoklicano parkirani avto- mobili so v pol ure razmontirani!« BRADE PROČ Kubanska turistična komisija je vprašala za svet, kako ,bi znova po- živili turistični promet med Miami- jem in Havano, ki je nekoliko za- mrl, odkar so prišli na oblast Fi- del Castro in njegovi somišljeniki, pa jim je župan Miamija, Robert King High, odgovoril: »Obrijte se!« houdini v OKOVIH v knjigi C. B. Williama Gresha- ma je dobil svojo človeško podobo idol vseh ljubiteljev rokospretnosti — Harry Houdini. Pod naslovom »Houdini — mož, ki je hodil skozi stene« piše Gresham o Ehrichu Weissu, sinu protestantskega duhov- nika Mayerja Weissa z Manhattana (New York), o človeku, ki je zbežal z doma in mu je bil beg v krvi — služil si je kruh z begom iz okov, ječ in kletk. Nenavadne so dogodivščine leta 1926 preminulega Harryja Houdini- ja (nadimek si je izbral po franco- skem »čarovniku« Robertu Houdi- nu) in še danes si mnogi znanstve- niki belijo glavo, kako je izvedel posamezne nastope. Zares je bil mo- čan in spreten — sam je priznal, da mu je pomagala tudi goljufija, saj mu je pred vsakim nastopom žena ob poslovilnem poljubu iz ust v usta dala majhno žagico ali podobno po- magalo — toda tudi dober pozna- valec naravnih zakonov je bil. Kdor je videl pred časom film o Houdiniju, ve nekaj o njem, toda »filmsko pesništvo« je dovolilo igralcem, da so usodo moža malo spremenili. Dvainpetdesetletni Hou- dini res do kraja ni nehal s svojimi potegavščinami in je deset dni pred smrtjo dovolil nekemu boksarju, da ga je udaril v trebuh. Umrl pa je zavoljo vnetja v slepem črevesu. Takšen je bil Houdini leta 1903 Državniki in zdravje Neki ameriški časopis je nedav- no izvedel anketo o zdravju znanih državnikov in politikov. Podatki so zanimive in redke resnice o osebah, ki so njih imena združena z mno- gimi pomembnimi dogodki v sodob- nem svetu; toda zaključek ankete, da more celo začasen zobobol vpli- vati na odločitev, ki pretrese svet — je vsekakor nesmiselna trditev. Po ugotovitvah tega lista je pred- sednik ZDA Dwight Eisenhower, ki je star 68 let, odličnega zdravja. Predsednik sovjetske vlade, Nikita Hruščev, ki je tri leta mlajši, je baje odličnega zdravja, trpi pa za- radi povečanega krvnega pritiska. Britanski predsednik MacMillan, po letih vrstnik sovjetskega premiera, je tudi dobrega zdravja, ima pa tri rane iz prve svetovne vojne. Najstarejši evropski državnik, Konrad Adenauer, ki ima 83 let (le- to manj kot Sing Man Ri), se more pohvaliti s svojim zdravjem, ki si ga je pridobil, kakor zatrjuje sam, s »prisilno neaktivnostjo v času na- cistov, ko je zbral dovolj moči, da bi živel 15 let dlje kakor večina ljudi« (takrat je Adenauer vrtnaril). Francoski predsednik De Gaulle, ki je dobrih 15 let mlajši, ima moč štirideset let starega moža in same eno telesno hibo: po neki operaciji na očesu mora nositi očala z zelo debelim steklom. Indijski premier Nehru, ki bo pri- hodnje leto izpolnil polnih sedem desetletij, ima toliko moči, da tega od tako šibkega telesa ne bi mogli pričakovati. Diplomati poročajo, da ga niso še nikoli videli bolnega, če- prav se mu na obrazu večkrat vidi utrujenost. Nenavadno zdrav je predsednik Združene Arabske re- publike Naser, ki je izpolnil 40 let. čeprav sodi med najstrastnejše ka- dilce. Predsednik izraelske vlade Ben Gurion, star 72 let, je bil letos resno bolan zaradi vnetja notranje- ga ušesa, sicer je pa trdnega zdrav- ja. Po Duliesovi smrti, ki je umrl za- radi raka, je postal šef State de- partementa Christian Herter. Za ti- ste, ki so vedeli, kako zelo je bole- zen preminulega državnega sekre- tarja vplivala na določena nihanja v ameriški .zunanji politiki (svo- bodnejša Dullesova gledanja so iz- hajala iz zaključnih faz rakastega obolenja), so bile fotografije Chri- stiana Herterja — z berglami — precejšnje presenečenje. Mnogi po- litični komentatorji so pohiteli, da se na naslovnih straneh povprašajo, do kdaj bodo »bolniki« vodili ame- riško zunanjo politiko. Zatem je Be- la hiša objavila, da je predsednik Eisenhower dobil pred Herterjevim imenovanjem izčrpne informacije o njegovem zdravju, ki so ga popol- noma prepričale, da bo novi šef Sta- te departementa uspešno opravljal svoje dolžnosti. Christian Herter boluje zaradi vnetja sklepov in nje- gova bolezen izhaja že iz zgodnje mladosti. Da bi obvaroval svoje mo- či, se Herter v ministrstvu giblje večidel s stolom na kolesih (kakor včasih predsednik Roosevelt, ki je zbolel za otroško paralizo), ob dru- gih priložnostih pa uporablja ber- gle. Nekako takšni so rezultati te an- kete, opremljene s podrobnostmi in trditvami, ki dajejo ponekod pred- nosti žolčnim obolenjem in zobobo- lom pred ideološkimi pogledi in po- litičnimi interesi v spremembah mednarodne politike. Čeprav je v tem prav toliko resnice kot v dom- nevah, da je zgodovina tekla po to- kovih, ki so bili odvisni od nravi in želja Madame de Pompadur, želi- mo, da bi imeli znani svetovni državniki čim manj zobobolov, vsaj takrat, kadar je njihova dobra vo- lja eden izmed pogojev, da sklenejo kakšen sporazum za izboljšanje ozračja v mednarodnih odnosih. Kdaj se bodo državniki zares zbrali v takšnole prijetno družbo? Bo zares odločalo samo zdravje in njihova dobra volja? Kako čudovito bi bilo, če bi Eisenhower zapel poskočno cowboyko in med petjem veselo zakrilil z rokami, če bi Adenauer sedanjemu zunanjemu ministru ZDA, Herterju, dejal, da je bil tudi pokojni Dulles vsega spoštovanja vreden, pa bi ob teh besedah celo Hruščev mirno spil svoj kozarec. Naravnost neverjetno bi zvenelo, če bi general De Gaule, trdosrčni vojščak, dejal zamišljenemu Naserju, da je hudo narobe, kar so pred leti storili zavoljo Sueza in da bodo to zdaj popravili v Alžiru. Nehru bi se od srca smejal norčavemu Ben Gurionu, ki mu bi s prstom kazal nekaj posrečenega in za njima bi Roosevelt celo na onem svetu ne mogel zadržati smeha. Mac Millan, ki še ni utegnil sneti cilindra, pa bi začudeno ugotovil: »Oh, saj prihajajo v našo družbo še _f. drugi...!« — Da, kdaj se bodo zbrali? Deklica, veriga in Živa Od lipinega debla se je vlek- la dolga veriga z nizom želez- nih obročkov. Ne, niti eden ni hotel popustiti. Volku podobna psica jo je nategovala iz dne- va v dan. Živa ji je bilo ime. Tekala je okrog lipe. V nevid- nih obročih je bilo izgubljenih že tisoče in tisoče krogov; pre- tekla je že kilometre in kilo- metre. Deklica ji je nosila hra- no. Iz oglodanih kosti, obednih ostankov in skorjic kruha je črpala znova in znova moči, da je mogla znova in znova oviti krog lipe vrsto nevidnih kro- gov, priklenjena z nizom obročkov v največji krog. In deklica, ki še ni vedela, kaj je trpljenje, ji je iz dneva v dan prinašala ostanke in oglo- dane kosti. Posedala je ob utrujeni živali in večkrat za- mišljeno ogledovala ogrizeno kost, ki je Živa ni mogla po- goltniti. Kako nepomembna je oglodana kost? Sama ne bi imela ničesar od nje. Kako mo- re koristiti Zivi? Deklica je bila že dekle. Na glavi se ji je zvrtinčil konjski repek. Zagledala ga je, ponos- nega, ravnega, mišičastega. Prišel je in zasmilila se mu je stara, volku podobna Živa. Smejal se je z belimi zobmi. ki so se v nizu izgubljali pod vedrim licem. Oči so se mu prelivale v roju krogov. Zgra- bil je verigo, ki je bila že vra- ščena v lipino deblo in povle- kel, da se mu je zaoblila koža nad lahtmi in plečih, na pol- nih stegnih in nogah. Vsi člen- ki so drgetali in tedaj je le eden počil in se raztegnil, da je zgubil okroglasto obliko. Ži- va je poskočila in zdrvela div- je proti gozdiču. Deklica jo je klicala, toda nevidni krog je počil; v divjem nagonu je dr- vela v gozd. Deklica se je smejala, on se je smejal. Sele tisti dan je spo- znala neskončni niz nevidnih krogov, a obenem tudi enega, ki se je v hipu prelomil in zgu- bil svojo neskončnost, da je zaznala začetek in konec. Živa se je kmalu vrnila. Manjkajoči obroček so nado- mestili in zvesto je spet sledila nevidnim krogom okrog lipe. Deklica pa je spoznala začetek in konec kroga, zato se mu je skušala iztrgati in ubrati svo- jo, zdaj ravno zdaj krivo pot. Dolgo ni pozabila ponosnega, nasmejanega obraza. Vendar se v njegov krog ni vrnila. Živa se ji je smilila, da. Živa! Sotelski Predolga roka •Dvajsetletni japonski plavalec Ya- manaka, ki je na olimpiadi 1. 1956 zasedel drugo mesto v plavanju na 400 (4:30,4) in 1500 m (18:00,3) ima predolgo levico. Zavoljo^te na- pake njegovo plavanje ni ravno in tako sta mu tudi ušli prvi mesti na olimpiadi. Da bi to napako popra- vil, mora zdaj nositi železno bučo. ki tehta približno 75 kg. Kdo ve, če mu bo to železje pomagalo do pr- vega mesta na prihodnjih tekmova- njih? Morda ima tudi pri nas kdo podobne težave? Torej: poprime naj sto kilogramsko železno bučo! Drobiž Ce hočeš napisati dobro ljubezen- sko pismo, moraš začeti, ne da bi vedel, kaj hočeš zapisati, in kon- čati, ne da bi vedel, kaj si napisal. Jean Jacques Rousseau Praznoverje zaupa čutom včasih preveč, včasih premalo. Lessing Praznoverje je pesem življenja, zato pesnikom ne more škoditi, če so praznoverni. Johann Wolfgang Goethe Praznoverje je otrok strahu, sla- bosti in nevednosti. Friderik Veliki Smrt je konec za vse, kar je člo- veško, samo za praznoverje ne. Plutarh Japonski plavalec Yamanaka