190
Naravoznanske stvari.
Češnjev jedrčar.
Naj našim sadjerejcem ravno zdaj, ko so češnje na dnevnem redu, opišem tega škodljivca , ki se imenuje tudi češnjev vbadar (Kirschkern-RtUselkafer, Rhyn-chites cerasus T.) in katerega malokdo pozna.
Mali ta rilčkar dolg je vsega skupaj 6 mm., od katerih pripada 4 mm. na život in obglavje, 2 mm. pa
191
na r\lček njegov. Temeljna barva njegova je svitlo-rujava: nad oprsjem ima tri bolj temno-rujave proge, čez krila »xšildke) potezata se pa še dva nekoliko širja cikcakasta pasca enake barve; poleg tega nahaja se na sprednjem delu na obeh straneh života ob robu proti rilčku še po ena bolj temna potezica. Po vsem podoben je prav močno cvetnemu vbadarju ali cve-tarju; le bolj svitle barve in pa za spoznanje veči je od cvetarja.
Ta mrčesek prezimuje za rapavo skorijo češ-njevih dreves; ob času cvetja se oplodi in nekoliko pozneje babica prične svoje delo, to je, v pričete češ-njeve sadežke skozi koščico vbada, kamor potem svoja prav majčkena jajčica vmazano-belkaste barve polaga. V vsak sadek položile po eno samo jajčice; vseh skupaj znese pa od 50 do 80 jajčic. Vbod naredi vselej na zadnjem koncu sadeža malo nad pecljem. V svoj namen poslužuje se vselej in edino le divjih (necepljenih) češenj, ker požlahnenih češenj jedrci premalo škroba imajo, niso za setev, a tudi ličinki ne za živež ugodni, kar je pa pri koščicah divjih češenj ravno nasprotno.
Vbod v sadek se tako dobro in popolno zaraste, da Be na zrelem sadu, kakor tudi na košcici, le kot s prav tanko šivanko piknena pičiea težko zapaziti more.
Tako čaka jajček v košcici tako dolgo, da sadež dobro dorasle; med tem izleže iz njega (jajčka) belkasta in valjasta ličinka z rujavo glavico, in prične razjedati jedrce od zadnjega konca proti klici; nekatera razžre skoraj celo jedrce, druga le dobre 3/4, zopet druga pa celo polovice ne; le klice se nikdar in nikoli ne loti.
Godna ličinka spremeni se potem v umazano-belo-rumenkasto bubo, iz katere, ko so Češnje popolnoma dozorele, potem v 14 do 20 dnevih gorih opisani rilč-kar izleže. Ta prične prec iz koščice si svoj izhod vrtati , kar se prav lahko opazuje, ako so se koščice od divjih češinj za seme nabrale in spravile. Ce je bilo med njimi kaj piškavih, sliši se iz njih ob tem času neko škrbanje, katero kebrček s tem napravlja, da se svojim tanjkim rilčkom lupino (koščico) od znotraj na ven pregledavati začne. Ko si je enkrat malo luknjico prevrtal, pomoli skoz-njo najprej svoj rilček in sprednji dve nogi do prvih členkov, ter se trudi, da iz svoje ječe izleže, kar se mu navadno v eni uri posreči. Sprva je zelo tenak in dolg, a v nekoliko minutah se mu njegov životek popolno in pravilno sam po sebi vravnd.
Ako pa piškave češnjeve sadeže na drevesu pustiš in tamkaj opazuješ, prepričaš se kmalu, da se sadek na tistem kraji, kjer mrčesek svoj izhod škrbati začne, popolnem posuši med tem , ko je na drugi strani okolo in okolo še ves zdrav in svež.
Piškave češnjeve koščice za seme ne veljajo, dasi-ravno imajo klico še popolno celo in zdravo, a manjka jim škroba — glavne podlage za kalitev in rast. Od-bero se pa piškave koščice izmed dobrih in zdravih lahko prec, ko so bile nabrane, čeravno se jim piška-vost na videz še ne pozna; ko so se nabrale, osnažile in po vrhu osušile, denejo naj se v skledo ali pa v škaf vode; zdrave in dobre, ko so se pomešale, padejo na dno, piškave plavajo pa na vrhu vode, če tudi so popolnoma zdrave videti. Ce se potem na vodi plavajoče koščice preiskujejo (to je prec potem, ko so češnje popolnem dozorele), najdeš v njih ali uže dorastle ličinke, malo pozneje bube; ako pa preiskuješ jih nekoliko dni pozneje , najdeš v njih uže razvitega rilčkarja. In, če jih pustiš do gori navedenega časa ležati, delal ti bode žužek v njih svojo škrbajočo muziko.
Zatira se ta mrčes na dva načina: ali da se pozimi in zgodnji pomladi rapava koža, mah in druga nesnaga na   rijuhe pod drevo razpoložene  raz deblo do
čistega ostrže in sežge, ali pa če se češnje o pravem času obero in piškave koščice na povedani način izmed zdravih odberejo ter sežg6.
Razen tega, da češnjeve koščice za setev spridi, ne dela ta rilčkar nikakoršne druge škode.
Mimo grede naj le še omenim, da on (mandelje) prec po oplodbi pogine, ona (babica) pa potem, ko je svoja jajčica v*a donesla.
M. Rant,  narodni učitelj.