zhaja vsak petek
» *;
4'
d
i g poštnino vred in v Gorici a posimi: za celo leto 3 golil., za
i leta 1 gold. 50 sold., za četrt leta old.— Za ude nar. - polit, društva je cena določena, kakor za •uge naročnike. Posamezni listi se prodajajo po 6 sold. v tiskarni.
I
•v-
GLAS
Naročnina in dopisi .
naj se blagovoljno pošiljajo opravnHS«« v nunskih ulicah v tiskarno Karol Mal-
f
Muk
. ^ 'vling-ovo. Vse poiiljatve naj se frankajejo. % 4P *£ Rokopisi se ne vračajo. Oznanila se + A «rejemajo. Plača »e za navadno vrstico.
m se naznanilo samo enkrat natisne, 8	-,
Id., če dvahrat, 12 sold., če trikrat,
5 soldov.
lift
11%
V pomislek.
Prva lastnost vsacega človeka je samoljubje, — pa z razločkom, kolikor se samoljubje poedinih ne da uvrstiti v isto rubriko. Studi se nam namreč ona, kedar jo nahajamo pri človeku, ki ne zna svojega bližnjega, naj se tudi revež zvija mu pred nogami vsled smrtnih udarcev moreče reve. Zdi se nam pa tudi potrebna, kedar gre za to, da se vsakedo vstrezaje svojim potrebam vzdržuje, da more živeti, kakor mu čast in stan veleva. To je potrebno omeniti, da uas nedolžno-krivo sodeči umejo ; za to, kar drugi zlobno kramljajo nam nij mar; bojevati se proti zlobi bi bilo gola neumnost.
Bili so nekedaj časi, ko je tako zvano Šolsko vprašanje pri nas zvonec nosilo, bolje rečeno, osebno šolsko vprašanje tikajoče se osob, na katerih ono sloni. Veliko se je pisarilo in kričalo o siromašni revi nekedanjih „šolmojstrov“; vse je težilo na to, da se učiteljstvo osvobodi, emancipira, kakor se pravi, morečemu siromaštvu iz naročja pa klerikalnemu trinoštvu iz krempljev. Ko Je začel se duh svobode in učen-jaštva bližati materi zemlji zapustivši prej idealni žebelj, na katerem je visel na nebeškem stropu, ter spojiti se z možgani nastalih svobodnjakov in prejšnjim mračnjaštvom, tedaj so delali ti možakarji na cel meh, da so dosegli, kar so nameravali. Uboštvo je kolikor toliko primeroma zginilo od našega emancipiranega učiteljstva —na stroške revnih davkoplačevalcev, čestitamo V principu, to je, da ne žulijo več verige siromaštva osrečevalcev (?) naše mladine.
LISTEK.
Spod sv. Primoža. — V adventu.
»Bratje ! čas nam je uže, iz spanja vstati.“
Rim. 13. 11.
Od tod še nij prikobac&l noben dopis k Vam, g. urednik! Velikega apostola besede, katere sem na čelu napisal, mi nečejo iti iz spomina, vabijo me neprenehoma k premišljevanju. Nje dolžite, da tudi Vas z razodevanjem nekaterih mislij nadlegujem, katere moje srce uže nekaj časa godni, kakor koklja piščetal
Citai sem po slovenskih listih, da nameravajo vstanoviti mladi korenjaki v srcu Slovenije — v beli Ljubljani — društvo, ki bi udom sveto dolžnost nalagalo, nemčurenje iz družabnega življenja trebiti. Lepo to 1 Nič bi ne škodovalo, ako bi si le kmalu omislili turško muziko, in po navodu dr, Zarnika iz domače zemlje izpuljeno tuje zelšče čez mejo spravili, in po tem pri v-bodu v Slovenijo zapisali : „Tukaj nij prostora za nčmčursko in lahonsko zel* 1 Taka namera roi je bila jako všeč, ker se mi je svoje dni,
.	K Jj
Dolgo časa je učiteljstvo zdihovalo pod „ težkim jarmom dt&ovske komande“, kakor se je glasilo, — prišla je ura rešenja, ura svobode, in samoljubni trebuh nij prežvekoval več sitnih skrbij, ki moré človeka od danes do jutri, in od jutri naprej. Prestale so tc skrbi, kajti šola je bila ločena od cerkve !
✓
Sužnje so osvobodili, postavili jih na stalo, ki je dobro honorirano. Pa, kakor se vidi, prišli so možje, ki stojé visoko na klinu neavstrijske, ‘večini narodov avstrijskih tuje lestve, do prepričanja, da krije „ klerikalno trinoštvo* v sebi veče siromaštvo, nego prej w tlačeno učiteljstvo*. In ker sramota včasih véndar do srca sega, tedaj so prišli „možakarji “ do prisiljenega prepričanja, da treba tudi tukaj kaj storiti. Dolge žalostilke se jim cede iz ust; uboštvo du-hovstva jim je priljubljen predmet elegičnih jeremijad, ki pa gotovo nijso vir srca; kajti ti ljudje ne morejo trpeti »čeroosukneža*, naj bode Adi pobarvan sè zveličalnim usta-vaškim mazilom. In ko bi prišlo do tega, da bi trebalo segniti v žep, onda bi zapazili — kisle obraze, a na obrazih:	„Ne
boš Jaka!*
Radi bi se ognili in niti omenili ne onih zloglasnih judeževih soldov, o katerih je „Glas“ enkrat možko besedo izrekel, da kedor za nje berači, ter si zagotovljaje hoté ali nehoté svoj ustavaški značaj pri mini-sterski mizi na prsi tolče, da tak „praktično pripoznava cerkvi pogubljive nove verske postave*. Sicer velja glede tega u-prašanja: „ Difficile est satyram non seri-bere*. In to sredstvo, o katerem je župnik Pflugel v državnem zboru rekel „ Timeo
kakor mlademu slovenskemu fanatiku, srce nad enakimi revolucijonarnimi mislimi ogrevalo. Da nijso bile do dejanja dozorole, zabranil je bil mogočni gospodar. Človek postane z leti treznejšega mišljenja ; kri se mu umiri toliko, da z večo samosvestjo in večo odvažnostjo, ako je stalnega zuačaja, fanatik ostane. Taka se tudi meni godi ! Neked&nje misli se mi hodijo z večo nadležnostjo poklanjat ! On revient toujours à ses premières amours ! Taka društva bi jaz nasvetoval slovenskim starešinstvom, slovenskim advokatom, in posebno slovenskim duhovnikom. Vsi naj bi pristopili iu se zavezali, vse le slovensko uradovati, in pa med sabo in z vsakim rojenim Slovencem le slovensko govoriti. Nadrobnejša pravila bi osuul zato izvoljen odbor. Geslo društva naj bi povedalo njegov namen, zato naj bi se glasilo : pereat nemčurstvo in lahonstvo ! Kedor bi se proti pravilom pregrešil, naj bi plačal kazen, na pr. po 50 kr. za vsako uradno neslovensko pismo, 10 kr. za vsako nemško ali laško besedo. Ne ugovarjajte mi, g. urednik, da bi se s tem sovražnike svobode pokazali, Na-
Danaos.. .*, sredstvo, ki znači marsikaterega, kedor se ga poprijemlje. nij zadostno, nij radikalno, kar velja tudi o dragih vladnih namerah.
Kaj storiti? V nekaterih krajih so blagodušni viši duhovni pastiiji zdatno seme usejali, ki bode gotovo donašalo stoteren sad, ter duhovščino varovalo na večer živenja morečega siromaštva; a povsod ng mogoče kaj tacega, kajti kjer nij, tam *4 mogoče vzeti ; to ostane za nas vedno le „pium desiderium*. Drugod, kjer pogum in srčnost več velja, kjer umevajo boy praktično priliko od goričnega semena, kakor pri nas, si skušajo pomagati sami sé zedinjenimi močmi. In najbrže bi U način najbolje pristojal našim razmeram, le dela, vztrajnega dela bi trebalo, pa poguma dovolj. S tem pa nikakor ne izključtgemo drugih sredstev in nasvetov, marveč ugodilo bi se občni našej koristi, ko bi se enkrat stvar vsestranski pretresla, ter tudi dejanski oživotvorila.	.
J .	,	■ H.
* ' • fj
' -, ■- ■ ;
X>Ol»lsi.
V	Gorici, 15. dec. — (Zastran spemi n e k a dr. J. Hrasta.) Odbor za imenovani spominek izvoljen imel je več sej, in določilo se je, da se napravi oprsna podoba ic marmorja ter postavi v refektorji. Umetnik, ki bo podobo izdeloval, naredil je po najboljši fotografiji iz m&veca za poškušpjo oprano podobo, ki sicer ni še dovršena, kaže pa vendar, da an bo delo dalo zgotoviti. S tem misli odbor vstreči večioi darovalcev. Umetnik se je izšolal v Rimi. c J Ako ostane (kar se gotovo zgodi) še primeren
-——mrnmm-mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm ‘
f
čelo svobode bi si ravno s tem varovali, ker bi si sami svobodno ogradili svojo svobodo I Take bi si napravili denarno zalogo za podporo.... Denar je movens et ageus.
H
V	društvu bi se lehko še o marsičem pogovarjali, n. pr. o g. Stremayru i.t.d. Tako bi znali priti do tega, da bi ne zdihovali več: ai-cut oves erravimus!
Res je, goriško podnebje nij ugodno društvenemu življenju ; rodi se vsako sé smrtno klico v sebi. Skušajmo se enkrat or-ganizovati v delu! Hic Rhodus!*)
Utegnili bi morda napraviti slovenske pokrajine, Primorskega za Bism&rkov in Viktoriov želodec neprebavljive. Pri delu bi se morali pa pogostoma ozirati na Hrvate, vrle brate 1 Ad-ventui dnovi so čas dušnega bedenja in poko-renja. „Bratje, čas nam je uže iz spanja ust&ti*! Zrak postaja zaduhel za katolike in Slovane. O-B hrabrimo srcé sedaj z blagodušnimi sklepi! — Vivat sequens I	Crn internacijonalec.
*] Berite v prihodnjem listu prvi sestavek na prvej itrain,	Ur.
znesek od uže nabranih denarjev, in kor jih še
dojde, misli se, po nasvetu preč. gosp. prošta
barona Codelli-a napraviti še ustanova za eno
ali več sv. maš, kar je gotovo vsim darovalcem
po volji. Dohodkov je »Glas1* precej nabral, po-
poten račun vsih dohodkov in s
ob svojem času. Vendar je Se nič darovali. Do vsih G vimo nujno prošnjo, nni ™
to^Jmv^priobčiii ršejhcm, hibi
zgled svojih vnetih sobratov
gosp
majo ratkem
é *blagodušuc doneske uredništvu pošljejo.
Saj bodo še pozni naši potomci spominjali se
blagega moža, kteremu sedaj živeča duhovščina
« spominek postavlja. Lahko si mislim, da ne bo
Pr

hotel nihče temu častnemu sodelovanji odteguiti
(i.
se. Toraj podvizajte se, če tudi z malimi da-
C »• ^ ,J '* à	* 1	^
U w
m j*

rovi, saj je zrno do zrna pogača
■>'	• -ii-
Pri tej priliki moram omeniti nekega
dopisa v dunajskem .Vaterlandu", v kterem dopisnik neresnico med svet trosi. Ako že
t •	_ j •	a*	•	•	v i i«	1 v*i •
kV v

► ~ ' •
" hoče dopisovati, naj se saj malo bolje podučiti
.v
da, ali pa naj to opravilo pusti, kar gotovo ne
m
bo škodovalo. Odbor je misel, na grobu postaviti rajnkemu spomiuek, popolnoma popustil, ravno tako tudi rnuenje zastran slike iz raznih vzrokov. Tudi edinosti odboru ni bilo treba pri-
poročati, kajti enoglasno se je pritrdilo temu, da
naj gresta p. n. bar. Codelli in prof. Valussi k
nadškofu,
Odbornike je vodila le edina misel spodoben
ÉtoAmìnnlr Mtmlrmntl nAofoftti	PucfifilTl Kmlpom

Spominek rajnkemu postaviti
našega lista bomo pa od časa do časa poročali, £ako izročeno delo napreduje.
■.
WÈM
Iz goriške okolic«, due 13. decembra. — ,8očau v št 50. 10. t. m. je vendar v nekem slučaji naši duhovščini pravična se skazala, ter jo gostoljubno spoznala. To zabilježimo v »Glasu" toliko raji, ker ta pohvala od nasprotne stranke ide. Omenjeni so tam sicer samo trije duhovni, ir le samo pri njih so dotični gospodje zavetja li: Vendar pa rečem z dobro vestjo, da ka-r koli po naših gorah bi bili oni k duhovna
t*
v enakem dogodjaji prišli, bili bi š prijaznostjo
t
veseljem sprejeti in po okoliščinah dobro po-trežfcni. Naši gorski duhovni se sploh z gostoljubnostjo ponašajo, kar bi zamogel marsikter

državni uradnik potrditi. S tem pa nočem reči, da drugi duhovni po naši škofiji nijso gostoljubni, saj oni nimajo tolikokrat priložnosti svojo gostoljubnost pokazati. Zaupamo pa, da bo »Soča" v prihodnje tudi v drugih razmerah naši duhovščini pravična; in zakaj pa ne, ker se vkljub svoje pičle plače le za ljudstvo žrtvuje ? Po vsi pravici torej zahteva duhovščina spoštovanje do svojega stanu, ker ona druge stanove tudi spoštuje, kateri sè združenimi močmi za narod delajo. Zdrave, t. j. opravičene in pristojne kritike se naša duhovščina ne vstraši, ali mahati in vdri-hati tendenciozno, slepecu enako po njej brez vsega razločka je — vandalizem. Ona uij nikdar trdila, da so vsi njeni udje taki, kakor bi imeli
t
biti. Za take pa njeni češtiti stan nij odgovoren. Ako je bil med dvanajsterimi en izdajalec, bi se med večjim številom^ tudi kak najti zamogel. Se li ne nahaja tudi pri drugih stanovih taka? Od posameznega pa na celi stan natolcevalue sklepe delati, bilo bi ravno tako nepravično, kakor zavoljo kakega posameznega gorskega »magnata" bodisi že krčmar ali ne vse druge v eno in isto košaro metati. • (Beri S. ravno tam) Še se nahajajo v gorah magnati, pravi možaki, žalibog, da tudi njim je kukavica že vpešala peti ter jih s prihodnjim pridelkom tolažiti.
S Krasa, piše se »Slovencu": Pri nas, kjer je sicer malo krasnega, velikp pa krasto-vega, raste poslednji čaš revščina, da se Bog usmili! Kmet blaga prodati ne more; zarad proteče kuge po sosednjih krajih se sejmi ustavljajo. Kupiti je treba živeža, obleke, a denarja ni celò za potrebo na pósodo dobiti. Kjer nič ni, pravijo, tudi vojska ne vzame. V taki nad-loščini naj bi davkarija, kar je mogoče, milostno ravnala. Grozno je slišati, kako sem ter tje neusmiljeno iztirjavajo davke Kraševcem. Za zdaj le dva izgleda.
Bilo je v neki hiši ženitovanje, kar pripeljejo v tisto hišo, ki je tudi županova, skrinjo s siromaško obleko žene in petero otrok, ktere mož in oče v bolnišnici čaka rešenja svojih bolečin. Vzeli so ji skrinjo z njeno in otročjo obleko zarad 8 gold. zastalega davka. Župan in gospodar poznavši žalostne razmere one dru-
žine, poprosi nazoče svate, ki so v tem trenutku zložili znesek zastalega davka, in sam izvrševalic vradnik, kteri je po višjem povelju le nerad spolnoval ono težavno opravilo, je, čast mu bodi! priložil dva forinta; in ubogi revi je po zbirki ostalo še 90 soldov, da je kupila živeža svojim bolnim in sestradanim otrokom.
V neki drugi vasi je pred nekaj časom gospodar bil za smrt bolan; stareji sin v nezavednosti, mlajši hirajoč več let, je pred nekimi dqevi zapustil dolino solz. Gospodinja pri majhnih otrocih je luto in dan redila dva prešička, upaje si s tem kaj pomagati. Pride v vas črna vojska, vzame oba, proda za zastane davke za 23 gold.; čez mesec bi se bila za 70 gold. lahko prodala. — Pomagaj si potem kmetič, ki veš, da nad teboj biva pada z 2000 gld. plače itd.
iz Ljubljane, 15. dec. — Beseda v reduti — deputacija pri Vidmann-u — občni zbor čitalnice.) Menda sem Vam zadujikrat omenil, da letos katoliška družba ni mogla shajati z doneski posameznih dobrotnikov pri napravljanji zimske obleke za revne dolarčke in šolarice. Napravila se je v ta namen beseda v prelepi redutni dvorani, kjer zboruje deželni zbor, in izvršitev bila je po vsem ' vrlo dobra. Posebno pohvalo zaslužijo pevci, ki so blagovoljno težavno delo v prid revni šolski mladini prevzeli, enako tudi vojaška godba. Čistega dohodka zna biti okoli 200 gold. — Našega deželnega namestnika viteza Widmanna so v veliko zadrego spravljali gospodje, ki so šli pritoževat se zastran nepravično sostavljencga volilnega zapisnika kupčijske in obrtniške zbornice. Deputacija fiila je sostavljena iz izbranih mož, med njimi dr. Costa, dr. Zarnik, Horak, Petričič, V. C. Zupan in drugi. Costa je bil prvi govornik in je natanko pojasnil stvari, ktere bi tako ne smele biti neznane prvemu vladnemu možu na Kranjskem. Nadaljeval je dr. Zarnik njega je podpiral Zupan in na vse vitez in svetovalec Widmann ni vedel bolj tehtnega reči, kakor „es war ein ver seli en" itd. in konec je bil, da je rekel naj se pritožijo pii volilni komisiji in naposled pri miiusterstvu. Gosp. Wid-mannu se brž vidi, daje dvorni svetovalec,


Nekdaj in zdaj.
m.
Ljudi tistega kraja, kjer sem bil jaz rojen, bližnji sosedje ^1 r h a r j e imenujejo, se ve da, za* šalo ; ravno tako, kokor imajo tudi prebivalci sosednjih vasi in vasic svoje posebne priimke, s kterimi je drugi pitajo na pr. P o 1 e n t a r j i, Gavgarji, B obar ji itd. Da nas Mrharje v šali imenujejo, izhaja od tod, da se je n e k-d aj samo v našem trgu živina klala, v bližnjih vaseh pa ne. Zdaj pa je ni skoraj tako majhne vasi, da ne bi imela svoje mesnice. Kdo je nek-daj meso vžival na kmetih? Ko sem še v o-tročjih letih, do leta 1829, doma bil, nismo v-kupili mesa drugače, kakor za velikonoč, in binkošti; na božič pa ne, ker smo o tistem času navaduo prešiče klali, in smo klobase pa svin-skega jedli. Cez leto smo bili veseli, da je bila v ričetu koža, ali pa, posebno o nedeljah in praznikih, en kos suhega svinskega mesa. Da bi bil kdo v mesnico pogledal, to ni nobenemu padlo v glavo, to bi bila potrata. Pa zdaj ? Vsako nedeljo, vsaki praznik mora biti goveje meso, in še celo o delalnikih. In potem tožite, da ni de-
naro za »fronkeM! — Kdo je nekdaj „kofé“ poznal ? Zdaj petdeset, tudi štirdeset let, je komaj kje kaka sladkosnedna ženica na skrivnem si kavo kubala ; očitno si tega delati upala ni, da ne bi bila prišla ljudem v zobe. Današnje dni še beračica vsaka kavo srka. Tako je, vse se je spremenilo ! Jaz, ki sem uže precej v letih, se ne morem še privaditi naši novi kuhinji, kjer uže več ne vedo, kako bi jedi popačili kuharji in kuharice, tako čudno je napravljajo. Vselej grem z nekako nevoljo h kosilu, kedar sera kam povabljen, ker dobro vem, da bom reči jedel, ki jih ne poznam, ker bodo vse zašemljene, ali kakor jim pravijo „garni“. Doma udobim za juho dober kos mesa, in vem, da je meso 1 in tako pri vsaki drugi jedi vem, kaj je, in tedaj naj raje doma jedam. Duh časa se utiska vsem rečem, še -celo pri jedi najdemo mu sledu ! Dokler so bili ljudje še bolj priprosti, resnicoljubni, pošteni, pravični, dokler je „mož beseda" več veljal, kakor zdaj pisani »Strumenti" z vsemi „in-tabulacijami"; tedaj so bile tudi jedi bolj pii-proste, in kuharjem in kuharicam ni bilo treba
toliko si ubijati glave, kako našemiti razna jedila.
Oj zlati nekdanji časi! dekla se pride ponujat v neko hišo, ki je štela še precej glav. „Prav! ji pravijo, mi te vzamemo v službo, samo da znaš kuhati; glej! pri nas je treba za več oseb kuhati." — *0, kuhati pa znam, odgovori dekla, saj sem v dozdanji službi prešičem kuhala 1" — Naj bo to res ali ne (povem jo, kakor sem jo slišal), gotovo je, da nekdaj ni bilo treba velikih »študij", ako je ktera hotela kuharica postati.
Pa, poglejte, no! kam sem od Mrharjev zašel? Ena beseda do drugo, in tako se nam ubogim umrjočim lahko dogodi, kar se godi po-gostoma nekemu starikastemu gospodu v Gorici. Kaj hočemo? star je, »anchiemò dal secul pas-sat“, kakor bi Goričan rekel ; in stari ljudje, kakor je sploh znano, vedo dosti povedati, in radi govorijo in čenčajo. To lastnost, da ne rečem »napako", so stari ljudje zmirom imeli, tako da je uže Ciceron, kjer piše od starosti, zapisal: Senes loquace s. Tedaj ta stari gospod, ki vé od vsega govoriti, in veliko govoriti, začenja vsako reč pripovedati „à primis principi is z vsemi mogočimi okolnostrai; in med tem, ko ffper longum et latum" vse okolnosti. „cum
ker je deputacijo poslal k tistemu pravice iskat, ki narodnim volilcem škodo ‘dela — k Vcste-neku ! Je že taka, komur so bogovi dali službo, dali šo mu tudi še kaj druzega.
Čitalničen zbor n} bil ravno posebno dobro obiskan, vršilo se je pa vse v najlepfterti redu. Dr. Bleiweis je v svojem začetnem govoru omenil delovanje čitalničnega odbora, kteremu se je zahvaliti, da je na tisti stopinji ostala, kakor v začetkn svoje ustanovitve. Tajnik id blagajnik sta sporočevala o ugodnem društvenem stanji in naposled se je volil odbor. Za predsednika je bil zopet enoglasno izvoljen dr. Bleiweis, skoraj e-nako tudi vsi drugi odborniki.
Ogled.
Avstrija. Državni zbor ima navadno po dve seji na dan, da pred prazniki. finančno postavo za leto 1875 konča. Veliko se govori pri posameznih odstavkih in resolucija za resolucijo se stavi, vse to pa vendar ne ovira, da se skoraj vse sprejme po nasvetu finančnega odseka. Postava za leto 1875 se je sprejela. V nedeljo se je govorilo o zahtevanji ministra za kmetijstvo in ministra prava. Oba sta dobila privolje-no, kar sta tirjala. V pondelek je bila daljša razprava o subvenciji. Gospo* ska zbornica začne razpravo o finančni postavi 17. t. m. in bo gotovo hitela. Vredno je tudi opomniti, da se je v zbornici poslancev govorilo zastran železnice, pa ne predelske ampak čez Pontebo. Malo upanja je, da se za Goriško toliko potrebna 'železnica zdaj začne delati, s tem pa ni škoda le za soško našo dolino, za Goriško sploh, ampak posebno za edino večje primorsko mesto Trst, ki bo svojo, veljavo bolj in bo^j zgubovalo. To je posebno povdarjal poslanec Kellersperg, ki je rekel, da železnica čez Pontebo je podkopavanje Avstrije; in le Predelska železnica vstreza našim domačim avstrijskim potrebam.
Na Krajnskem je močno gibanje
omnibus incidentiisM popisuje, kar, se ve da, še precej Časa trpi, pozabi kakšenkrat samo reč, ktero je hotel povedati. To sem jaz uže na na njem skusil, da je po dolgem govorjenji me vprašul : W a s wollte ich schon e r z a file n? in to isto so tudi drugi na njem uže skusili. Pa pustimo ga, dobrega starčeka, iu vrnimo se k našim Gavgarjem. Kakor namreč imamo mi častno ime Mrharji, tyko imajo naši bližnji sosedje ime Gavgarji. Od kod to? Ime ima zgodovinsko imenitnost. V zlatih starih časih, ko so Še tatove vesili, so bile „gav-ge“ ali vislice za celo našo dolino v tej bližnji vasi postavljene. Tu ni bilo treba hoditi drugam „gavgc“ na posodo jemati, kakor nekje na Krajnskem, kakor sem od dedov slišal. Zasačili so enkrat tatù, in hajdi ž njim na vislice. Pa vislic niso imeli 1 Kaj tu početi ? Šli so do sosedov, ki so svoje vislice imeli, in prosili, naj jim je za zdaj posodijo. „Kaj pa da ! so jim sosedje odgovorili ; „gavg“ pa ne posodimo ; te bo le za nas in za naše otroke !M Prosit !
(Dalje.)
med volilci kupčijske in obrtnijske zbornice zastran nezaslišanih vladnih manevrov, s kterimi misli večino nemškutarstvu pridobiti. (Glej dopis iz Ljublj.)
češki poslanci niso bili pozvani, naj pridejo v drž. zbor. Vlada se menda boji zopet propasti, ako bi nove volitve razpisala, zarad tega rajši ni silila zbornice, naj hitro presodi folitve.
Ogrsko. „Prosim za besedo" imenuje se članek, ki je objavljen v „Nagyar Allam-uu, spisan od bivšega uda Deakove stranke. Znamenite so nektere točke n. pr: kralj naj drž. zbor razpusti, — pokliče naj Sennyey-a in njegove tovariše v ministerstvo, — manj ministrov — vojaščina se na pol zniža in V3ak je dolžen 12 let kot voja k ali učenik služiti. — Vse no-vošegno posnemanje zunajnih držav se opusti in premišljuje naj se: Kako se more Ogrska ohraniti. — Vlada naj se po krščanskih načelih. — Javna dela naj oskrblj ujejo vojaki, kterim naj se takrat nekoliko plača poviša. To jih bo bolj okrepilo, kakor smešno, Pruse posnemajoče skakanje in dirjanje itd. Ma^siktera resnica je v tem. V ogrskem državnem zboru so podaljšali fin. ministru oblast, davke še za naprej po stari postavi pobirati. Menda bodo še nekaj časa vlekli, pa pomagàno je vrlo malo in polom bo toliko hujši, kolikor bolj pozno pride.
Jiotel po sili premagati kraljevo vojno, plačal je pa drago to svojo željo.
Zunanje države. Vsa pozornost je obrnjena v Berlin, kjer se vrši sodniška obravnava proti Arnim-u, bivšemu poslancu na francoskem dvoru. . Obravnava bila je večidel očitna, le nektere reči brale so se pri zaprtih durih. Občinstva ni moglo veliko nazočega biti, ker je majhen prostor to zaviral. Arnim je tožen, da je državne papirje po krivem za se obdržal, ali po domače iz arhiva francoskega poslanstva — ukradel. Sodniki so izvrstni juristi, še bolj pa njegovi trije zagovorniki slovijo kot u-čenjaki prve vrste. Državni pravdnik je tožbo utrjeval več ko tri ure in predlagal, da se Arnim obsodi na dve leti in pol zapora. Za posebno okoliščino je navedel, da bi bilo lahko to ravnanje imelo hude nasledke, tudi vojsko. Ko to pišemo, ni nam še znano, kako se je obravnava dalje vršila. Bismarck s te;m, da moralično uniči nevarnega nasprotnika, zopet svoje stališče utrdi, in ker je naj nevarnejšega tekmeca pred svetom pokončal in zmagal, bodo ga pruski in avstrijski Bismarkovci še bolj malikovali. Francoska bo morala 1200 milijonov na posodo vzeti, da armado popolnoma oboroži. Na Francoskem delajo z vsemi močmi, da se pripravijo dostojno sprejeti sovražnika, ako le pride ; pri nas pa se ugiba in ugiba in na zadnje se še vse natančno razkrije, kako napreduje v arsenalu posku-šnja z novimi topovi itd. Na eni strani stari »zopF, na drugi pa- odkritosrčnost, ktero sovražnik v svoj pri d obrača. — Na Španjskem so bili 8. in 9. tepeni republikanci, njih vojskovodja ranjen in zdaj se govori, da Serrano prevzame poveljstvo čez vso armado — pa vedno se izgovarja sé slabim vremenom. Ta zmaga je bila velika, ker je bil boj si,Ino hud. Loma je
Razne vesti.
— Potovanje v sveto deželo. Kakor dose-daj, napravi se tudi letos skupno popotovanje v sveto deželo. Kdor ima voljo, čas in denar, naj se oglasi do 8. febr. 1875 pri generalnem komi-sarijatu na Dunaji (Stadt, Franciskanerplatz N.
4). Do 18. febr. se mora odposlati dotični znesek za vožnjo in sicer za 2. razred na Lloydovem parniku plača se 550 gl., za prvi razred pa 640 gl. v srebru. Šteje se od Trsta v sveto deželo in nazaj do Trsta. 28. febr. odrinejo popotniki iz Trsta. Tje peljaje se obiščejo Korfu, Syra-o, Smyrno in Jaffo, nazaj gredč pa Kaifo in Aleksandrijo. t
— Nov sovražnik kromptrja. V Ameriki so zapazili nekega hrošča (kebra), čigar ličinka sneda krompirjeva stebla in s tem veliko škodo napravlja. To snedeno žival tudi v Evropi poznajo, ni se pa še nikjer prikazala.
— Missa solennis od Bethoven-a. Ali jo bodo goriški pevci na sv. božični dan v stolni t cerkvi ali na »Travniku pri Jeznitih* peli, utegne kdo vprašati? Prazno upanje 1 Imenovano mašo peli so te dni na Dunaji v Jcmcertu ; kdaj bo pa prišel čas, da bodo v Gorici v cerkvi pustili tisto kroženje, (petje itak ni) in začeli sloveani službi božji primerne maše peti, če tudi ravno Be-thoven-ove ne? (Skrajni čaa je, da bi se v meti» to imelo, kar se nahaja po deželi, tudi že v najbomejših vikarjatnih cerkvah — dostojno petje. Ur.)
— Vesela novica tdravnikom. V Londonu je nek zdravnik bolno ženo operiral. Stan njen pa se po operaciji ni zboljšal, ampak pohqjšal, zato je najviša sodnija zdravnika obsodila,* da mora bolni ženi 500 funtov steri, plačati. Ko bi se tudi še kje drugod take sodnije upehale !
— Goveja kuga razsaja po Istriji. V okrajih Voloska, Kastua; po vaseh: Kupa, Jeligpe, Lipa, Dolenje itd. pobrala je že veliko goved. Namestništvo v Trstu prepoveduje toraj vse živinske smenje v Istriji. Naj bodo gospodarjii posebno na meji, pazljivi, da si po kteri koli neprevidnosti te nadloge ne nakopljejo, prav poseben pozor imeti dolžna so pa župansUa.
— »Učiteljski tovariš“, vrlo dobro uredo-vani list za šolo iu dom, izhajal bo tudi v prihodnjem letu in velja za celo léto 3 gl., za pol leta 1 gl. 50 sold. Priporočamo ga učiteljem, učiteljicam, ^posebno pa tistim duhovnom, ki o-pravljajo službo učitelja. Marsikako izvrstno' tvarino bodo našli v tem listu, ki pod vrlim uredništvom g. M. Močnika vse podpore zasluži. Letos bo ua pr. prinašal iz peresa prof. Fr. Marna popis delovanja gim. vodje J. Nečasek-a in A. Umeka, pesnika. Prvi bo služil učiteljem, drugi učencem v izgled. Že ta tvarina priporoča list.
— Papež in Petrarka. Ko je papež Klement VI. na smrt bolehal, mu Petrarka poroči, naj se čuva zdravnikov, ter naj v spominu ima grobni napis, katerega si je dal urezati cesar Hadrian in ki se glasi : »Umrl sem zaradi premnogih zdravnikov/
— Deželna vlada na Krajnskem je v novejšem času imenovanim farnim administrator-
:
			

■jpjrn Knytiskem neki ustavila dohodke, ker so bili od Ikofa brez vladinega dovoljenja na-
.j»	-	-
stavljeni. Kmalo bomo slišali, da kak načelnik deželne vlade od škofov zahteva, naj. mu tudi kaplanske dekrete, preden jih odpošljejo, prediale | potrdilo!
— Iz Kanala se nam piše, da so v Go-renjivasi zasačili človeka, ki je ponarejen denar med ljudi trosi). Dalj časa bU je na sumu, tudi stanovanje so preiskovali, pa vselej brezuspešno. Zdaj so pa morali priti na gotov sled, ker moža •o izročili sodniji. — Še nekaj. Tistega starega grešnika, ki je bil uže enkrat v preiskavi zarad skrnnenja majhnih deklic iu krivične tehtnice, pa jo je takrat srečno vnesel, zasačila sta dva čnvaja javne varnosti na mostu, ' ko je imel v svojih krempljih zopet mlado žrtev. Nesrečna jje bila koj drugi dan pri sodniji zaslišana. Ali se bo tudi zdaj zmuznil zasluženi kazni?
~ Škof Strossmagr je daroval glavnici za podporo revnih slušateljev na vseučilišči v Zagrebu 10.000 goldinarjev.
— Deželni zbori. Miuisterstvo naznanja, da se deželni zbori začno med veliko nočjo in binkoštmi.
*	— Napredek v Celovcu. „Kftrntner-Blattu poroča, da je bila v baron Sterneck-ovi hiši velika Žalost, ker „Ellaa je nehala živeti. Na dvorišči imenovane hiše bila je sučntnim dušam na ogled izpostavljena, v krasno belo rakev položena ,£111* — opica baronova ! ! Pravijo, da bodo %ilo pripeljali v Hornstein in tamkaj pokopali. Iti bi le še svetovali, naj bi z Elio poskusili prvo sežiganje „mrliča", to bi bil naprednjašk na-predek za vse opičarske norce.
— Izleček grahovega strožja dišava za juho. Navadno se grahovo stročje potem, ko se je grah izliišil, porabi za svinje ali se pa zavrže. Umnim gospodinjam naj povemo, da si s tem*zametujejo izvrstno dišavo za juho in sicer nivno v onem času, ko ni frišnega sočivja dobiti. Stročje se namreč v vodi, kterej se nekoliko solika (kohlensaures Natron, ki se pri figovcih z dišavami dober kup dobiva) primeša, dobro pokuha, na platnu precedi, potem z nekoliko sladkorjem ukuha, • da se prav zgosti. Tako se dobi izleček, ki ostane brez kvara, kakor dolgo želiš; izleček za majhno žličko v krožnik juhe pomešan zadostuje, da juha prijeten okus frišnega graba dobi.
(„Vlksbl. f. Stadt u. Ld.“) „Gosp.“-
— Cepljenje češpelj na ram slive.' Na mar-sikterem posestvu se nahaja veče ali manjše število tako imenovanih ranih sliv, čijih sad pa je skoro brez vse vrednosti, dostikrat še
*	zdravju nevaren, kajti griža in mrzlica je že bila dostikrat nasledek nepremišljenega uživanja tega sadù. Na te slive se dajo pa domače češplje z dobrim vspehom cepiti, tako da je malovredni sad v kratkih letih v cenjenega in priljubljenega domače ali pozne češplje spremeniti. Domača češplja se na ranih slivinik steblih prav rada prime, prav bujno raste in močne veje poganja, tako da se porezana in po cepljenju zgubljena krona v malih letih nadomesti in jeseni z najboljšim sadom polni. To cepljenje je posebno zarad tega vsega priporočila vredno, ker navadna pozna češplja v marsikteri zemlji neče Veselo rasti, posebno v težki ilovici rada hira ; rana sliva je pa v vsaki zemlji zadovoljna. Ce
se tedaj v taki zemlji rane slive posadijo in potem na uje češplje pocepijo, je dobiček očividcu* Cepljenje češplje na rane slive toraj živo pripo-ro čarno.	______
Naročnikom!
Leto se bliža koncu. Vsak priden gospodar mora konec leta svoje reči poravnati, tako želimo tudi mi svoje dolžnosti do tiskarniee spolniti. Kdor ima torij še kaj na dolgu, n^j te dni pošlje ali denar, ali pa saj naznanilo, do kedaj da misli plačati. Prihodnjič objavimo obširneje vabilo za naročbo in marsikako naznanilo glede našega lista. Uredništvo in opravništvo.
Domače stvari.
(Mašnikovo posvečevanje.) Jutri 19. deč. bodo prevzvišeni uadškof gospoda Karola Cigon-a in Jerneja Mullon-a, lanska četrtoletnika, ki sta morala zarad vojaščine tako dolgo čakati v maš-nike posvetili. Danes sta dobila dijakonat.
— V Štvrjanu so po noči od 14. do Ì 5. t. m. tatovi skoz dvoriščina vrata ulomili in obiskali vikarjev kokošnjak. Pobrali so mu vso kuretnino.
(Supplent.) Ker se je podal prof. moralne teologije dr. Valussi na Dunaj v drž. zbor, prevzel je po nasvetu imenovanega dohtarja vikar stolne cerkve Dom. Alpi suppienturo za ta čas.
(Za spominek dr. Hrasta) darujejo: Č. č. gg. VaL Doljak, vik. v Gorjanskem 3 gl. — And. Brezovšček, vik. v Štanjelu 2 gl. — Mat. Černič, duh. v pok. 2 gl. — Ioahim Jereb vik. v Jageršeh 2 gl. — Janez Wester vik. v Otaležu 2 gl.
v
(Za pogorelce v Cepovanu) daruje občina Podgora z vikarjem 6 gl. — Joahim Jereb vik. v Jageršeh 3 gl.
®X)(X)(X)(X)(X)(X)(X)(X)(X)(X)(X)2
o	„, * rv	>j
X	Med. & Chir.	X
~ Dr. Martin Keršovanip(
Magister porodničaretva, p
Gradca prisedši v Gorici f( o naselil, se p. t. občinstvu priporoča j X ter javlja, da bode zdravil na domux H vsaki dan od 10. do 12. ure predpo-H )"( ludne. Stanuje: na „starem placuu)“( j št. 29. tik velike cerkve. j
gg(X)(X)(X)(X)(X)(X)(X)(X)(X)(X)(X)8Ž3
/—N
)(
j ki se je iz
100
OBISKOV ALKIH IISTKOV VELJA
v Mailingovi tiskarni
samo 1 goldinar.
PRAVI
VILJEilovi
»	'	‘t ;
protiartritičen, proiirevmatičen
čaj za čistenje krvi
proti protinu in revmi
rabi se
v zimskem ozdravljanji
kot edino gotovo sredstvo za čistenje krvi,
Z dovoljenjem c. k. dvorne kance-lije. Dunaj, 7. decembra 1858.
ker je od prvih medicinskih autoritet
EVROPE
Z Najv. patentom c. k. Velič. proti ponarejanji zavar. Dun.28.mar.1871
z najboljšim uspehom rabljen in odobren.
Ta čaj očisti ves organizem ; kakor nobeno drugo sredstvo preišče vse dele celega trupla, in odstrani po notrajni rabi vse nesnažne nakopičene tvarine bolezni iz njega. Uspeb j e gotov in dolgo traja.
Temeljito ozdravi protin (gicht), revma, zasta-| rane trdovratne bolezni, vedno gnoječe se rane, vse spo-love in kožne bolezni, ogrce na trupla in obrazu, lišaje in sifilitične gobe.
Posebno dober uspeb kaže raba tega čaja, ka j dar jetra ali vranca raste, pri vsih hemoroidalnih bole znih, pri zlatenici, hudih bolečinah v žilah, kitah in členkih, pri obteženji želodca, kadar sapa zapira, pri j vsih boleznih na spolnih udih pri možkili in ženskah itd.
Bolezni, kakor bezgavke, bramorji ozdravijo se I naglo in temeljito, ako se čaj pridno zaporedoma pije, ker je raztopilno sredstvo in žene na vodo. Neštevilno veliko spričeval, pripoznanj in pohvalnih jusem 8e na zahtevanje zamore na ogled poslati zastonj, ki zgoraj I rečeno popolnoma potrdijo.
V dokaz rečenemu navedemo tu nekatere dopise | pripoznauja :
I G. Franc Viljelm-n, lekarnlčarju v Nennkirchen-u
Bottusani na Moldavskem 25. marca 1873. Dvakrat sem že po tretji osebi naročil Vaš slav [noznani protiartritičen in protirevm&tičen Viljelm-ov ča, za čistenje krvi, in ker je bil pri mojih prijateljih tako sij^jeu uspeh, obrnem se zdaj naravnost do Vas a naročilom, da mi takoj 10 zavitkov dopošljete. Priložim tu 10-gold. Sé spoštovanjem podpisuje se
Ludvik il, Mdzykl, c. k. avstr.-ogrsk. vicekonsul
. •
|G. Franc Viljelm-n, lekarnlčarju v Neunkirchen-u
Holleustein 31. marca 1873. Sprejmite mojo naj srčnejšo in naj toplejšo hvalo I za naglo dopošiljatev Vašega Viljelm-ovega protiartritič 'nega, protirevmatičnega čaja za čistenje krvi.
Večji del e e.n ga sam porabil, deloma pa sem ga oddal tudi mojim prijateljem in znancem, j Od vsih tistih, ki rabijo Vaš Viljelm-ov protiartritičen protirevmatičen čaj za čistenje krvi, sem napro-I šen in mi je zaukazano, da Vam sporočim njih ozdrav ljenje in izrečem njih hvaležnost. Pri méni ltaže Vai čaj posebno dober uspeli. Moje gihtično trplenje je |klubovalo do sedaj vsim zdravilom celih 28 let. Zdaj pa jsem zaporedoma 8 zavitkov Vašega Viljelm-ovega protiartritičnega, protirevmatičnega čaja za čistenje krvi rabi I in bolečine so zginile.
Ker mislim, da je raba Vašega Viljelm-ovega pro tiartritičnega, protirevmatičnega čaja za me dobra in koristna, ako jo nadaljujem, prosim, da mi še dvanajst zavitkov Vašega Viljelm-ovega protiartritičnega, protirevmatičnega Čaja za čistenje krvi pošljete, za kar pr dolžim dotični znesek. Z vsim spoštovanjem hvaležni
Janez Fnterleutner, posestnik.
I
G. Franc Viljelm-n, lekarnlčarju v Neunkirchen-u
M. Schònberg 5. maja 1873. Na novo prosim, da mi pošljete dva ducenta zavitkov Vašega izvrstnega Viljelm-ovega protiartritičnega, protirevmatičnega čaja za čistenje krvi. proti poštnem povzetji. S posebnim spoštovanjem Vaši blagorodnosti udani
J. žl. Frdhlich ________polkovnik v pokoji.
Pravi Viljelm-ov protiartritičen, protirevmatičen čaj za čistenje krvi dobiva se le iz prve mednarodne tovarne protiartritičnega, protirevmatičnega čaja za čistenje krvi v Neunkirchen-u pri Dunaju, ali v mojih po časopisih naznanjenih zalogah.
En zavitek v 8 oddelkov razdeljen, po zdravniškem I naukazu pripravljen, z navodom, kako se rabi v raznih jezikih, velja 1 gold., kolek in pošiljatev 10 sold. .
Da ima p. n. občinstvo večo priložnost pravi Viljelm-ov protiartritični in protirevmatični čaj za ci-stenje krvi kupovati, naznani se, da se dobiva v Gorici v lekarnici A. Franzoni-ta, v Trstu pri Serravallo-u
Odgovorni izdavateij in urednik: ANTON VAL. TOMAN. — Tiskar: MAILING v Gorici,