DOLENJSKI GOZDAR glasilo delavcev gozdnega gospodarstva novo mesto letnik XVI marec 1979 Zaključnim računom na rob Razprava o zaključnem računu je za nami. Ko sedaj ocenjujemo izvedeno akcijo „zaključni računi" se nam zdi, da je bila dobro zastavljena in temu primerno tudi zaključena. Razprava je bila organizirana v skladu s stališči, ki so jih pred razpravo sprejeli predsedniki delavskih svetov in poslovodni organi. Razdeljena je bila v dva dela. V prvem delu so bili prikazani količinski pokazatelji in stroški, v drugem delu pa finančni rezultati od ustvarjenega skupnega prihodka do njegove razporeditve. V nekaterih TOZD so to delitev praktično prikazali na hlodu, ki so ga razžagali na več delov. Najdaljši odrezek hloda so namenili za materialne stroške in amortizacijo, nekoliko manj na osebne dohodke. Sklic delavskega sveta gozdnega gospodarstva V drugi polovici marca bo imel sejo delavski svet gozdnega gospodarstva. Na seji bodo delegati razpravljali o poslovanju prejšnjega leta, posebej bodo še spregovorili o izostankih z dela, sprejeli bodo predlog plana za leto 1979, razpravljali bodo o stališčih republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije o pridobivanju in razporejanju dohodka ter uveljavljanju načel delitve po delu in rezultatih dela. Sprejeli bodo tudi program dela delavskega sveta za 1979, odločali bodo o izplačilu odškodnine za dve tehnični izboljšavi, ki sta ju prijavila Zupančič Anton in Ravbar Ivan, šoferja iz TOZD Podturn. Razpravljali bodo razen tega še o podpisu družbenega dogovora o skupnem urejanju pravic, obveznosti in odgovornosti v zadevah posebnega družbenega pomena s področja varstva, gojitve in lova divjadi. potem za pogodbene in zakonske obveznosti. Kratek odrezek so namenili v rezervni sklad, pa še košček za poslovni sklad, nekoliko več pa za sklad skupne porabe. Večjih problemov ob sklepanju o zaključnem računu res ni bilo. Pa vedar stvari niso tako enostavne in se začnejo z vse večjo zavestjo delavcev v TOZD tudi „zamotavati". V čem je stvar? Delavci TOZp Novo mesto, Črmošnjice in Črnomelj ter TOK Trebnje so ugotovili, da po zaključnem računu nimajo dovolj sredstev v skladu skupne porabe, da bi lahko krili vse obveznosti, ki se iz tega financirajo. Zato so menili, da jim ta „primanjkljaj" solidarnostno pokrijeta TOZD Straža in gradnje, oziroma TOK Novo mesto in Črnomelj. Toda delavci TOZD Straža niso bili takega mnenja. Sklenili so, da ostanek čistega dohodka v znesku nekaj nad 133 starih milijonov namenijo v poslovni sklad TOZD. Delavcem tistih TOZD, ki jim je zmanjkalo denarja za skupno porabo, so priporočili varčevanje, TOZD Črnomelj pa, da naj drugič zmanjša zaloge izdelanega lesa. To vprašanje je bilo izpostavljeno tudi na sestanku v št. 3 Črnomlju. Samo od prodanega in plačanega lesa se ustvari prihodek. Iz tega izhaja, da se delavci TOZD čedalje bolj zavedajo ne samo pravic, pač pa tudi odgovornosti, ki jo imajo v zvezi s pridobivanjem in z razporejanjem celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka. Vse bolj razmišljajo o tem, kako bodo les čimprej prodali, da ne bo ležal v gozdu ali na skladišču, kako bodo najbolj racionalno izkoristili mehanizacijo, znižali potrošnjo goriva, skratka bolje gospodarili in ne nazadnje delili „dobiček" šele takrat, ko bodo pokrili vse svoje obveznosti. M. Srečanje dveh letnih časov, kakršno tudi v naših krajih marca ali aprila ni nobena redkost.. .(Foto: D. Mohar) Poročilo o poslovnem uspehu GG Novo mesto v letu 1978 Zaključni račun za leto 1978 smo sestavljali v skladu z novo zakonodajo, ki je bila opredeljena z zakonom o združenem delu ter drugimi izvedbenimi zakoni, od katerih je najvažnejši zakon o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka. V letu 1978 smo začeli izkazovati sredstva TOZD na njihovih žiro računih v skladu z uredbo o načinu in pogojih, ob katerih lahko uporabniki družbenih sredstev odpirajo in odpravljajo račune pri SDK. Uredba o odpiranju eksternih žiro računov nas ni presenetila, saj smo jo že pričakovali. Zaradi tega smo v drugi polovici 1977 odprli interne žiro račune po TOZD. Z odpiranjem eksternih žiro računov je ukinjen žiro račun delovne organizacije in se vsa sredstva vodijo na računih TOZD, TOK in DSSS. Z odpiranjem eksternih žiro računov po TOZD je potrebno glede na predpise o plačani realizaciji ves interni promet med TOZD sprovesti preko žiro računov TOZD, ker se samo realizacija, ki je plačana oziroma zavarovana s predpisanimi inštrumenti, lahko všteva v celotni prihodek TOZD. Celotni prihodek v delovni organizaciji je 308,129.759,46 din oziroma za 24 % več kot v letu 1977 in 12 % več kot v planu za leto 1978. Tak porast celotnega prihodka je rezultat večjega odkupa v zasebnem sektorju (za 12 % v primerjavi z letom 1977) in višjih prodajnih cen — za 23 % v primerjavi z letom 1977. Obseg proizvodnje gozdnih sortimentov v družbenem sektorju je bil v letu 1978 na isti ravni kot v letu 1977. Materialni stroški so doseženi v znesku 135.781.432,52 din oz. za 14 % več kot v letu 1977 in v višini plana za leto 1978. Porast materialnih stroškov je za 10 % nižji od porasta celotnega prihodka, kar nam kaže, da bo dohodek, ki je odvisen od gibanja celotnega prihodka, materialnih stroškov in amortizacije, višji od lanskoletnega, in sicer za 33 %. Amortizacija kot nadomestilo za obrabo osnovnih sredstev je dosežena v višini 8.647.614,75 din. Amortizacija se je povečala za 23 % v primerjavi z lanskim letom in s planom za 5 % zaradi nakupa novih osnovnih sredstev in zaradi revalorizacije. Pogodbene in zakonske obveznosti, ki se poravnavajo iz dohodka, znašajo 63,824.205,21 din oz. so za 55 % višje kot v letu 1977 in za 36 % kot v planu za leto 1978. Glede na tak porast zakonskih obveznosti bomo analitič- no poskušali prikazati posamezne obveznosti in dokazali, da se velik del teh obveznosti nanaša na obračunski sistem in v manjši meri zaradi porasta le-teh. Struktura pogodbenih in zakonskih obveznosti je naslednja: Znesek Indeks 78/77 prispevek za SIS izobraževanja 2,688.397,70 76 prispevek iz doh. SIS znanosti 540.991,10 59 prispevki iz dohodka SIS kulture 35.564,70 89 prispevki iz dohodka SIS zdravstva 2,067.975,15 152 prispevki iz dohodka SIS drug. dej. 177.445,05 13 prispevki za pokoj, in inv. zav. 3,840.763,20 147 prisp. za zap. in soc. zav. del. 299.082,20 167 davki iz doh. republiki 1,608.645,10 91 del. doh. za del. skup. skup. sl. 11,800.000,00 — del. doh. za obv. zbolj. č. okolja 622.212,80 160 del. doh. za članarine 238.913,30 153 del. doh. za spl. ljud. obr. in dr. samoz. 88.010,70 13840 del. doh. za zavaroval, premije 1,565.017,30 174 del. doh. za plač. bančnih štor. 91.666,81 44 del. doh. za druga plačila 32,129.520,10 147 del. doh. kije rezultat izjemnih ugodnosti 6,030.000,00 104 Skupaj: 63,824.205,21 155 Iz podatkov je razvidno, da se v letu 1978 prispevki za delovno skupnost skupnih služb štejejo kot obveznost iz dohodka, medtem ko smo jih v letu 1977 poravnali iz materialnih stroškov. Če izločimo skupne službe iz dohodka, je indeks 78/77 127. Če prištejemo izdatke za skupne službe k materialnim stroškom, je indeks porasta materialnih stroškov 124 in na ravni porasta celotnega prihodka. Pripominjamo, da je v zakonskih obveznostih zapopadena tudi obračunana biološka amor- tizacija, ki znaša ze leto 1978 26.331.827,65 din in za leto 1977 19.424.734,56 din (indeks 136). Če izločimo delovno skupnost, biološko amortizacijo in obveznosti iz izjemnih ugodnosti, dobimo naslednje zneske za-konskih obveznosti: 19,662.377,56 za leto 1978 in 15,904.410,36 din za leto 1977 (indeks 124). Ta primerjava je bolj realna in nam kaže, da so to obveznosti, ki se nanašajo bodisi na sistem obračuna osebnih dohodkov, bodisi na sistem obdavčitve dohodka. ■ 0000000000000000000000*000*00**0**000**0 ■ J Zbori kmetov - lastnikov gozdov J ^ - n £ V tem mesecu bodo sveti OK v Novem mestu, Črnomlju ^ * in Trebnjem v sestavi gozdnega gospodarstva Novo mesto $ £ sklicali zbore kmetov - lastnikov gozdov. Na zborih se bodo * £ kmetje pogovarjali o spremembah kmetijskih zakonov, zlasti ^ £ zakona o združevanju kmetov, ki spreminja pogoje za ^ £ pridobitev statusa članov temeljne organizacije kooperantov. ^ 5 Govori namreč, da je članstvo prostovoljno in ne po sili ^ 2 zakona, kot je bilo to urejeno doslej v zakonu o gozdovih. £ £ Zakon o združevanju kmetov bolj natančno ureja tudi $ ^ družbenoekonomske odnose na področju pridobivanja in * £ delitve prihodka, dohodka in čistega dohodka, zlasti med ^ ^ delavci in člani v temeljni organizaciji kooperantov. ^ ^ Kmetje se bodo na zborih natančneje seznanili tudi z s £ rezultati dela v preteklem letu in sprejeli načrt dela za ^ 4 letošnje leto. £ J Seveda pa bodo na zboru prišla na dan tudi druga ^ ^ vprašanja, ki zanimajo lastnike gozdov in delavce, ki delajo v S £ TOK. M. s ■ VI. V%.% v ■ Pri obveznostih iz dohodka izstopa indeks izdatkov za splošno ljudsko obrambo, ker smo ga v letu 1977 financirali iz sklada skupne porabe, v letu 1978 pa iz dohodka. Čisti dohodek dobimo, ko poravnamo iz dohodka obveznosti, katere smo prej analizirali. Čisti dohodek znaša 99.876.506,98 in je za 23 % večji kakor leta 1977 in za 18 % večji kot je bil planiran. Za osebne dohodke smo namenili 77,569.882,46 din, kar predstavlja 19 % več kot v letu 1977 in 13 % več kot je bilo planirano. Glede na dejstvo, da je število zaposlenih v letu 1978 za 3 % večje kot v letu 1977 in daje terenski dodatek v začetku leta 1978 prenesen na osebne dohodke, je porast osebnih dohodkov nizek. Poprečni neto osebni dohodek znaša 6.369 in je za 17 % višji kot v preteklem letu. Rezervni sklad formiramo v skladu z zakonskimi predpisi, in sicer 2,5 % od dohodka. Sredstva rezervnega sklada se lahko uporabljajo med letom za obratna sredstva, sicer pa se uporablja rezervni sklad za pokriv anje izgube, če do nje pride. Za rezervni sklad smo namenili 3,826.311,20 din oz. 159 % več kot v lanskem letu in za 61 % več kot po planu. V zaključnem računu so imele vse TOZD dovolj dohodka za pokrivanje rezervnega sklada, zmanjkalo pa je dohodka za poslovni sklad, za obvezna zcktrže-vanja in za sklad skupne porabe pri TOZD Novo mesto, Črmoš-njice, Črnomelj in TOK Trebnje. Ostale TOZD so ustvarile dovolj dohodka za pokritje vseh obveznosti v zaključnem računu. To nam kaže, da so poslovni rezultati po TOZD bili različni, odvisno od prizadevanja posameznih delovnih kolektivov in od boljših naravnih in proizvodnih razmer. Če upoštevamo dejstvo, da smo za gozdnogojitvena in urejevalna dela leta 1978 porabili 28,537.801,40 din in za osnovna sredstva 20,038.770,60 din, lahko ugotovimo, da so to izredno velika vlaganja v odnosu na 204,900.264,40 eksterne realizacije. S temi vlaganji smo porabili rezerve, ki so se akumulirale v preteklih letih, začeli smo financirati naša vlaganja v večji meri s krediti, pridobljenimi od poslovnih bank in SIS, kar vse zmanjšuje našo akumulativno sposobnost. To nam kaže, daje v bodoče potrebno posvetiti večjo skrb povišanju produktivnosti dela znotraj TOZD, saj je višja produktivnost edini kvalitetni dejavnik pri ustvarjanju in razporeditvi dohodka. MILAN DRAGIŠIČ, dipl. oec. TOZD GOZDARSTVO NOVO MESTO: Za nami je še eno uspešno leto Poslovno leto 1978 seje za našo TOZD dokaj uspešno končalo kljub zastojem na žagi Pogance, iztrošeno-sti kamionov, zastojem pri prevozih ter kljub neugodni starostni strukturi zaposlenih. Dosegli smo 38.157.007 din celotnega prihodka in presegli plan za 19.937,00 din; plan sečnje smo dosegli s 103 %, količinski plan gojitvenih del pa v višini 93 %. V letu 197 8 je bilo pri naši TOZD zaposlenih 113 delavcev, od tega 26 na sečnji in 30 na gozdnogojitvenih delih. Tako število kot starostna struktura zaposlenih pri naši TOZD nista ugodni. Povprečna starost zaposlenih znaša 40,5 let, vendar ima le 38 članov kolektiva preko 20 let delovne dobe. Pri gojitvenih delih je bilo zaposlenih tudi 7 žensk, za katere preko zime nimamo zaposlitve. Posekali in izdelali smo 20.559 m 3 lesa, od tega: - tehničnega lesa iglavcev 3.278 m3 ali 16% - tehničnega lesa listavcev 9.066 m3 ali 44% - prost, lesa listavcev 12.639 m3 ali 40% Za realizacijo gornjih količin smo porabili 4746 delovnih dni. Planirano normo 4.13 m 3 smo presegli za 5 %. Zabeležili smo porast strojnega spravila in dosegli 50 %, od tega 46 % s traktoiji in 4 % z žičnico. Za spravilo s traktorji smo porabili 3.156, za žičnico pa 336 obrat. ur. Za tovarno celuloze Krško smo oddali 5.225 prm in 355 m 3 goli. Od te količine smo s privatnimi kamioni prepeljali 4.904 prm. V gojenju znaša količinska realizacija 93 %, finančna pa 94 %. Največ izpada smo imeli pri realizaciji obžetev in čiščenj ter pri nekaterih ostalih delih, ki niso bila nujna. Realizirali smo 23,6 ha osnovnega pogozdovanja, 5 ha intenzivnih nasadov in spopolnili 1,6 ha, za kar smo skupaj porabili 100.585 sadik in 5.033 delovnih ur. Skupaj smo plan pogozdovanja presegli za 29 %. Smatramo, da bi morali za dela, kot npr. pri slučajnih pripadkih, izdelavi lubadark, varstvu in drugih delih, za katere je težko postavljati plan, upoštevati dejanske potrebe, ker se ta dela s planom na začetku leta ne morejo v celoti predvideti. Dela v drevesnicah so potekala normalno; vprašljiva je rentabilnost drevesničarske proizvodnje. Kapaciteta semenišča je za 750.000 dvoletnih sadik, enaka je tudi v presaja-vališču. Trenutno imamo na zalogi 600.000 dvo in triletnih sejank ter 175.000 štiriletnih presajank. Za rentabilno proizvodnjo bi morali letno pridelati in vnovčiti pribl. 500.000 sadik 2/2, kar pa je za potrebe naše TOZD daleč preveč. Zato se bomo morali čimprej dogovoriti glede koriščenja možnih oz. ekonomsko sprejemljivih kapacitet. Težave zaradi iztrošenosti stroja v Pogancih Na žagi Pogance smo razžagali 5.932 m 3, od tega 5.293 m 3 iz gozdov SLP in 639 m 3 iglavcev in listavcev iz gozdov ZAS. Za razrez smo porabili 3.395 obratovalnih ur. Zaradi popravila stroja nismo delali 28 delovnih dni v septembru in oktobru. Te dni smo delno nadomestili z delom na vse proste sobote do konca leta in z ukinitvijo razreza zasebne hlodovine. S tem smo sicer v precejšnji meri nadomestili zamudo, nismo pa mogli realizirati tudi prodaje, ker kupci v decembru niso zaradi letnih inventur nabavljali lesa. Zato smo konec leta imeli v skladišču žage za pribl. 400.000,00 din neprodanih zalog rezanega lesa. Velika pridobitev: 3 nove ceste Leto 1978 je za našo TOZD pomembno tudi zaradi gradnje novih gozdnih cest na Ruperč vrhu in Gorjancih, kjer smo skupno pridobili 9.945 m, in sicer: - cesta Debeli kostanj - Petane: 1642 m - cesta Krvavi kamen - Koprivnik - Gaberje: 5.158 m + 2.459 m - cesta Glažarjev graben odd. 7 : 686 m Prva cesta nam je odprla odd. 18 in skrajšala razdaljo prevozov Birčna vas - Straža. Druga cesta nam bo v prihodnjem letu omogočila sečnjo v 3 odd. Koprivnika, tretja pa v letošnjem letu sečnjo v odd. 7 - Gorjanci. VLADO PAVEC, dipl. ing. POSLOVNI USPEH GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO V LETP 1978 V PRIMERJAVI Z LETOM 1977 IN PLANOM 1978 Zap. št. Elementi Doseženo v letu 1977 Plan 1978 Doseženo v letu 1978 I N dos.78/77 D E K S dos.78/plan 78 1. Celotni prihodek 2^8.716.736,06 276.996.968,00 308.129.759,66 124 112 2. Materialni stroški 118.625.851*, 8/, 135.159.970,00 135.781.632,52 114 100 3- Amortizacija 7.051.825,50 8.255.300,00 8.667.616,75 123 103 4. Dohodek 123.039.855,72 131.579.698,00 163.700.712,19 133 124 5. Pogodb.in zakon.obvez. 61.509.637,22 86.769.760,00 63.826.205,21 155 136 6. Čisti dohodek 81.529.818,50 86.809'. 938,00 99.876.506,98 123 118 7- Za osebne dohodke 65.003.688,07 69.081.283,00 77.569.882,66 119 113 8. Za skladeCskupaj) 16.526.330,63 15.728.655,00 22.306.626,52 135 141 9. Za rezervni sklad 1.678.336,65 2.376.299,00 3.826.311,20 259 l6l 10. Za poslovni sklad 6.908.671,58 7.016.176,00 5.376.887,95 109 77 11. Za sklad skupne porabe 10.139.326,60 6.336.180,00 15.105.625,37 129 207 12. Povpr.štev.zaposlenih 659 718 682 103 95 13. Povprečni neto OD 5625 5652 6369 117 116 POSLOVNI USPEH TOZD "GOZDARSTVO" STRAŽA V LETU ]97S V PRIMERJAVI Z LETOM 1977 IN PLANOM 1978 Zap, Doseženo v Plan Doseženo v I N D E K S št. Elementi letu 1977 1978 letu 1978 dos.73/77 dos.78/plan 78 1. Celotni prihodek 38.367.175,70 65.387.126,00 66.606.265,29 121 102 2. Materialni stroški 15.323.566,18 22.568.316,00 15.260.160,55 100 67 3. Amortizacija 1.150.995,00 1.616,800,00 1.631.381,00 124 101 4. Dohodek 21.892.636,52 21.622.010,00 29.712.763,76 136 139 5. Pogodb.in zakon.obvezn. Čisti dohodek 7.611.580,80 7.869.970,00 11.500.266,85 151 147 6. 16.281.053,72 13-572.040,00 18.212.678,89 128 134 7. Za osebne dohodke 10.539.873,28 9.898.056,00 12.059.792,31 114 122 8. Za sklade (skupaj) 3.761.180,66 3.673.986,00 6.152.686,58 742.818,60 164 167 9- Za rezervni sklad 637.852,70 628.660,00 170 173 10. Za poslovni sklad 1.440.531,^9 2.255.366,00 3.001.688,61 208 133 11. Za sklad skup.porabe 1.862.796,25 990.180,00 2.608.179,37 129 263 12. Povpr.štev.zaposlenih 110 112 107 97 96 13. Povprečni neto OD 5214 5008 6262 120 125 POSLOVNI USPEH TOZD "GOZDARSTVO" PODTURN V LETU 1978 V PRIMERJAVI Z LETOM 1977 IN PLANOM 1978 Zap, Doseženo v Plan Doseženo v I N D E K S št. Elementi letu 3977 1978 letu 1978 dos.78/77 dos.78/plan 78 1. Celotni prihodek 62.818.285,65 66.789.762,00 46.819- 626,56 109 105 2. Materialni stroški 15.021.573,50 1.539.881,00 26.256.830,95 16.761.786,00 16.985.393,57 100 90 3- Amortizacija 1.768.000,00 1.785.393,57 116 101 4. Dohodek 26.279.958,00 30.068.583,99 114 114 5- Pogodb.in zakon.obvezn. Čisti dohodek 12.666.768,75 13.118.867,00 16.655.762,25 116 112 6. 13.590.062,20 13.161.091,00 15.392.861,76 113 117 7. Za osebne dohodke 9.815.696,18 9.981.173,00 11.672.706,62 119 117 8. Za bklade (skupaj) 3.776.366,02 3.179.918,00 3.720.137,12 99 117 9- Za rezerv.sklad 525.136,60 525.600,00 751.216,60 163 143 10. Za poslovni sklad 1-332.597,07 1.665.778,00 689.086,62 37 30 11. Za sklad skup.porabe 1.916.632,35 1.008.560,00 2.479.836,10 112 129 266 12. Povprečno štev.zaposlenih 107 119 105 94 13. Povprečni OD 5421 6753 6137 113 129 POSLOVNI USPEH TOZD "GOZDARSTVO" NOVO MESTO V LETO 1978 V PRIMERJAVI Z LETOM 1977 IN PLANOM 1978 Zap, št. Elementi Doseženo v letu 1977 Plan 1978 Doseženo v letu 1978 I N 78/77 D E K S 78/plan78 1. Celotni prihodek 31.260.861,97 38.137.166,00 38.582.868,36 123 101 2. Materialni stroški 15.353.671,16 19.566.856,00 16.061.268,20 105 82 3- Amortizacija 1.023.132,60 1.137.800,00 1.235.192,05 121 109 4. Dohodek 16.886.238,21 17.652.508,00 21.286.608,09 163 122 5- Pogodb.in zakon.obvezn. 3.652.533,15 6.635.281,00 6.653.875,70 193 150 6. Čisti dohodek 11.626.388,61 13-017-227,00 16.632.532,39 128 112 7. Osebni dohodki 9.638.026,69 10.879.332,00 12.101.369,93 125 112 8. Skladi skupaj 1.786.363,92 2.137.895,00 2.531.l62,66 142 118 9- Za rezervni sklad - 639.050,00 532.160,20 - 121 10. Za poslovni sklad 99.617,82 276.985,00 - - - 11. Za sklad skupne porabe 1.686.966,10 1.623.860,00 1.999.002,26 119 140 12. Povpreč.štev.zaposlenih 111 115 112 101 97 13- Povprečni OD 6992 5360 6057 121 113 POSLOVNI USPEH TOZD "GOZDARSTVO" ČBMOŠNJICE V LETU 1978 V PRIMERJAVI Z LETOM 1977 IN PLANOM 1978 TOZD Gozdarstvo Črmošnjicej Zap. št. Elementi Doseženo v letu 1977 Plan 1978 Doseženo v letu 1978 I N D dos.78/77 E K S dos.78/plan 78 1. Celotni prihodek 26.753.655.36 29.827.267,00 30.490.714,05 114 102 2. Materialni stroški 11.214.315, i»3 12.245.373,00 9.691.563,83 86 79 3. Amortizacija 1.177.167,00 1.348.700,00 1.406.547,00 119 104 h. Dohodek 14.362.172,93 16.233.194,00 19.392.603,22 135 119 5. Pogodb.in zakon.obvezn. 4.725.110,85 6.711.937,00 8.229.957,00 174 123 6. Čisti dohodek 9.637.062,08 9.521.257,00 11.162.646,22 115 117 7. Za osebne dohodke 7.763.188,35 7.707.490,00 9.423.615,33 121 122 8. Za sklade (skupaj) 1.873.873,73 1.813.767,00 1.739.030,89 93 96 9. Za rezervni sklad 287.243,45 324.660,00 484.815,10 168 149 10. Za poslovni sklad 525.959,98 734.307,00 - - - 11. Za sklad skup.porabe 1.060.670,30 754.800,00 1.254.215,79 118 166 12. Povpreč.štev.zaposlenih 79 85 84 106 99 13. Povprečni OD 5306 5138 6246 118 122 Plan gojenja in izkoriščanja izpolnjen POSLOVNI USPEH TOK "GOZDARSTVO" ČRNOMELJ V LETU 1978 V PRIMERJAVI Z LETOM 1977 IN PLANOM 1978 Zap. št. Elementi Doseženo v Plan Doseženo v INDEKS letu 1977______________1978_________letu 1978 dos. 78/77 dos.78/plan78 1. Celotni prihodek 2. Materialni stroški 3. Amortizacija 4. Dohodek 5. Pogodb.in zakon.obvezn. 6. čisti dohodek 7. Za osebne dohodke 8. Za sklade (skupaj) 9. Za rezervni sklad 10. Za poslovni sklad 11. Za sklad skup.porabe 12. Povpreč.štev.zaposlenih 13. Povprečni OD 2O.565.335.9O 14.366.851,60 21.856,00 6.176.628.30 3-033.739,60 3.142.888,70 1.916.282.30 1.226.606,40 123.532,55 880.962,00 222.111,65 16 6269 20.311.180,08 14.130.301,00 30.000,00 6.150.879.00 2.992.561.00 3.158.318.00 2.439.529.00 718.789.00 121.460.00 393.089.00 204.240.00 23 6010 33.020.318,08 23.668.329,93 32.972,00 9.319.016,15 5.123.258,35 4.195.757,80 2.623.5^8,10 1.572.209,70 232.975,40 786.099.15 553.135.15 23 6663 160 163 165 168 151 110 151 152 169 171 139 133 137 108 128 219 188 192 89 200 249 271 143 100 106 110 POSLOVNI USPEH TOK "GOZDARSTVO" NOVO MESTO V LETU 1978 V PRIMERJAVI Z LETOM 1977 IN PLANOM 1978 ZaD. Doseženo v Plan Doseženo v I N D E K S št. Elementi letu 1977 1978 letu 1978 dos.78/77 dos.78/plan 78 1. Celotni Prihodek 27.383.226,35 28.799.974,00 41.835.853,90 153 145 2. Materialni stroški 19.416.733,71 19.792,915,00 28.933,322,03 149 146 3. Amortizacija -.336,00 60.000,00 37.722,00 *53 63 Dohodek 7.958.107,14 3.947.059,00 12.314,809,87 161 1*3 5. Poe-odb.in zakon. obvezn. 3.735.072,95 4.235.357,00 6.300.639,90 169 148 6. Cisti dohodek 4.223.034,19 •.711.702,00 6.514.169,97 15* 138 7. Za osebne dohodke 3.77c.559,40 3.736."05,00 4.494.354,45 119 120 Za sklade (skupaj) '••-.474,79 975.297,00 2.019.315,52 454 207 9. Za rezervni sklad - ] 7 • .940,00 320.370,25 - 179 10. Za noslovri sklad - '■85.557,00 731.809,12 - 151 11. Za sklad skunne norabe m. 1 q 310.-00,00 967.636,15 213 311 12. Fovpr.štev.zaposlenih 30 35 35 117 100 Povprečni OD -311 6049 7210 114 119 POSLOVNI USPEH DSSS V LETU 1978 V PRIMEBJAVI Z LETOM 1977 IN PLANOM 1978 Zap# Doseženo v Plan Doseženo v INDEKS št. Elementi____________________________letu 1977___________1978___________letu 1978 dos.78/77 dos.78/plan 78 Poslovanje TOZD Gozdarstvo Črmošnjice je bilo v letu 1978 glede na razmere, kakršne so bile (okvare strojev, boleznine) dokaj ugodno in je potekalo po zastavljenem dinamičnem planu. TOZD je izpolnila vsa dela v izkoriščanju in gojenju gozdov 100%, finančno jih ni prekoračevala, le pri kamionih in pri traktorjih so se nekoliko povečali materialni stroški. V okviru svojega letnega finančnega programa je TOZD zadostila vsem obveznostim, prispevkom, davkom, obveznosti po 12. členu zakona o gozdovih, pokrila osebne dohodke, zmanjkalo pa je 250.000,00 din za sklad skupne porabe. Poprečno je bilo zaposlenih na TOZD v letu 1978 83 delavcev, od teh 15 žensk. Poprečni osebni dohodek je bil 6.246,00 din. Preveč bolezenskih dopustov? Največ v avgustu! Ko govorimo o osebnih dohodkih in o posameznih čini-teljih, ki so vplivali na izvršitev plana, se moramo ustaviti tudi pri številnih bolniških dnevih do 3o dni, katere plačuje delovna organizacija in katerih je bilo v letu 1978 po mesecih naslednje število : 1. Celotni prihodek 13.421.782,93 15.083.000,00 14.738.004,37 3.556.455,74 110 98 januar 62 dni 2. Materialni stroški 3.930.668,37 3.573.000,00 90 100 3. Amortizacija 478.441,90 550.000,00 533.284,00 111 97 februar 41 dni 4. Dohodek 9.012.672,66 10.960.000,00 10.648.264,63 1.441.020,80 118 97 5. Pogodb.in zakon.obvezn. Čisti dohodek 793.653,31 1.230.000,00 182 117 marec 75 dni 6. 8.219.019,35 9.730.000,00 9.207.243,83 112 95 april 75 dni 7. Za osebne dohodke 7.479.968,05 8.890.000,00 7.832.984,20 105 88 8. Za sklade (skupaj) 739.051,30 340.000,00 1.374.259,63 186 164 maj 103 dni 9. 10. Za rezervni sklad Za poslovni sklad _ _ _ _ _ junij 154 dni 11. Za sklad skup.porabe 739.051,30 340.000,00 1.374.259,63 186 164 julij 77 dni 12. 13. Povpreč.štev.zaposlenih Povprečni OD 53 6979 57 8838 52 8082 98 116 91 92 avgust 251 dni september 115 dni oktober 170 dni POSLOVNI USPEH TOZD "GOZDARSTVO" ČRNOMELJ V LETU 1978 V PRIMERJAVI Z LETOM 1977 IN PLANOM 1978 november 98 dni december 28 dni 8967,00 din 10425.90 din 22113.95 din 15953.90 din 26771,15 din 30777,70 din 15030,45 din 45947,25 din 20834,10 din 32547.95 din 18705,05 din 5266,05 din skupaj 1249 dni 253.341,35 din Zap. št. Elementi Doseženo v letu 1977 Plan 1978 Doseženo v letu 1978 I N dos.78/77 D E K S dos.78/plan 78 1. Celotni prihodek 24.419.280,13 27.278.202,00 29.278.352,39 120 107 2. Materialni stroški 10.230.237,62 11.777.923,00 10.746.743,59 105 91 3. Amortizacija 945.426,00 ).133.000,00 1.280.226,00 135 113 4. Dohodek 13.243.616,51 14.367.279,00 17.251.382,80 130 120 5- Pogodb.in zakon.obveznosti 2.909.874,06 3.405.447,00 5.849.629,86 201 172 6. Čisti' dohodek 10.333.742,45 10.961.832,00 11.401.752,94 110 104 7. Za osebne dohodke 8.787.815,32 9.399.786,00 10.239.180,77 117 109 8. Za sklade (skupaj) 1.545.927,13 1.562.046,00 1.162.572,17 75 74 9. Za rezervni sklad - 287.350,00 431.284,55 - 150 10. Za poslovni sklad 251.106,53 297.896,00 - - 11. Za sklad skup.porabe 1.294.820,60 976.800,00 731.287,62 56 75 12. Povpreč.štev.zaposlenih 100 110 97 97 88 13. Povprečni OD 4878 4842 5816 119 120 Prav zaradi obilice bolezenskih dopustov smo morali v TOZD jeseni 1978 zaposliti nekaj novih delavcev, da bi izvršili delovni načrt. V sečnji je vse leto delalo 34 delavcev sekačev, od tega 25 iz Bosne in 9 domačih delavcev. Plan poseka gozdnih sortimentov v letu 1978 je bil dosežen s 103 %. Prodano je bilo 24.209 m 3 lesa ali 86 % po planu predvidenega. Stroški motornih žag po 1 kubičnem metru znašajo 14,82 din. Les smo v večini izvozili s svojimi kamioni, le za tovarno celuloze Krško smo vozili prostornino s privatnimi vozniki. Tovornjaki so precej izrabljeni, tako da je od treh težkih kamionov le eden zmožen prevozov večjih količin, ker je še razmeroma nov in nima večjih popravil. Nujno bo treba obnoviti (zamenjati) vozila, da bi mogli les dostavljati kupcem. Vsa gojitvena dela, ki so jih opravile povečini ženske, so bila opravljena. Le pri pripravi tal za pogozdovanje in pri reševanju iglavcev so dopolnjevali delo sekači z motornimi žagami. Dela so bila kvalitetno izvršena, kar je razvidno tudi iz zapisnikov pregledov gozdarskega inšpektorja. V letu 1978 smo odkazali 28.872 m 3 za redno sečnjo in 1265 m 3 slučajnih pripadkov, torej skupaj 30.137 m 3. Dobro opremljen, udoben delavski dom Od investicij, planiranih v letu 1978, ki so bile tudi uresničene, je ena glavnih delavski dom, ki je bil uradno odprt ob 16. tekmovanju gozdarjev Jugoslavije v Novem mestu. Z zgraditvijo doma so trajno izboljšane življenjske razmere naših delavcev. Stroški za stavbo so znašali 5.533.835,00 din, za opremo pa 717.027,50 din. V domu je stanovanj za 35 delavcev, kapaciteta kuhinje pa je do 200 obrokov. Smatramo, da je ne glede na uspeh gospodarske organizacije in TOZD delo potekalo v redu, potrebno pa bo med letom rešiti še razna vprašanja, ki težijo TOZD (organizacija dela, bolezenski dopusti, idr.). JANEZ ŠEBENIK POSLOVNI USPEH TOK "GOZDARSTVO" TREBNJE V LETU 1973 V PRIMERJAVI Z LETOM 1977 IN PLANOM 1978 Zap. št. Elementi Doseženo v letu 1977 Plan 1978 Doseženo v letu 1978 I 78/77 N D E K S 78/plan 78 1. Celotni prihodek 10.471.931,30 10.575.100,00 13.177.649,54 126 125 2. Materialni stroški 6.347.712,90 6.233.504,00 7.546.988,79 119 121 3. Amortizacija 100.121,00 115.000,00 116.393,00 116 101 4. Dohodek 4.024.097,31 4.226.596,00 5.514.267,75 137 130 5. Pogodb.in zakon.obvezn. 1.372.561,75 1.581.731,00 2.195.906,60 160 139 6. Čisti dohodek 2.650.772,76 2.644.865,00 3.320.361,15 125 126 7. Osebni dohodki 2.295.668,25 2.398.996,00 2.844.134,55 124 119 8. Za sklade skupaj 355.104,51 245.869,00 476.226,60 134 194 9. Za rezervni sklad - 32.749,00 137.856,70 - 421 10. Za poslovni sklad - - - - - 11. Za sklad skupne porabe 355.104,51 213.120,00 338.369,90 95 159 12. Povprečno štev.zaposlenih 23 26 26 113 100 13. Povprečni neto OD 5157 5229 6424 125 123 /WWVWW\4vWVWWWWV'AAAAA/'v'^yV\AA/‘ysAAAAZ7VSAAAAAAAAAAAysA^^. POSLOVNI USPEH TOZD "GRADNJE" V LETU 1978 V PRIMERJAVI Z LETOM 1977 IN PLANOM 1978 Zap. Doseženo v Plan Doseženo v INDEKS št. Elementi letu 1977 1978 letu 1978 dos.78/77 dos.78/plan 78 1. Celotni prihodek 13.255.220,47 16.130.850,00 13.782.126,94 104 85 2. Materialni stroški 7.420.694,28 8.904.000,00 5.281.246,29 71 59 3. Amortizacija 606.069,00 696.000,00 788.248,70 130 113 4. Dohodek 5.228.457,19 6.530.850,00 7.712.631,95 148 118 5. Pogodb.in zakon.obvezn. 931.893,85 1.208.300,00 1.875.909,90 201 155 6. Čisti dohodek 4.296.563,34 5.322.550,00 5.836.722,05 136 110 7. Za osebne dohodke 3.257.180,95 4.407.620,00 4.£78.198,20 132 97 8. Za sklade (skupaj) 1.039.382,39 914.930,00 1.558.523,85 150 170 9. Za rezervni sklad 104.569,15 128.050,00 192.815,80 184 151 10. Za poslovni sklad 378.096,69 467.200,00 366.204,65 97 78 11. Za sklad skup.porabe 556.716,55 319.680,00 999.503,40 180 312 12. Povpreč.štev.zaposlenih 30 30 3** 113 94 13. Povprečni OD 6060 6937 6662 110 96 \^^VV^AA,^AAA^AAAAA^VVV^A^AAAA/VV\^AAAA^NWWWVAAAA^.AAAg^AAAv^AA^7WWWWWVWW^Ay\ OBRAČUN GOZDNOGOJITVENIH LEL, OBRAZOVANJA IN UREJANJA V OBDOBJU OD 1.1.1978 DO 31-12.1979___ Gozdnogojitvena dela Odkazilo Urejanje Skupaj TOZD NOVO MESTO TOZD STRAŽA TOZD PODTURN TOZD ČRMOŠNJICE TOZD ČRNOMELJ TOZD TREBNJE 3.890.361.00 2.265.888.00 1.904.573.00 2.453.526.00 3.409.744.00 511.266,00 331.710.00 38l.a33,00 520.444.00 418.904.00 292.456.00 26.577,00 152.808,00 672.817,45 4.374.879.00 2.647.721.00 2.425.017.00 2.872.430.00 4.375.017,45 537.843,00 SKUPAJ DRUŽBE''. SEKTOR: 14.435.358,00 1.971.924,00 325.625,45 17.232.907,45 TOK NOVO MESTO TOK ČPNOMELJ TOK TREBNJE 3.084.. 105,00 2.774.714,00 930.277,00 1.115.589,00 83’-. 579,00 305.613,00 738.3^5,^0 225-254,40 4.538.455.40 3.834.547.40 1.255-850,00 SKUPAJ ZASEBNI SEKTOR: 6.789.096,00 2.256.181,00 963.615,80 10.008.856,80 SKUPAJ DRUŽB. IN ZASEBNI SEKTOR: 21.224.454,00 4.228.105,00 1.739.245,25 27.241.804,25 TOZD Gozdarstvo Straža:_________ Presoja rezultatov enoletnega poslovanja Prihodek Temeljna organizacija je pridobivala prihodek iz izkoriščanja goz-dov, gojenja in varstva, odpreme in predelave lesa, prihodek iz storitev in drugih virov v manjšem obsegu. Plana poseka nismo dosegli, sumarno pa smo plan prodaje gozdnih sentimentov dosegli. Uspeli smo znižati prehodne zaloge, ki so padle na 2.000 m 3. Pri gozdnogojitvenih delih nismo dosegli postavljenega pla- (Nadaljevanje na 34. str.) VVWVW\AAA/VVWVWWV\^iAA/WV\A VVVWWVWWWWWWV^»>.VV\. v ^VAAAA/VN«vVVVWVVWVWV\,'V GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO OBRAČUN IN PORABA BIOLOŠKE AMORTIZACIJE V LETU 197S TOZD NOVO MESTO STRAŽ.-. PODTURN ČRMOŠNJICE ČRNOMELJ TREBNJE(dr. s. ) Zr, biol. .-mor. Obrač.biol. Prodajo ib sredstev amortizac. gozdn. SIS - o_______TOZD_________z e n 1 j. 284.403,45 78.63b,65 187.721,60 412.529,05 49.380,45 1.952.210,65 17.992,00 5.168.832,25 4.917.180,40 3.096.025.70 2.096.985.70 2274008,70 Skupaj 2.294.606,10 5.247.6tC,90 4.917.180,40 3.283.747,30 2-505.514,75 276.385,15 Opravljena Nakup Fitocen. Skupaj porabe delo gozdov de.Biro za sredstev biol. _________________________g. r. ač rl. Tj ■ -rar t i z-ci j e 4.371-. 875,00 178.860,75 2.647.721.00 392.356,25 2.425.017.00 261.610,15 2.872.430.00 4.375.017,45 537.843,00 463.170,00 5.016.909,75 3.040.077,25 2.686.627,15 2.872.430,00 4.375.017,45 537.843,00 DRUŽB.SEK. : 1-012.669,20 17-498.243,40 17.592,00 18.528.904,60 17.232.507,45 832.827,15 463.170,00 18.528.504,60 TOK Obrač.biološ. zmortizaci -ja Iz pret. leta Od domače porabe Iz SIS-s Skupaj zbrana sredstva Opravljena NOVO MESTO ČRNOMELJ TREBNJE 4.158.618,15 3.630.151,40 954. 814,70 339.716,65 385.267,25 162.644,70 81.688,55 216.455,50 425.982,35 42.823,30 5.113.057.55 4.268.775,05 1.075.326.55 4.938.455.40 3.834.547.40 1.235.890,00 ZAS.SEKTOR: 8.833.584,25 339.716,65 942.317,15 685.261,75 10.461.163,15 10.008.856,80 Skupaj zbrana sredstva 10.461.163,15 Opravljena dela 10.008.896*80 Za rep. SIS 452.266,35 Presoja rezultatov enoletnega poslovanja (Nadaljevnaje s 33. str.) na, vendar pa smo biološko amortizacijo zaradi nakupa gozdov porabili v predvideni višini. Na odpremnem skladišču je odprema lesa tekla v skladu s pro- gramom, predelava lesa pa je presegla plan za 1.000 m 3 izdelanih tramov. Prihodek od storitev, maloprodaje, regresov itd. smo uresničili v okviru predvidevanj. Celotni prihodek 1977: 38.367.000 din Celotni plan: 1978: 45.387.000 din Celotna real. 1978: 46.404.000 din Indeksa 1978/77: 121 Indeksa 197 8/plan 1978: 102 Dober uspeh zaradi učinkovite uporabe strojev in nove tehnologije v sečnji Materialni stroški Zaradi sorazmerne visoke učinkovitosti strojev pri spravilu, prevozu in nakladanju lesa ter uvedbe nove tehnologije v sečnji in izdelavi so bili znižani materialni stroški. V sečnji smo pod planskimi stroški na enoto proizvoda. plan realizacija indeks iglavci 78,77 din 69,02 din 88 tehn. list. 55,99 din 42,65 din 76 prostor, les 73,97 din 74,65 din 101 Spravilo na enoto proizvoda: iglavci 124,29 din 90,71 din 73 tehn. list. 89,77 din 87,57 din 98 prost, les 102,87 din 85,56 din 83 direktnih stroškov prevoz na 1 m3 100,29 din 93,00 din 93 Amortizacija Sredstva amortizacije se gibljejo v okviru plana, povečala pa so se v skladu s predpisi za 24 % od realizacije 1978 leta. Gozdna mehanizacija obratuje v težkih razmerah. Amortizacijska doba je predolga, sredstev za obnovo pa premalo. Neposredni vzrok teh pomanjkljivosti se odraža v zastarelem spravilno-prevoznem parku. Dohodek in delitev realizacija 1977 : 21.893.000 plan 1978: 21.422.000 realizacija 197 8: s, 29.713.000 indeks 1978/1977: 136 indeks 1978/pian 1978: 139 V predlogu zaključnega računa TOZD „Gozdarstvo” Straža pokriva sredstva za osebne dohodke in obveznosti do družbenopolitičnih skupnosti in obveznosti do samoupravnih interesnih skupnosti, ki se poravnavajo iz dohodka. Odločanje o dohodku sloni na kazalcih poslovanja: Ne poškoduj kažipotov, mostov, ograj in drugih naprav v gozdu Na odstopanje stroškov vpliva tudi velik delež poseka iglavcev v zimskem času, kjer smo se izognili planiranemu lupljenju predvsem pri drobnem tehničnem lesu. V poprečju je bil normativ sečnje presežen za 1,8 m 3 oz. 35 %. TOZD GOZDARSTVO PODTURN: Poročilo o poslovanju — dohodek na delavca 277.689 din — dohodek v primerjavi s po več. uporabljenimi sredstvi 278 din — čisti dohodek na delavca 170.210 din — akumulacija v primerjavi z dohodkom . 8.10 din — akumulacija v prim. s čist. dohodkom 13.22 din — akumulacija v primerjavi s poprečno uporabljenimi sredstvi 0.09 din — osebni dohodek in sredstva za skupno porabo na delavca 135.215 din — čisti neto OD na delavca 6.242 din Pogodbene in zako .ske obveznosti so v primerjavi z letom 1977 porasle za 51 % oziroma presegle predvidevanja v planu za 47 %. Čisti dohodek je v primerjavi z 1977 letom porasel za 28 %, v primerjavi s planom za 34 %. Sredstva za OD so presegla plan za 22 %. Sredstva za sklade v 1978 znašajo 6.152.686 din in se razdelijo po odločitvi zbora kolektiva in delavskega sveta TOZD „Gozdarstvo” Straža, na sredstva rezervnega sklada v višini 742.828 din, poslovni sklad (združena sredstva) 1.028.660,15 din, na sklad skupne porabe 2.408.179 din in sredstva za poslovni sklad TOZD Gozdarstvo Straža v višini 1.973.028 din. JERNEJ PIŠKUR, dipl. ing. v letu 1978 50 % lesa je bilo spravljenega s konji. Pri spravilu smo dosegli visoke učinke s traktorji IMT 558, zgib-nik pa je obratoval v slabših razmerah in ni dosegel zadovoljivih rezultatov. Tudi prevoz s tovornjaki je bil v primerjavi z drugimi TOZD v preteklem letu aktiven in učinkovit. V 220 delovnih dnevih so kamioni (TAM + Magirus) prevozili 152.216 km oz. 533.460 tkm oz. prepeljali 14.976 m 3 iglavcev in 13.865 m 3 listavcev. Materialni stroški 1977: 15.323.000 din Materialni plan 1978: 22.548.000 din Materialna real. 1978: 15.260.000 din Indeks real. 1978/1977: 100 Indeks real. 1978/plwn 1978: 67 V prikazu materialnih stroškov manjka vrednost dobavljenega lesa tesalnici in žagi Luknja. Celotni prihodek je bil planiran v višini 44,789.742,00 din, dosežen pa s 46,819.626,56 din (105 %). Po planu, sprejetem na referendumu, bi za izvršitev vseh predvidenih del potrebovali 119 delavcev, dejansko pa nas je bilo 108. Najbolj nam je primanjkovalo sekačev. Po planu bi v letu 1978 morali posekati in izdelati neto 35.700 m 3 raznih lesnih sortimentov s 35 sekači. Res smo jih ob koncu leta našteli na seznamu 34. Vendar je treba vedeti, da so 4 bili vse leto še učenci postojnske šole, nadaljnjih 5 sekačev pa je to le na papirju, saj so bili stalno v bolniški in čakali na komisijski pregled (invalidi III. ktg.). Iz analize porabljenega časa je razvidno, da smo 27.510 m 3 posekali dejansko le s 25 sekači. Straža ni so nam posekali 833 m 3, razliko 5096 m 3 do realiziranih 33.439 m 3 (94 % plana) pa so napravili posamezniki, ki so bili v sečnji krajši čas in jih ni v analizi porabljenega časa. Poprečno je naš sekač posekal neto 1100 m3 ali 8,13 m3 v 8 urah. Najbolj so se izkazali sledeči: 1. Franc Murn — Podturn (2143 m3), 2. Dušan Stojič (1761 m3), 3. Tisovec Franc (1640 m3), 4. Junuz Marošlič (1584 m3), 5. Jože Murn D. T. (1516 m3), 6. Ivan Turk (1500 m3), 7. Viktor Ferko (1427 m3), 8, Jože Nose (1328 m3), 9. Domin Saratlija (1308 m3), 10. Milan Karakaš (1280 m3). Plan sečnje torej nismo dosegli 100 %. Podatek o doseženi proizvodnji pa bi morali dopolniti še z m 3 na račun maloprodaje listavcev (odpadki, material iz redčenja, reševanja, priprave tal, razno kolje). Tega lesa je bilo okoli 1000 m 3. Evidentirali smo le odkazilo. Primanjkljaj je le v drveli in celuloznem lesu, ker je bilo tega v redčenju manj, saj smo sečnjo tehničnega lesa npr. celo presegli. Temu dejstvu in višnim prodajnim cenam gre zasluga, da smo prodajo lesnih sortimentov za 33,375.939,50 din ali 101 % plana. O naši mehanizaciji smo veliko razpravljali že ob periodičnem obračunu za 9 mesecev. Dotrajali tovornjaki so naša velika hiba. Vozimo tudi z 12 let starim kamionom. Izpadi zaradi popravil so veliki, direktni stroški (brez amortizacije in režije) pa večji kot priznana realizacija teh storitev. Prevozne usluge drugim temeljnim organizacijam so torej prinašale naši TOZD izgubo, čeprav so bile, gledano iz vidika celega podjetja, te vožnje opravičljive. Furlan s traktorjem IMT 4.911 m 3! Timberjack je imel kar za 598.862,00 din popravil in bo treba čimprej dobiti zanj zamenjavo. Pripomnil pa bi, da nam je DOZ povrnil zaradi stro-jeloma 305.679,00 din. Zgibni traktor je izvlekel 5.767 m 3 hlodovine, najboljši naš traktor IMT (Furlan) pa za primerjavo 4.911 m 3. (Nadaljevanje na 35. str.) Stran 34 TOZD GOZDARSTVO ČRNOMELJ: Premalo sredstev za kritje dveh skladov Pridobivanje lesa Plan sečnje : 18.421 m3, doseženo 18.882 m3- 102% — iglavci 2.760 m3, doseženo 2.764 m3- 100% — buk. bi. 5.130 m3, doseženo 5.260 m3- 102% — ostlist. 627 m3, doseženo 1.679 m3 - 267% — gob 800 m3, doseženo 667 m3 — 83 % — drva 14.000 prm, doseženo 13.000 prm - 92 % Stroški sečnje so znašali po enoti: — iglavci 113.55 din/m3 ali 97 % od planiranih llllllllllliniUllliiillllllillllllllilllHIllllIlllllllllilllllllllll (Nadaljevanje s 34. str.) Obseg gojitvenih del je v glavnem presežen, zlasti pri delih, za katerih realizacijo po enoti je potrebno več norma ur. Vsa dela smo opra vib s stalnimi delavci, le piri ob žetvah so sodelovali dninaiji. Veliko bolniških dni! Zelo hud problem so bolniški izostanki, saj je poprečno bil vsak bolan 34 dni. To je zaskrbljujoča številka. Kje je vzrok temu negativnemu pojavu? Največ bolniške, predvsem nad 30 dni, gre na račun tistih, ki v bolniškem staležu čakajo na upokojitev ali pa da jih komisija proglasi za invalide III. kategorije. Primerov je veliko in komisija ni ažurna. Nadalje je tu še dejstvo, da se delavci iz Bosne pogosto vračajo z bolniško, katero v ambulanti Dolenjske Topbce potrdijo. Na povečanje bolniških izostankov vpliva tudi stalno menjavanje zdravnikov. Kljub temu lahko rečem, da smo poslovno leto 1978 zaklju-čfli uspešno, kar je zasluga vseh vestnih delavcev, večine članov kolektiva, ki imajo dobre delovne navade in so zaradi tistih, ki so bili bolni, morali toliko bolj poprijeti sami. Poročilo bi rad zaključil z eno izmed ugotovitev na našem zboru: težko je razumeti, da TOZD, ki ima 46,819.626,50 din celotnega prihodka in 30,048.583,00 din dohodka, po odbitku vseh obveznosti na koncu nima niti dinarja poslovnega sklada, s katerim bi razpolagal. Pri tem pa smo morali odvesti na račun rente drugim TOZD 4,450.000,00 din. SLAVKO KLANČIČAR — hstavci 65,24 din/m3 ali 97 % od planiranih — drva 83,35 din/m3 ah 100% od planiranih Stroški spravila po enoti: — iglavci 137,71 din/m3 — hstavci 120,60 din/m3 — drva 86,86 din/prm. Stroški spravila so od planiranih v poprečju nižji za 22%. Med letom smo namreč morali zaradi gradnje elektrovoda in predvidene ceste deloma menjati sečišča in vključiti v spravilo pogodbene voznike, kar je vpli-valo na znižanje stroškov. Traktorja (2) sta opravila na spravilu 1.611 ur in spravila 3.366 m3. Dejansko je v poprečju vse leto obratoval le en traktor, ker je novonabavljeni še v garancijskem roku imel strojelome, ki so povzročali daljše zastoje. Učinek na delovni danje bil 17 m3. Sekali smo v 59 oddelkih, poprečno smo v enem oddelku posekah 319 m3. TOZD „Gozdarstvo” Črnomelj nima dovolj sredstev za oblikovanje poslovnega sklada in pokritje sklada skupne porabe. Han celotnega prihodka je bil presežen za 7 %, {dan dohodka za 20%, {dan pogodbenih in zakonskih obveznosti pa za 101 %, kar predstavlja v masi preko 244 milijonov S-din prekoračitve, zato ostane čistega dohodka le 4 % več kot je planirano in po pokritju osebnih dohodkov je zmanjkalo za sklade. Pri strukturi lesnih sortimen-tov, kakršne imamo na TOZD Črnomelj, tako visokih prekoračitev ni mogoče nadoknaditi. Delavski svet TOZD Črnomelj je analiziral uspehe poslovanja in sprejel ukrepe za izboljšanje gospodarjenja in iskanje možnosti, da delavci ne bodo zaradi primanjkljaja v skladu skupne porabe prikrajšani v osebnih prejemkih. Pohiteli bomo s spravilom, prevozom in z oddajo lesa, delali bomo do nadaljnjega vse sobote, vse oblike dotacij in pomoči iz sklada skupne porabe bomo omejili in zaostrili delovno disciplino. Poprečna prodajna cena za vse lesne sortimente je znšala 753,04 din/m3. Ker so bili traktorji veliko v okvarah, so ostale zaloge v gozdu večje kot smo predvidevali. Vozni park je zaradi stalnih razprav o škodi, ki se pojavlja na lesu v TOK, vozil precej v zasebnem sektorju in so zato ostale zaloge v družbenem sektorju, kar vpliva tudi pri rezultatu poslovanja TOZD. Gozdnogojitvena dela: — priprava tal — pogozdovanje — čiščenje — obžetev — reševanje iglav. — redčenje L — redčenje II. Stroški so v 17 ha 22 ha 143 ha 135 ha 33 ha 83 ha 119ha poprečju 22 % nižji od planiranih, ker so skoraj 30 % obžetve in čiščenja opravili dijaki. Tudi pri pogozdovanju so precej dela opravili šolarji. Oddanih 344.000 kom sadik 2/0. Realizacija je znašala 138.250,00 din. Opravljeno je bilo 1.791 ur — stroški so znašali 122.737,00 din. Kamioni: (4 - tonaža 28 ton) so opravili 381.794 ton/km in so plan prevozov prekoračili za 15 %. Zaradi iztrošenosti so vozila imela pogostne okvare. Planirane stroške po ton/km so presegli za 13,6 %. Stroški po ton/km so bili 3,41 din. Odpremno skladišče je od-premilo 23.656 m3 lesa. Stroški po m3 z vštetim nakladalcem Volvo, so znašali 46,18 din. Na obratovalno uro je Volvo naložil 15,6 m3, upoštevajoč pobiranje in premike. Kljub prizadevanju nismo uspeli dobiti prevoznikov za direkten prevoz celuloze v Krško. Za gradnjo vlak je bilo porabljenih 249.217,50 din. Poprečno je bilo zaposlenih 97 delavcev s poprečnim mesečnim OD 5.816,00 din (po n/h potrebnih 110 delavcev). Analiza stroškov dokazuje, da so v 313. in 311. panogi ustvarjeni prihranki v vseh fazah in so znatno pod planiranimi. Stroške so prekoračili le kamioni in traktoiji. Boleznin je bilo 1.638 dni (v letu 1977: 1.902 dni), indeks 86 %. Od tega kot posledica nezgod pri delu 118 dni (v letu 1977 309 dni), indeks 38 %. Za boleznine je bilo izplačano 285.499,25 din. Vse leto je bilo izven dela okrog 6 % delavcev. Rezultat poslovanja z indeksi je razviden iz tabel. Dodajmo še primerjavo elementov obračuna nasproti celotnemu prihodku po TOZD (zaokroženo). Primerjava z drugimi TOZD: celotni prihodek — mater. str. — amortizacija dohodek dohodek — pog. in zakon. obv. — oseb. doh. — rezervni sklad — poslovni sklad — sklad skup. porabe Novo m. Straža Podturn Črmoš. Črnomelj 100 100 100 100 100 42 33 32 37 3 3 4 5 4 55 64 64 63 59 100 100 100 100 100 25 39 49 42 34 62 48 39 49 59 3 2 2 3 3 2 3 2 — 8 8 8 6 4 V delovno razmerje sprejemamo le delavce s stalnim bivališčem na območju TOZD, mesečno spremljamo stroške po stroškovnih nosilcih, ukinili bomo eno delovno mesto skladiščnika in eno delovno mesto manipulanta pri kamionih, zaostrili kriterij za deževne dneve in boleznine. Poiskati je potrebno možnosti o najetju posojila za kritje sklada skupne porabe, če ne bo mogoče nekaterih dajatev pokriti iz tekočega dohodka. TONE FABJAN (Nadaljevanje na 41. str.) Varujmo gozdove pred požari! Februarja, marca in aprila je vsako leto največ požarov. Bodimo torej sedaj še posebno pozorni! 1. Ravnajmo tako, da požara ne bomo povzročili! 2. Če požar opazimo, ga takoj pogasimo! 3. Če požara ne moremo sami pogasiti, kar najhitreje pokličimo na pomoč sovaščane, obvestimo ljudsko milico in gasilce! Priznanje in čast za GG Novo mesto Sprejet je samoupravni sporazum o urejanju, vzdrževanju in varstvu spomenikov in naravnih znamenitosti na Kočevskem Rogu Sporazum je sklenjen z namenom, da se spomeniki NOB in naravne znamenitosti na Kočevskem Rogu trajno ohranijo z rednim vzdrževanjem in obnavljanjem. V tej zvezi bo gozdno gospodarstvo Novo mesto vzdrževalo vse pomembne objekte iz NOB ter naravne znamenitosti na območju Roga, vključno tudi Stare žage (stavbe, barake, bunkerje, spominska obeležja). Po posebnem dogovoru bo GG opravljajo na Rogu tudi druga opravila. Gozdno gospodarstvo bo čistilo prostor ob objektih, spominskih obeležjih, kot tudi poti in dostope do njih. Na teh objektih bo opravljalo tudi zimska vzdrževalna dela kot so: — pluženje cest, — odstranjevanje snega s streh stavb in barak, — čiščenje prostorov okrog smerokazov. Gozdno gospodarstvo Novo mesto prevzame popravila iz rekonstrukcije gozdnih cest in dostopov do spomenikov NOB in naravnih znamenitosti in se zaveže, da bodo vsi dostopi tako vzdrževani, da bo možen neoviran dostop do vseh objektov. Gozdno gospodarstvo mora na območju Roga postaviti smerokaze v skladu z izdelanim programom in jih redno vzdrževati. Za vzdrževanje grobov in pokopališč na Rogu skrbi gozdno gospodarstvo Novo mesto. Dejansko pa bodo vzdrževale in urejale grobišča in okolico grobišč območne šole. Ožje in širše območje gozdov v zaščitenem pasu Gozdno gospodarstvo se za- s K D11 fj l vezuje, da bo razdelilo gozdove v zaščitnem pasu v dve skupini zaradi različnega gospodarjenja na teh gozdnih površinah. Gozdno gospodarstvo razdeli gozdove v zaščitnem pasu na ožje območje, kamor spadajo gozdovi v neposredni bližini spomenikov in znamenitosti, ter na širše območje, ki zajema gozdove, ki so v zaščitnem pasu, vendar pa niso neposredno navezani na okolje spomenikov. Gozdno gospodarstvo bo v gozdovih „ožjega območja” gospodarilo tako, da ne bo bistveno vplivalo na spremembo okolja, hkrati pa bo skrbelo, da dotrajan gozd ne bo propadel in s tem ogrožal spomenikov ali obiskovalcev. V gozdovih „širšega območja” bo gozdno gospodarstvo gospodarilo po sodobnih gozdnogojitvenih načelih, tako da se čimbolj ohrani naravno podobo gozda. Gozdno gospodarstvo predloži v skladu z 8. členom družbenega dogovora vsako leto do 30. novembra predlog količinskega in finančnega načrta del, potrebnih za ohranjanje spomenikov in naravnih znamenitosti za prihodnje leto. SIS se zavezuje zagotoviti finančna sredstva za uresničevanje programiranih del. Količino in kakovost izvršenih del ugotovi komisija za komunalno urejanje pri odboru za varstvo spomenikov NOB in naravnih znamenitosti Roga pri medobčinskem svetu SZDL za Dolenjsko. Gozdno gospodarstvo Novo mesto bo tesno sodelovalo z GG Kočevje, Novolesom in drugimi zainteresiranimi organizacijami in društvi, ki so obljubile opravljanje določenih nalog pri ohranjevanju teh objektov ali pa bodo to še storili. Sporazum stopi v veljavo takoj po podpisu. Sporazum bosta podpisala za odbor predsednik Franc Leskošek—Luka in direktor GG ing. Jože Petrič. S prenosom dejavnosti neposrednega vzdrževanja in obnavljanja naravnih znamenitosti, zlasti pa spomenikov iz naše revolucije, je dano delavcem gozdnega gospodarstva Novo mesto priznanje za dosedanje tesno in vsestransko sodelovanje, s tem pa tudi čas, da lahko čuvajo in ohranjajo našim in poznejšim rodovom delček tistega prostora, kjer se je krojila usoda našega slovenskega, pa tudi vseh jugoslovanskih narodov. Kmetje - lastniki j gozdov! Za potrebe spravila lesa si ■ lahko kupite pri Agrotehniki j Ljubljana, Titova 38, trak- j torski priključek EKV—3 [ (enobobenski kmečki vitel), j Nakupna cena vitla s pro- j metnim davkom je | 20.833,00 din. Vitel lahko j priključite na vse traktorje z j močjo nad 30 KS. Ostali tehnični podatki j so: — montira se na tritočkovni j priklop, — stabilizatorji omogočajo [ fiksiranje traktorja pri de- j lu, — vlečna sila 3.000 kg, — dolžina vlečne jeklene : vrvi 0 10 mm je 40 m, — teža 145 kg. Za traktor IMT 533 lahko j kupite tudi varnostno kabi- j no. Cena s prometnim dav- j kom je žal zelo velika: kar j 31.124 dinarjev. JOŽE KURE, dipl. ing. | • 0000000000000000000000000M00000000000000000000000000000M000M00000S \ \ ^ Rojem v skalmtem pobočju s pred mnogimi leti je vseskozi X živela v lepi slogi s svojimi * vrstnicami, s katerimi je delila dobro in slabo. Doživljala je ^ rojstva in smrti svojih sorodnic. V Iz leta v leto je postajala vse X močnejša, čutila je, da prehiteva svoje sosede po višini ^ in tudi drugače. Njene mogoč-^ ne roke so kaj kmalu začele S segati celo mimo najbližjih ^ sosed, seveda, saj je stala m S trdnih nogah. Vsake toliko časa jj je poskrbela, da njen rod ne bi \ izumrl in je obilno rodila. S Tako nekako je potekalo hodita dva človeka najprej okoli njenih sosed, nato sta se ustavila pri njej in jo oba ogledovala tako, da ji je postalo kar malo nerodno. Seveda ju ni razumela, kaj sta se pogovarjala. Opazila pa je, da sta si prikimala, nakar jo je manjši objel z neko mpravo, potem pa nekaj onemu večjemu zaklical Nato jo je m istem mestu in čisto v nogah še zasekal Vse to se je hitro odvijalo, da se niti ni zavedala, kaj se je pravzaprav zgodilo. Ni ji pa ušlo, da so se njene sosede pri tem nekam sumljivo spogledale. Komaj si je malo opomogla od tega dogodka (takrat so tudi dnevi postali nekoliko hladnejši), je nenadoma opazila, da je med bližnjimi sosedi prva spremenila barvo. ,,Kaj sem res toliko starejša od ostalih? ” je pomislila. Kmalu za tem, ko je tudi prva odvrgla lepo rdečka-storumeno odejo, je nekega še hladnega dne opazila, da se ji spet približujeta dva človeka. Videla je, da sta nosila veliko predmetov, ki jih ni poznala in jih odložila v neposredni bližini Večji je pokazal proti njej. ,,Le kaj mi spet hočejo!” je pomislila. Hkrati je opazila pomilovalen pogled sosed. To ji ni obetalo nič dobrega, o tem je Življenje star1!> bila trdno prepričam. Človek! sta si med tem poveznila ni glavi neka čudna pokrivala Manjši je vzel v roke nekaj, kal je kmalu močno zaropotalo■ Starejši pa mu je pokazal z roko določeno smer. Še vedno ni' ničesar razumela. Ko pa je ta, ki je imel tisto ropotalo v roki, stopil čisto /•' njej in ji mstavil mpravo tik md njenimi nogami ter ji povzročil najprej globoko rano m eni strani, mto pa še ni drugi jo je močno streslo. V hipu je spoznala, da je sedaj l njo konec; v smrtnem strahu se je hotela ubraniti gotove smrti s ^ Nekega poznega poletnega S dne je že od daleč ovazila. da Moje srečanje s tovarišem Edvardom Kardeljem Vem, da se je z našim velikim nedolgo tega umrlim politikom srečalo zelo mnogo ljudi, zaradi veliko bolj pomembnih zadev kot je bil moj primer, saj je bil tovariš Kardelj zelo dostopen širokim ljudskim množicam. Opisal bi ga rad z drugega zornega kota. Bilo je zgodaj spomladi leta 1971. Iz Lukovega doma so mi sporočili na našo upravo, naj pridem čimprej gor. „Tovariš Luka in še nekdo bi rad govoril s teboj” se je glasilo obvestilo. Takoj sem se usedel v avto. Med vožnjo sem razmi ljal, kaj neki hoče tov. Leskošek. Z njim sem se do takrat že velikokrat srečal, zlasti ob graditvi gostišča pod Bazo 20. „Najbrž bo spet potrebno kaj napraviti v zvezi s spomeniki NOB,” sem se spraševal., ,Ali pa je nas gozdarje kdo kaj očrnil pri njem. Toda kdo je oni drugi? ” Bil pa sem že na parkirnem prostoru in uganka bo takoj rešena. Vstopil sem v gostilniško sobo in sredi manjše družbe zagledal tov. Leskoška-Luko, poleg njega pa tovariša Kardelja z ženo Pepco. Tovariš Luka meje takoj zagledal, povedal kdo sem in nadaljeval z besedami: „Tovariša Kardelja zelo zanima, kako boste gozdarji uredili okolico tega doma”. Hitro sem povedal, da smo o tem že razmišljali in sklenili, da bomo prazno površino pod stavbo zasadili z drevjem in grmičevjem, ki ga imamo na razpolago v naši drevesnici. Spil sem za isto mizo še eno kokto, potem pa sta odšla tovariš Kardelj in tovarišica Pepca z menoj ven na ploščad. Pripovedoval mi je, kako je rad v naravi, zlasti sredi gozdov in kako ga zelo zanima hortikultura. Omenil je, da ima tudi sam neko reč (najbrž je mislil hišo), okoli katere je posadil razno drevje in grmičevje. Če le utegne to tudi sam neguje in skrbi, da lepo uspeva. Vse to je povedal s svojim značilnim tihim glasom, katerega sem tolikokrat slišal po televiziji ali radiu. Tak uvod je pregnal vso zadrego z moje strani. Sproščeno sem razložil, kje bomo posadili liguster, cot one aster, macesne in kje vrtnice plezalke. Potem se je med nama razvila pravcata razprava o hortikulturi in izkušnjah na tem področju. Tovariš Kardelj mi je o vsem dal prav, njegove pripombe pa so bile nevsiljive. Obljubil sem, da bomo dobili nekje še ruševje in tudi tega posadili ob škarpi. Pogovor je bil s tem pri kraju in segli smo si v roke ob slovesu. Še dolgo sem nazaj grede razmišljeval o tem srečanju. Tovariša Kardelja sem do tedaj videl direktno le iz množice ob raznih manifestacijah. Najbliže sem mu bil takrat 1946. ali 1947. leta, ko je kot vodja naše delegacije odhajal na pogajanja v Pariz zaradi ureditve naših državnih meja. Stal sem med dijaki in drugimi Ljubljančani ob železniški progi, ko smo mu mahali v pozdrav in zaželeli, da bi čim bolje opravil važno in težko nalogo. Koliko let je že tega! Vem, da sem si srečanje na Bazi 20 zapomnil za vse življenje, kajti tovariš Kardelj ni bil samo politik in teoretik socializma, ampak tudi velik ljubitelj narave. SLAVKO KLANČIČAR, dipl. ing „r/t katerih'sčbodo *?d° .-»V zaključnih računov TOK je razvidno, da je bilo gospodarjenje še dokaj dobro in uspešno. Razen tega naj bi sprejeli plan za letošnje leto. Kmetje naj bi posekali in prodali preko 53.000 m3 lesa in s tem ustvarili nekaj nad 75 milijonov din celotnega prihodka. Za gozdnogojitvena dela bodo namenili 8,777.890 din, kar pa ne zadostuje za pokritje vseh del, ki so določena z območnim gozdnogospodarskim načrtom. Zbori kmetovalcev - lastnikov gozdov Na zboru bodo razpravljali o tistem delu zakona, ki govori o združevanju kmetov. Združevanje kmetov v TOK je prostovoljno. Zato bodo imeli kmetje lastniki gozdov priložnost, da s pismeno izjavo prijavijo članstvo v TOK. Člani TOK imajo vse pravice in dolžnosti odločati o poslovanju TOK, voliti in biti voljeni v samoupravne organe, ugotavljati in razporejati skupni prihodek, dohodek in čisti dohodek itd. Kaj pa tisti kmetje-lastniki gozdov, ki se ne bodo včlanili v TOK? Tudi ti imajo vse pravice in dolžnosti, ki iejajaje iz gozda: lahko bodo dajali pobude za boljše poslovanje, sodelovali na sestankih, v organih upravljanja TOK pa ne bodo mogli sodelovati, vse dokler ne bodo njeni člani. Prepričani smo, da se bodo kmetje zaradi zadev, ki so na dnevnem redu, zborov polnoštevilno udeležili. fMARK0VIC ****************************************************************0 n dobre bukve. svojo težo na tisto strašno r°potalo, ki se ji je zarilo že globoko v telo. Njen brezupen odpor in namen pa je opazil tudi oni večji človek in hitro vtaknil v rano nek trd predmet ter začel močno udarjati po ujem. Kmalu je ves zadihan Prenehal in močno na glas nekaj zavpil, nekaj takega, kar te bila sicer že včasih slišala. . Toda takrat je hodilo po n/enem domovanju veliko različnih ljudi Ti ljudje so bili gotovo tujci. Nosili so drugačne Predmete v rokah, ki so sicer tudi močno ropotali Tudi Pokrivala so imeli drugačna, z nekimi čudnimi črnimi znaki ta njih. Dobro se je spominjala, da so jo grdo gledali in grdo govorili o njej, gotovo zaradi tega, ker je s svojim mogočnim telesom branila beg nekemu človeku, ki se ji je zdel zelo znan, saj ga je prej že večkrat videvala. Imel je tudi drugačno pokrivalo in rdeč znak na njem. Med tem kratkim premišljevanjem jo je spet zbudil človek z ropotalom in ji rano še poglobil. Oni drugi je spet začel udarjati po tistem trdem predmetu. Ko pa mu je začel pomagati še manjši človek, je dokončno spoznala, da se ne more več upirati, saj jo je začelo kar dvigati in ji zmanjkovati trdne opore. Se enkrat jo je močno streslo, se ji stemnilo pred očmi, potem pa je omahnila proti tlem tako glasno, da je mogočno zadonelo. Še prej sta ona dva človeka odskočila v varno razdaljo. Tudi najbližje sosede so ob njenem padanju v smrtnem strahu zaječale. Nekatere najbližje so jo pri njenem padanju celo hotele zadržati Toda zaman! Tista lepa vitka soseda, ki ji je bila najbližja, je svoje plemenito dejanje plačala z življenjem. Saj jo je ta, ki je padala, kar pokopala pod seboj. Druge so odnesle le manjše praske ali polomljene roke. Tudi redke ptice, ki so tolikokrat gnezdile v njenem in sosednjih naročjih, so se vrešče razbežale Nekaj časa je bilo videti, kot da se je življenje ustavilo. Človeka sta si obrisala potni čeli, večji si je nekaj prižgal in začel puhati smrdljivi dim. Mlajši človek je spet zaropotal s tisto strašno rečjo in ji pričel rezati že tako polomljene in zdrobljene roke Nazadnje jo je razkosal še na kratke dele Tako sta iz mogočnega drevesa napravila pravo razdejanje. Življenje dobre, stare bukve se je končalo. FRANC ČIBEJ * Ne „ženska”, temveč družbena vprašanja! ” 1 ■ ® fi, s tem pa hkrati ustvarjali potreb- _____________________________________________________________________ ne pogoje za množično aktivno ude- Brez množične aktivne udeležbe žensk delavski razred ne more postati odločilen ,ežbo žensk v celotnem družbenem dejavnik celotnega družbenega razvoja. — S šopki, darili in veselicami si za 8. marec ne razvoiu' moremo „kupovati odpustkov", če vse leto nismo nič naredili za urejanje družbenih %xx%%xx%'%xx%x%xx%%xx vprašanj, izmed katerih številna najbolj pestijo zaposlene ženske. __ -----------------------------—--------1------------------------------ ZANIMIVA DEJSTVA družbene prehrane, delo potrošniških svetov, razvoj servisnih dejavnosti, ki naj razbremene gospodinjstva itd. Ni odveč pripomba: zastareli pogledi na ta vprašanja včasih bolj kot materialni pogoji ovirajo uveljavljanje delavk! Prav zato je problemska konferenca opozorila na pomen še neizvršenih nalog z naštetih področij do kraja sedanjega srednjeročnega obdobja. Spodbuditi moramo nosilce planiranja — na primer na področju otroškega varstva — da pregledajo sedanje stanje in naredijo vse, da bodo zastavljeni smotri do konca 1980 izpeljani. Pred nami je nov srednjeročni plan in plan dolgoročnega razvoja SRS. Slovensko gospodarstvo v njem spreminja svojo dosedanjo sestavo, zato moramo ob tem upoštevati tudi učinke na bodoče zaposlovanje obeh spolov v posameznih dejavnostih, vrste poklicev, prostorske razmestitve starih in novih zmogljivosti in pod. Pri tem ima sleherna naša delovna organizacija, krajevna skupnost in občina svoje obveznosti in pristoj- v tem stoletju smo porabili več premoga kot v vsej' zgodovini človeštva do začetka tega stoletja. • Petina človeštva, ki živi v razvitih deželah, porabi štiri petine vse proizvedene energije. • Ce bi vse prebivalstvo na svetu živelo tako kot živimo v razvitih deželah, bi energetske rezerve zadostovale samo še za največ 20 let! • Le 17 % vseh kmetovalcev sveta živi v razvitih deželah, toda ti pridelajo kar 67 % (dve tretjini) hrane na svetu. Na začetku tega stoletja je bilo na zemlji enajst mest z več kot milijon prebivalcev. Sedaj je takih mest že več kot dvesto. 32.291 ZDRAVNIKOV IN ZOBOZDRAVNIKOV V državi smo imeli konec leta 1976 32.291 zdravnikov in zobozdravnikov. Od skupnega števila jih je delalo v Bosni in Hercegovini 3997, v Črni gori 638, na Hrvaškem 7921, v Makedoniji 2357, v Sloveniji 3596 in v Srbiji 13.782. Republiško poprečje v Srbiji in obeh avtonomnih pokrajinah pa je precej različno: tako dela na ožjem območju Srbije kar 9684 zdravnikov, na Kosovem samo 767 in v Vojvodini 3331 zdravnikov. Istega leta smo imeli v Jugo-slaiaviji tudi 4571 diplomiranih farmacevtov, od tega v Bosni in Hercegovini 295, v Črni gori 65, na Hrvaškem 1533, v Makedoniji 147, v Sloveniji 557 in v Srbiji 1974 (od tega na ožjem območju republike 1452, na Kosovem 63 in v Vojvodini 459). Po sneženju - naša zimska pravljica ... (Foto: M. Pfeifer) Dnevni tisk, radio in televizija so nas pred dnevi obširno seznanili z gradivom problemske konference „Delavka v združenem delu", ki je bila 6. marca v Ljubljani. Tudi na tej konferenci, ki so ji bila uvod številna posvetovanja v raznih delovnih organizacijah, je bilo znova predvsem poudarjeno, da v naši družbi ni mogoče umetno ustvarjati „moških" in „ženskih" vprašanj oz. jih deliti na probleme delavk in delavcev. Tudi če je del teh vprašanj tesneje povezan z družbenim položajem delavk, pri tem ne gre za „posebna ženska vprašanja", temveč so to družbena vprašanja. Zato ni prav nič odveč, če si zdaj, ko je 8. marec za nami in si marsikdo misli, da je do prihodnjega dneva žena v letu 1980 mogoče odložiti z dnevnega reda nekatera „nerešena ženska vprašanja", takrat pa jih spet ponoviti, osvežimo spomin z nekaterimi dejstvi: — jugoslovanske žene so si že v NOB in v revoluciji priborile pravico do enakopravnosti; — izhodišče položaja žensk in delavk še posebej je pri nas družbena lastnina proizvajalnih sredstev in socialistično samoupravljanje; — samoupravni odnosi, ki jih razvijamo, vključujejo eneko-pravnost vseh udeležencev v delu in odločanju; — zgornje resnice lahko strnemo v ugotovitev: ni pravega samoupravljanja brez enakopravne vloge žensk v teh odnosih. Delavci ne morejo biti resnični samoupravljalci, če hkrati delavke niso samoupravlja Ike. Družbeni položaj ženske je trdno merilo človekove osvoboditve. Teoretično je enakopravnost žensk čvrsto utemeljena, mnogo je bilo na- rejenega zadnja leta za uresničevanje te enakopravnosti v praksi, zlasti kar zadeva enakopravno vključevanje žensk v družbeni razvoj in delo. Izredno pomemben je prispevek delavk k materialnemu razvoju Slovenije. Brez 43 odstotkov žena, ki predstavljajo torej le malo manj kot polovico vseh zaposlenih v Sloveniji, ne bi imeli Slovenci tako visoke živ-Ijenske ravni. Kljub temu pa zaostaja reševanje mnogih vprašanj, katerih neurejenost najbolj čuti delavka in njena družina: sem lahko štejemo naloge otroškega varstva, stanovanjske probleme, staro gledanje na novo vsebino in spremenjene odnose v duržini, na širše zahteve sodobne vzgojne dejavnosti, organizacijo Zakon o združenem delu ne priznava „sindikalne liste” „Dosledno je treba vrednotiti in nagrajevati delo samo na podlagi dejanskih rezultatov živega in minulega dela." „Samo v večjem dohodku izražen rezultat dela je lahko podlaga za uresničevanje vseh potreb in interesov delavcev." „Z boljšim delom in uveljavljanjem delitve po delu in rezultatih dela je treba spreminjati še vedno neustrezna razmerja za vse namene porabe, v skladu z ustvarjenim dohodkom in samoupravno opredeljenimi interesi delavcev." „Utrjevanje zavesti delavcev, da je le od boljšega dela in gospodarjenja z družbenimi sredstvi in s tem v večjem dohodku izražen rezultat dela podlaga za višje osebne dohodke in za uspešneješe zadovoljevanje drugih potreb delavcev, je ena od poglavitnih nalog." \__________________________________________________________-J S tem smo navedli le nekaj temeljnih izhodišč, ki jih je, v skladu z določbami in duhom zakona o združenem delu, podal republiški svet Zveze sindikatov Slovenije v osnutku stališč pod naslovom „Pridobivanje in razporejanje dohodka ter uveljavljanje načel delitve po delu in rezultatih dela" in objavil v Sindikalnem poročevalcu št. 2/79. Že iz naslova je razvidno, da je RSZS Slovenije tokrat podal stališča in izhodišča za celovito področje družbene reprodukcije in ne le o „sindikalni listi", ki je doslej priporočala določene pogoje, osnove in merila le za nekatera izplačila delavcem iz sklada skupne porabe ter za osebne prejemke v okviru materialnih stroškov. Poleg tega pa je skozi vsa stališča in izhodišča kot rdeča nit opazno vztrajanje, PRIREZOVANJE KORENIN PRED SAJENJEM V Franciji pokriva cedra (atlantica) že 10.000 ha. Ob Sredozemskem morju bi bilo možno, da se je pogozdi celo 120.000 ha, toda pri pogozdovanju imajo slabe uspehe, saj se jim pogosto ne prime niti 50 odst. sadik. Poizkusno so obrezali korenine sadik na dolžino 20 cm in naenkrat dosegli skoraj 100 odst. uspeh. PRAH, PRAH. . . Da si bomo predstavljali, koliko je že samo prahu, ki pride v pljuča (torej ne govorimo o drugih škodljivih substancah), si oglejmo podatek, da ob robu mesta dobimo v litru zraka 65.000 delcev prahu, medtem ko ob robu gozda njihovo število pade na 18.000, v gozdu samem pa jih ni več kot 50. da v praksi pospešimo prizadevanja za dejansko uveljavljanje načela delitve po delu in rezultatih dela na vseh ravneh. Čeprav dosedanje „sindikalne liste" niso imele moči zakona, so jih večinoma tako razumeli in s tem dejali delavcem določene pravice, ne glede na ustvarjen dohodek in rezultate dela. To pa seveda ni več v skladu z našim novim družbenoekonomskim sistemom in torej z določbami in duhom zakona o združenem delu. Ko podaja stališča o sedanji sindikalni listi, RSZS Slovenije med drugim meni: — nadurno, nočno delo, delo ob nedeljah in praznikih ter deljen delovni čas so v bistvu posebne delovne razmere, ki jih je mogoče zajeti v metodologijo ugotavljanja sestavljenosti del in nalog; — sedanji dodatek na delovno dobo naj bi postopoma odpravili in uvedli nagrajevanje po dejansko ugotovljenem živem in minulem delu; — razna nadomestila osebnega dohodka zaradi odsotnosti z dela je mogoče razlikovati glede na razlog odsotnosti. Nobeno nadomestilo osebnega dohodka zaradi odsotnosti z dela ne more biti višje od osebnega dohodka, doseženega na delu; — iz sredstev sklada skupne porabe se zadovoljujejo tisti skupni interesi delavcev v TOZD, ki zagotavljajo izboljšanje življenjskih in delovnih razmer delavcev; — proučiti je treba umestnost jubilejnih nagrad in nagrad ob upokojitvi; kriteriji morajo biti dosledneje prilagojeni zakonu o združenem delu; — višina prejemkov, ki štejejo med materialne stroške, ne more biti višja od dejanskih stroškov itd. Da bi sedanjo „sindikalno listo" uskladili z zakonom o združenem delu in s „stališči", RSZS Slovenije terja, da dajo osnovne organizacije sindikatov takoj pobudo, da bi v vseh OZD ustanovili posebne skupine delavcev, ki bi na tem prizadevno delale. RSZS bo med letom sproti izpopolnjeval stališča do delitve po delu, v skladu z rezultati široke aktivnosti na tem področju. Do konca leta 1979 naj bi vse OZD dokončno oblikovale in sprejele ustrezne nove kriterije za vrednotenje pravic namesto sedanje „sindikalne liste", z veljavnostjo v letu 1980. Do tedaj, torej za leto 1979, pa RSZS meni, naj bi ostali v veljavi kriteriji iz sindikalne liste za leto 1978 s tem, da se upošteva poprečni OD v 9 mesecih 1978 ter druge, statistično ugotovljene povišane osnove. Izjema velja za sklad skupne porabe, ki mora biti po višini in porabi že v tem letu odvisen od ustvarjenega dohodka, pri oblikovanju sredstev sklada pa imajo prednost sredstva za zagotovitev prehrane delavcev med delom. Občinski svet Zveze sindikatov Novo mesto je sprejel rokovnik za izvedbo široke javne razprave o „stališčih" RSZS Slovenije, ki naj bi bila opravljena v času od 16. februarja do 10. marca. BOGOMIR ŠPILETIČ, vam. ing. Da ne bo negodovanja pri prevzemu lesa! Že vrsto let opažamo, da zasebni lastniki gozdov sorti-mente, katere dajejo TOK—u v blagovno proizvodnjo, slabo izdelajo. Pogosto se dogaja, da so na hlodovini še veje, grče slepice pa so kar — razen redkih izjem — neobdelane. Vse take sortimente je treba naknadno obdelati, kar povzroča dodatne stroške. Prav tako opažamo tudi, da nekateri lastniki gozdov les slabo krojijo. Obe pomanjkljivosti z m» lo truda lahko odpravite. Za nasvete glede izdelave in krojenja povprašajte revirnega gozdarja oziroma odkazo-valca. Če boste predhodno seznanjeni z izdelavo in s krojenjem in to tudi upoštevali, potem pri prevzemu lesa ne bo negodovanja. TOK GOZDARSTVO ČRNOMELJ V Rajhenavskem pragozdu na Kočevskem (foto: dipl. ing. J. Puncer). Stran 39 Gozdno gospodarstvo Novo mesto bo letos nabavilo sedem novih kamionov Ma-girus z dvoosnimi polprikolicami. Kompletiran kamion, opremljen z dvigalom, rožicami in z 12 tonsko polprikolico bo stal okoli 210 milijonov starih din. Ob tako visokem znesku se nehote vsiljuje razmišljanje o izkoriščenosti takega kamiona. Delovni teden delavca v združenem delu je 42 ur na teden ali 2190 ur na leto. Vendar se od voznikov kamionov zahteva, da poleg enoinpolumega vzdrževanja delajo še na prevozu 8 ur. To pa ni v skladu z našimi ustavnimi določili. Zaradi navedenih dejstev Dvoizmensko delo pri prevozu lesa ♦ ♦ ♦ ♦ se pripravlja predlog za uvedbo dvoizmenskega dela pri kamionih s polprikolicami. Dvoizmensko delo bi trajalo v teku leta osem mesecev, ostale šriri mesece pa enoizmensko. Delovnik bi bil razporejen tako, da bi voznik v popoldanski izmeni delal osem ur: eno uro na vzdrževanju vozila in opreme in sedem ur na vožnji, voznik dopoldanske izmene pa sedem ur. Voznik dopoldanske izmene bi delal še v soboto dopoldne. Pri izmenskem delu bi se voznika menjavala tedensko. Za obračun osebnih dohodkov bi se uvedla skupinska ob- veznost ali drugače povedano, skupinska norma. Prednosti uvedbe dvoizmenskega dela bi bile zelo velike. Za ilustracijo naj navedem le glavne: 1) pocenitev prevoza lesa na razdalji 20 km bi bila 20 odstotna. 2) Zaradi povečanja števila dni koriščenja kamiona od 200 dni na 360 dni (delovni dnevi so računani po 8 delovnih ur) bi kamion prevozil za okoli 80 % več lesa. 3) Voznikom kamionov bi omogočil opravljati za- konsko določen delovnih čas. 4) Pri TOZD bi povečal poslovnost, ker bi imela TOZD vloženih manj sredstev v poslovni sklad. TOZD bi z manjšim poslovnim skladom dosegla enak ali celo večji dohodek. 5) Intenzivnejše izkoriščanje kamionov vpliva na tehnično in moralno zastare-vanje. Čas izkoriščanja se dcrajša za okoli 3 leta, kar ima za posledico nižje stroške vzdrževanja (življenjska doba pločevinastih delov je okoli 5 do 6 let). JOŽE LUKŠIČ Kako priti lažje in hitreje na delo Pred nekaj dnevi sem zaradi urejanja nekaterih zadev v krajevni skupnosti obiskal Alojza Fifolta iz Drenja pri Dol. Toplicah. Pogovarjala sva se tudi o delu in trpljenju „furmanov”. Živo se spominja tistih časov, ko je za nekaj drobiža prebil s konji na delu skoraj vsak dan. Zgodaj zjutraj so vstajali pri Fifoltovih; ko je bila ura tri, so že bili v hlevu. V vasi so še spali, ko so se ob štirih zjutraj odpeljali v gozd. Iz Drenja so šli v dolino, pa spet v hrib. Iz Pečk, Komolca, Mrzlih Dolin pa tudi iz Podstenic in z Roga so vozili les. Težki vozovi „šinaiji” in slabe ceste, vse to je pilo kri utrujenim konjem. „Ponavadi so z vozom šli otroci, jaz pa,” pravi Fifoltov stric, „sem šel peš, otovorjen s cepinom in sekiro po bližnjici in še predno je prišel dan, sem — Posipavanje soli proti poledici vpliva na razvoj korenin in prirastek. Ugotovili so (v Švici), da so nekatere drevesne vrste proti soljenju bolj odporne. Zato za ozelenitev priporočajo platano, robinijo, javor, obe vrsti in Ginkgo bilobo. Na Poljskem so merili učinek nakladalca L—2 (poljski proizvod) pri nakladanju dolge oblovine v vagon. Največji učinek so dosegli pri razdalji (med vagonom in skladiščenem lesu) 50 metrov, in sicer 54 kubičnih metrov na uro. Poprečni tovor je bil 3,25 kubičnih metrov lesa. že spravljal in pripravljal hlode za vlačenje. Bili so težki časi; takrat ni bilo vlak, les pa je težak. Za vlačenje lesa za en voz smo potrebovali več kot 3 ure. Tudi nakladanje, zlasti na ravnih terenih, je bilo težko. Velikokrat smo si pomagali s konji, tako da smo ovili z verigo hlod, ki ga je potem konj potegnil na voz. Pa kaj bi še pravil, prebili smo.” N.a.to sva razpravljala še o novostih, ki so se ponujale voznikom po vojni, npr. uvajanje gumi vozov. „Da, bili smo proti njim” oče Fifolt o tern večkrat razmišlja. „Zakaj smo bili tako proti novostim? Posamezniki, ki so bili najbolj pogumni, so si uredili voz, ki je imel na prvih kolesih železo, na zadnjih pa gume. Trajalo je več let, da je prišel gumi voz na skoro vsako kmečko dvorišče. Nikakor se nismo mogli sprijazniti z novo tehniko dela, ki so nam jo ponujali primorski vozniki, ki so vlačili les na nekoliko prirejenem prvem koncu voza. Čeprav tega nismo preizkusili, smo bili proti. Tega še danes ni v naših hostah”. Potem pa, kot z jasnega, mi Fifoltov oče zaupa, da s sinom načrtujeta nakup traktorja, ki bo služil za domača dela, primerno pa ga bosta uredila tudi za prevoz konj na delovišče. Sin namreč nadaljuje z očetovo tradicijo, bi pa rad sam sebi in konjem pomagal. S traktorjem bo peljal konje in tako bo za pot porabil manj časa in konji ne bodo utrujeni. Kako se bo to obneslo, bomo videli. Poskus ne bo stal veliko in če bo v redu, kar niti mladi niti stari Fifolt ne dvomita, bo vsaj za toliko časa, dokler bodo v gozdu konji še potrebni, narejen velik korak naprej. M. Judi z dvema paroma konj je bilo treba včasih prevažati les z Roga na železniško postajo v Straži. Jambori, namenjeni v ladjedelnico, so bili dolgi do 12 m in na tanjšem koncu debeli 60 — 80 cm. Na konju je Jože Avguštin, na vozu pa so Miha Gorše, Alojz Pirc in Tone Novina (foto Dolenjski list -1955). TOK GOZDARSTVO ČRNOMELJ: Kako smo lani gospodarili Verjetno bo marsikoga zanimalo kako je TOK Gozdarstvo Črnomelj v preteklem letu gospodaril. Poglejmo nekaj osnovnih kazalcev gospodarjenja oziroma podatkov, ki so osnova za poslovanje. Blagovna proizvodnja (odkup) je znašala 18.602 m3, od tega je bilo največ hrastove (8.084 m3) in bukove hlodovine (5.991 m3). Plan blagovne proizvodnje (15.030 m3) je bil za 23,8 % presežen. Celotna prodaja v letu 1978 je znašala 18.572 m3, v prodaji pa je zajeta tudi zaloga iz leta 1977. Zaloge raznih sortimen-tov ob koncu preteklega leta so znašale 1.367 m3. Lastnike gozdov bo najbrž zanimalo, kam je TOK prodajal gozdne sortimente. Na domači trg je bilo prodano 12.738 m3, ostala količina 5.834 m3 pa je bila prodana v druge države. V izvoz smo dali predvsem tiste sortimente, za katere se domača industrija ni zanimala. Finančna vrednost celotne prodaje je bila 27,727.542 din, vrednost izvoza pa znaša 12.654.439 din ali 45,3 % od skupne vrednosti. Zaradi izjemno dobrega poslovnega uspeha ob devetmesečnem obračunu je svet kooperantov sprejel sklep, da se za ves les, odkupljen v letu 1978, doplača 15 %, kar je znašalo 2,212.971 din. Nadalje je svet kooperantov sprejel tudi sklep, da se za popravilo gozdnih cest, potov in vlak nameni 1,000.000 din. Oba sklepa sta bila uresničena. Zasebne lastnike gozdov zanimajo tudi nekatera gozdnogojitvena dela, predvsem pogozdovanja. Obseg gozdnogojitvenih del je finančno znašal 2,759.570 din, če upoštevamo še vrednost urejanja in odkazila, pa je bilo v preteklem letu vloženo v gozdove zasebnega sektorja na področju TOK Gozdarstvo Črnomelj 3,036.760 din. Količinsko so bila nekatera najvažnejša gozdnogojitvena dela izvršena tako: priprava tal 41,76 ha, pogozdovanje 44,00 ha, obžetev 99,23 ha, čiščenje 116,33 ha, odkazilo gozdnega drevja 38.999 m3. Sredstva za gozdnogojitvena dela so bila izbrana iz biološke amortizacije, del sredstev za pripravo tal, pogozdovanje in obžetev pa je prispevala tudi republiška samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo. Na koncu poglejmo še nekaj finančnih podatkov o poslovnem uspehu v preteklem letu: celotni prihodek znaša 33,020.318 din, materialni stroški znašajo 23,668.329 din (odkup lesa, prevozi, tovornine, sadike itd.). Amortizacija osnovnih sredstev je minimalna, TOK TREBNJE: saj znaša le 32.972 din. Če odštejemo od celotnega prihodka materialne stroške in amortizacijo, dobimo dohodek 9,319.016 din. Pogodbene in zakonske obveznosti so dokaj visoke, saj znašajo 5,123.258 din, kar moramo odšteti od dohodka, da dobimo čisti dohodek, ki znaša 4,195.757 din. Čisti dohodek se deli na osebne dohodke (2,623.548 din) in na sklade (1,572.209 din), to je za rezervni sklad, poslovni sklad in sklad skupne porabe. Številke so sicer suhoparne, vendar brez njih ne gre. Iz vseh teh podatkov lahko sklepamo, da je bilo_ poslovanje TOK Gozdarstvo Črnomelj v preteklem letu zelo uspešno. Podrobnejši obračun bo podan na zborih zasebnih lastnikov gozdov, ki bodo predvidoma konec marca. JOŽE VIDER VOL, dipl. ing. Odvisno od blagovne proizvodnje Že samo ob bežnem pregledu številk, ki govore o lanskem poslovanju lahko ugotovimo, da smo leto v vseh pogledih zaključili nad planskimi predpostavkami: povečali smo celotni prihodek; ker so materialni stroški odvisni predvsem od blagovne proizvodnje, so se za prav toliko povečali tudi le-ti. Povečal se je dohodek in povečal se je tudi čisti dohodek. Kljub takim pokazateljem v primerjavi s planom pa smo ob poravnavanju obveznosti, ki nastanejo ob zaključku leta ugotovili, da vseh ne moremo zadovoljivo poravnati. Naj dodam, da smo v primerjavi z letom 1977 povećah tudi produktivnost, saj je isto število ljudi tudi količinsko opravilo več. Čisto razumljivo je, da se postavlja vprašanje, kje je pravzaprav vzrok za tak neuspeh v uspehu. Največji vzrok je v tem, da smo v večjem delu svoje proizvodnje postavljeni na takorekoč trgovski odnos, ker je uspeh poslovanja dejansko v'največji meri odvisen od tega, kakšna bo blagovna proizvodnja, kakšno bo število enot, ki bo šlo v promet. Čimveč bo teh enot, večji bo uspeh. Pri tem pa velja poudariti še dejstvo: čimveč bo vrednejših enot, tehničnega lesa. Jasno je, da smo v tem omejeni tako glede količine kot tudi v sečnji vrednejšega lesa, pri taki organizacijski obliki kot je sedaj. Dragi vzrok je v gospodarjenju z razdrobljenimi družbenimi gozdovi, kjer nastaja večni problem, kako poceniti proizvodnjo, jo koncentrirati. Tu so perspektive nekoliko boljše, ker smo v teh letih uspeli akumulirati etat iglavcev, kar bi moralo priti v prihodnjem letu do izraza. Razumljivo pa je tudi, da ne moremo mimo dejstva, da so se tudi obveznosti temeljne orga- nizacije kooperantov močno, močno povečale. Teh obveznosti ob nastanku TOK ni bilo toliko. Usmeritev za gospodarjenje v letu 1978 1. Pri poslovnem dogovarjanju za letošnje leto se za naše proizvode zanimajo dosedanji partnerji, s katerimi imamo že vrsto let dobre poslovne odnose. 2. Ker imamo opravka z močno razdrobljenim gozdom v zasebni lasti, je proizvodnja še vedno močno odvisna od tržnih razmer. Te so v začetku leta dokaj ugodne, tudi za manjvredne sortimente, zato bo potrebno največ naporov usmeriti, da bi to izkoristili. 3. Zaradi snegoloma bodo nastale strukturne spremembe v proizvodnji, ki se jim bodo morali prožno prilagoditi. Veliko pozornosti bo treba posvetiti krojenju lesa, da bi ga čimbolj ovrednotili. 4. Obvezno je treba nadoknaditi zamujeno v odkazilu. 5. Tudi v letošnjem letu moramo poskrbeti za prodajo novoletnih jelk. 6. V letošnjem letu zaključiti investicijo na žagi in jo že delno vključiti v poslovanje. Predvsem pa je važno dokopati se do kvalitetnih rešitev za leto 1980. 7. Zaradi povečanja obsega proizvodnje v prvi polovici leta bo nujno razporejanje proizvodnih kapacitet, ki se pri nas kažejo predvsem v živem delu. 8. Pozornost samoupravnih organov bo morala biti usmerjena tudi v morebitno neupravičeno povečevanje obvez do širše in ožje družbene skupnosti. JOŽE FALKNER, dipl. ing. ij XXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX y I Dobri seminarji za motožagarje Letos sta bila organizirana že dva seminarja za delavce začetnika Seminarja se je udeležilo 19 delavcev in vsi so naloge uspešno opravili. Seminar je vodil tov. Žigon, inštruktor pri gozdarskem šolskem centru v Postojni. Ta seminar usposablja mlade delavce za varno delo v gozdu, ni pa jim dal vsega, kar naj bi delavec kot strokovnjak in samoupravljalec vedel in znal. Tudi v gozdarst : se bomo morali začeti ukvarjati z dopolnilnim izobraževanjem vseh , delavcev. Gre za uresničitev programa izobraževanja delavca | gozdarja in drugih poklicev v gozdarstvu, za kar imamo že ž sprejete učne programe. To dodatno izobraževanje bo zahtevalo od delavcev /! nekoliko več truda in nekaj prostega časa v času izobraže-^ vanja. Vendar jim bo trud pozneje poplačan z boljšim | znanjem, lažjim delom, večjo učinkovitostjo, večjimi osebni-Ž mi dohodki in na koncu koncev tudi z večjim zadovolj-? stvom. | M. ^xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx\ ž TOK GOZDARSTVO NOVO MESTO: Za nami je še eno uspešno leto 1. Gospodarjenje je bilo v letu 1978 glede na plan 1978 po posameznih postavkah za TOK Gozdarstvo Novo mesto v igl- etat 17.254 odkazilo 18.144 odstotek 105 % celoti uspešno, iz česar sledi tudi končni uspeh poslovanja. Etat in odkazilo 1978 na TOK Novo mesto: list skupaj 52.218 69.472 34.719 52.863 67% 76% janje sredstev za gradnje in v čim večji meri angažirati družbena sredstva. Dodatno pa bo potrebno preučiti tudi sodelovanje tovarne celuloze v Krškem, ki je pokazala priprav- ljenost za sofinanciranje nasadov iglavcev. 6. Samoupravna organiziranost na TOK seje pokazala za zelo uspešno in učinkovito. V letu 1978 smo imeli dvakrat skupščino, osemkrat svet kooperantov in 32 zborov na šestnajstih mestih. Delavci TOK delujejo v OOS, osnovana pa je tudi 00 ZK. RADOVAN LAPANJE, dipl. ing. Ludviku Rabzelju v slovo Razvidno je, da močno zaostaja posek listavcev, zlasti manj kvalitetnega lesa, za kar so razlogi znani: cene, neodprtost gozdov ter nekompleksno gospodarjenje z zastarelim tehnološkim procesom. 2. Tudi gozdnogojitvena dela so bila po planu uspešno uresničena, saj je plan celo presežen za 10%. 3. Organizacijske in kadrovske zadeve še vedno predstavljajo veliko zapreko pri gospodarjenju v TOK. V okviru možnosti in ob podpori kadrovske politike celotne OZD bo potrebno postopoma povečevati število zaposlenih in materialno NOVA RUBRIKA Če želite kaka pojasnila o gojenju ali izkoriščanju, o krojenju ali prodaji lesa, o biološki amortizaciji, domači porabi ali o podobnih vprašanjih, nam pišite na naslov: Dolenjski Gozdar, Gozdno gospodarstvo Novo mesto. Če bo vprašanj več, bomo v ta namen odprli v našem glasilu novo rubriko: Vprašanja in odgovori. osnovo dela (osnovna sredstva v panogi izkoriščanja in gojenja), ker je vse manj kmečkega prebivalstva in zaradi močnejše fluktuacije delavcev na TOK. 4. Prevozi gozdnih sorti-mentov so znan problem v privatnem sektorju. Ta problem potegne za seboj celotno poslovanje in gospodarjenje, organizacijo dela, tehnologijo, nedvomno pa se odraža tudi na učinkovitosti. Kmetje in delavci zato pričakujejo združitev avto-parka in težke mehanizacije pri GG, kar na vseh ravneh samouprave tudi poudarjajo. 5. Gradnja gozdnih komunikacij in vlak je nujna za uspešno gospodarjenje v naslednjem obdobju. V letu 1978 smo iz dohodka na TOK izdvojili 400.000,00 din za popravila gozdnih cest in vlak. Ta sredstva smo v preteklem letu v dobršni meri izkoristili, dobili pa smo izkušnje za naslednje leto: a) izdvojenih sredstev v bodoče ne bo smotrno več premočno drobiti, b) akcije zastavljati preko krajevnih skupnosti. V letu 1979 bo potrebno izdelati študijo za dodatno izva- Nekdaj so gozdarji ročno obtesovali veliko tramov in pragov. Sedaj tesanja s plankačo ni več. V Straži pa je zrasla strojna tesalnica, ki ima „polne roke” dela pri izdelavi tesanega lesa za ostrešja. Tiho in skoraj neopazno nas je zapustil Ludvik Rabzelj, dolgoletni član našega kolektiva, šofer tovornega avtomobila v pokoju. Rodil se je leta 1923 v Luterškem selu ob Krki in svoja mlada leta preživel doma, na manjši očetovi kmetiji. Življenje ga je tako že ob začetku potisnilo na težavno pot kme-čko-delavske družine. Že pred vojno je z občasnim delom pri otoškem grofu spoznal zapostavljeno pot delavca in to spoznanje je ostalo v njegovi zavesti vse do prerane smrti V našem kolektivu je bil zaposlen 21 let. Čeprav razlega zdravja, je svoj poklic ljubil in mu bil predan z vsem srcem. Bil je discipliniran in vesten voznik vedno pripravljen delovne naloge najbolje opraviti S svojo skromnostjo in vedrim značajem je bil med nami močno priljubljen. Čeprav smo vedeli za njegovo težko in zahrbtno bolezen, vseeno nismo pričakovali, da se bo njegova življenjska pot tako hitro končala. Uživanje zasluže- nega pokoja je bilo kratko in njegova največja želja, da bi zadnja leta življenja preživel v ro jstnem kraju, se ni uresničila. Svoje življenjsko poslanstvo je tovariš Ludvik častno izpolnil in mi, njegovi sodelavci, ga bomo ohranili v trajnem spominu. Kako zelo pribljubljen je bil, je bilo videti tudi po množici prijateljev in znancev, ki so ga spremili na zadnji poti. VLADO PA VEČ, dipl ing. P rep rečuj m o* poža re! Nekega poletnega dne smo se peljali mimo košenice. Zraven je tekla železniška proga. Pripeljal je vlak. Iz dimnika so letele iskre. Kar naenkrat je bila košenica ob progi v plamenih. Suha trava je gorela in šumela. Zapihal je veter. Ogenj se je razširil delač naokoli. Zgorela je trava ob progi in predel gozda. Prihiteli so gasilci in požar omejili. Spomnila sem se, daje pred leti mojemu stricu zgorel gozd čisto do tal. Zbodlo me je pri srcu. Tedaj me je prešinila neka misel. Vprašala sem očeta: „Ali ni v gozdu tablic, na katerih piše, naj v gozdu ne kurimo? ” Rekel mi je, da so. Nato sem vprašala, zakaj napisov nihče ne jemlje resno. Nisem si znala odgovoriti. Vlak bo vozil, iskre bodo spet letele in suha trava bo gorela. Do kdaj? Gasilci se lahko trudijo in gasijo požare. Mislim, da bi bilo bolje, če bi se vsi potrudili, da do požarov sploh ne bi prišlo. REBEKA LUKŠIČ, 4. a. — novinarski krožek Baza 20, Dol. Toplice Na Čehoslovaškem so ugotavljali napor delavca voznika pri prevozu lesa s kamioni Tatra in Skoda. Nakladanje z dvo-bobenskim vitlom je lahko do srednje težko, delo s hidravlično roko pa je lahko. Ugotovljeno je, da je napor voznika, kadar vozi vozilo brez prikolice, za polovico manjši kakor pri vožnji s prikolico. Združitev prevoznega parka pri GG Novo mesto (Nadaljevanje) VAŽNO JE TUDI POUDARITI, DA TEMELJIJO V ŠTUDIJI VSI IZRAČUNI KAPACITET PREVOZA, KAKOR TUDI FINAČNI KAZALCI NA OSNOVI VELJAVNIH NORM PREVOZA PRI REDNEM VZDRŽEVANJU IN OBNAVLJANJU IN OB DOBREM IZKORIŠČANJU DELOVNIH DNI. Trenutna dejanska kapaciteta prevoznega parka je kljub slabemu stanju sicer večja zaradi dela v podaljšanem času, ob prostih sobotah, preseganju norm itd., vendar to zaradi primerjave (enotnega skupnega imenovalca) in zaradi objektivnosti izračuna ne more biti zajeto v izračun. Potrebe prevoza lesa v okviru GG z ozirom na lastne kapacitete in sodelovanje zasebnih avtoprevoznikov Na podlagi potreb prevoza in lastnih prevoznih kapacitet ocenjujemo potrebo po nadaljnjem vključevanju zasebnih avtoprevoznikov pri prevozu lesa. Glede na plan sečnje bodo potrebe po prevozu lesa v letu 1980 sledeče: Potrebe leto 1980 1) posek v družbenih gozdovih 127.000 m3 2) odkup v privatnih gozdovih 53.000 m3 skupaj: 180.000 m3 3) lastna kapaciteta prevoza 162.000 m3 4) primanjkljaj 18.000 m3 Iz izračuna je razvidno, da bomo v okviru podjetja za prevoz lesa tudi :j| m ZgVngjk. * 1. T j 1 yk Težka bremena, ki jih Lado Tuik dviga in prenaša, so lahko tudi nevarna, zato mora biti dobro zavarovan v varnostni kabini. Smučarji GG so tekmovali Smučarski klub „Gozdar”, ki deluje v sklopu sindikalnega športnega društva „Gozdar”, je 25. 2. 1979 v Občicah pri Poljanah organiziral tradicionalne roške smučarske teke za pokal TV-15. Tekmovali so tekači iz cele Dolenjske in tudi tekači iz Kobarida ter Bleda. Razvrščeni so bili v več kategorij - od pionirjev iz področnih osnovnih šol pa do tekmovalcev nad 45 let starosti Najboljši so dobili kolajne in plakete. V precej močni konkurenci so solidne rezultate dosegli tudi tekmovalci GG Novo mesto. Grabrijan, ki je bil v B skupini 2. Alojz Serini in Jože Rade, ki sta v C skupini zasedla 2. in 3. mesto. Med tekmovalkami pa je bila prva naša predstavnica tov. Neva Lovko. Tokrat prvič je bilo v sklopu tekmovanja za Fricov pokal tudi tekmovanje v smučarskih tekih, kjer so se tekmovalci GG odlično odrezali, saj je bil Stane Pirc v A kategoriji prvi, Mirko Bartole pa drugi. V D kategoriji je bil prvi Alojz Serini, pri ženskah pa je zmagala Neva Lovko. JOŽE KOVAClC v bodoče še vedno vključevali zasebne avtoprevoznike za 18 — 20.000 m3 lesa na leto. Optimiranje prevozov ob pogojih združitve prevoznega parka pri Gozdnem gospodarstvu Novo mesto Končni cilj združitve prevoznega parka je vsekakor pocenitev stroškov prevoza, ki zajemajo 1/3 vseh stroškov pri pridobivanju gozdnih lesnih sortimentov. Ne oziraje se na združen ali razdražen transportni park pa k pocenitvi stroškov prevoza lahko veliko prispeva optimalno koriščenje prevoznega parka. Prednost za njegovo optimalno koriščenje pa ima teoretično vsekakor združen prevozni park, ker so možnosti kombinacij med vozili, relacijami in kvaliteto cest mnogo večje. Poleg optimalnega koriščenja prevoznega parka, ki sicer lahko mnogo prispeva k pocenitvi stroškov gospodarjenja, pa so za dobro gospodarjenje pomembni še drugi pogoji, kot: — proizvodni plan s točno dinamiko sečnje, spravila in prevozov, zlasti v družbenem, delno pa tudi v zasebnem sektorju; — upoštevanje plana v vseh njegovih elementih. Ce teh dveh pogojev ne bomo izpolnili, ne bo večjega učinka pri prevozu. Čeprav je referendum o združitvi prevoznega parka, zaradi njegove iztrošenosti začasno odložen, sem skušal s tem povzetkom o problematiki združitve prevoznega parka na kratko seznaniti vse tiste, ki študije iz katerekoli vzrokov niso dobili ali je niso uspeli prebrati. Menim, da se bodo na osnovi tega sestavka lažje odločili za ali proti. Združeni prevozni park naj bi bil vključen v eno izmed že obstoječih TOZD kot samostojna obračunska enota. JOŽE KURE, dipl. ing. GRAFIKON 5: dejansko produktivni dnevi kamionov s prikolicami (v produktivnih dnevih na kamion s prikolico) 1972-1976 Na Kobli pa je LIP Bled 23. in 24. februarja organiziral jubilejno 20. zimsko Lesariado. Udeležili so se je tudi predstavniki GG Novo mesto in se solidno uvrstili. Najboljša med njimi sta bila tov. Tone Hočevar, gozdarski tehnik iz TOK Novo mesto, ki je med več kot 200 tekmovalci zasedel 96. mesto, in tov. Neva Lovko, ki je med dekleti zasedla 26. mesto. Primerjava letnih kapacitet prevoza po organizacijskih variantah z ozirom na strukturo /kamioni - solo, kamioni s polprikolico, kamion s prikolico/ Struktura prevoza Kamion - solo /1+2/ Kamion s polprik./l+2/ Kamion s prikol. /1+2/ SKUPAJ /1+2/: Sedanja organ.197b//'/ tkm mj tkm 1.705.157 599.180 75.385 100.304 1.268.408 23.480 756.902 4.316 305.760 organiz.1978 organiz■1979/85" m) tkm mj 74.612 923.430 54.319 44.522 1.523.810 89.635 17.986 305-760 17-986 2.177.720 128.100 2.331.070 137.120 2.753.000 161.940 Zadnja tekma, kjer so sodelovali, je bil jubilejni 25. Fricov pokal na Gačah. Številno zastopstvo tudi tokrat ni uspelo premagati smučarjev Novolesa, tako da je pokal ostal Novolesu. Vsekakor pa je to njihova naloga za bodoče. Med posamezniki so se visoko uvrstili: Stane Pirc in Tone Matkovič, ki sta v A skupini dosegla 5. in 6. mesto, Andrej Če gornje kapacitete prevoza v mj v posameznih organizacijskih variantah /organizacijah/ izrazimo v odstotkih, dobimo sledeče odnose: Sedanja or«an.1976/77 orčaniz.1978 organiz.1979/80 Struktura prevoza Kamion - solo Kamion s polprikolico Kamion s prikolico % 78.3 18.3 5,4 % 54.4 32.5 13,1 33,5 55,4 11,1 SKUPAJ 100 100 100 Stran 43 Dve veseli kulinarični RAKCI HODIJO NAZAJ Na nenavadno belgijsko prehrano smo bili opozorjeni že na predavanju pred odhodom na ekskurzijo v to deželo. Toda kdo bi to resno jemal! Sploh pa gozdarji nismo preveč izbirčni ljudje. Kako je s tem, smo se prepričali že drugi dan po prihodu. Potem, ko smo se dobro nahodili po peščinah ob morju, so nas zapeljali v neko restavracijo z nenavadnim imenom - „Don Pedro”. Posedli smo. Ob steni je bila dolga miza, na njej pa vrsta pladnjev s hladnimi jedili v vseh mogočih barvnih odtenkih od rdeče, rumene, do zelene in modre. Pri kuhinjskih vratih se je zadovoljno in uslužno smehljal sam lastnik „Don Pedro”. Takoj smo razumeli, da bo šlo za samopostrežbo in da dobro kaže. In res smo se po kratkih nagovorih postavili v vrsto. Čeprav sploh nismo vedeli, kaj je kaj, smo si pridno nakladali na krožnike, ko pa je bilo vse tako lepo na oko. Pa tudi spremljevalci Belgijci so nam dajali lep zgled Potem pa se je pričela polomija. Za naše pojme je bilo vse zelo čudnega okusa. Že po prvih grižljajih se nam je jed zaustavila. Ko je Don Pedro videl, da puščamo vse na krožnikih, se ga je polotil obup. Dokončno ga je zlomilo, ko je kolega, sicer dober športnik in temu primeren jedec, samo malo pobrskal po ogromnem kupu, tako da je bil videti še večji in vse - pustil. Starejši udeleženec ekskurzije pa ni imel srca, da bi razžalostil nesrečnega gostitelja. Na DOLENJSKI GOZDAR Glasilo izdaja delavski svet gozdnega gospodarstva Novo mesto — Odgovorni urednik ing. Janez Penca. Uredniški odbor: Franc Markovič, ing. Jože Falkner, ing. Jernej Piškur, ing. Slavko Klančičar, Janez Šebenik, ing. Tone Šepec, ing. Jože Vidervol in ing. Tone Hočevar — Izhaja enkrat na mesec v 2000 izvodih. — Uredništvo: Novo mesto, Gubčeva 15 — Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list Novo mesto -Tisk: Knjigotisk Novo mesto - Na osnovi ustreznega dokumenta prosto plačila pron.en.ega davka. Nasad na Vahti pozimi 1978 (foto J. P.) iz Belgije silo je pojedel vse tiste v razno-barvi majonezi skrite rakce, polže, ribe in školjke Posledice so se pokazale že takoj v avtobusu. Postal je bled in v želodcu ga je ščipalo. Bil je skratka, kot pravimo, zelo ubog. Odleglo mu je šele potem, ko je vsa zmešnjava šla po isti poti nazaj. Kaj hočete, dobrota je pač sirota... SVETOVLJAN Terenski ogled za tisti dan je bil končan in iz Ardenov smo se spustili spet v mestece Eupen. Polni pričakovanja smo se nagnetli v majhni restavraciji s sumljivo reklamo, namreč, da lahko sprejme hkrati še trikrat toliko gostov kolikor je bilo nas. Že zjutraj nam je naše vodstvo sporočilo, da bomo imeli ta dan kosilo na svoje stroške in sicer proti plačilu, preračunano v našo valuto, nekaj čez 20.000 starih dni Nastavljena cena je budila upravičeno upanje, da bo šlo tokrat zares. Po predjedi, podobni tisti od preteklih dni v Belgiji, je pričel gostilničar prinašati na mizo kot po tekočem traku zrezke. Bili so debeli in zelo veliki, skratka „milina za pogledati”. Prvi srečneži so neučakano zarezali v sočno meso. Takrat pa se je pocedila na krožnike kri Bili so to namreč prravi, na pol surovi angleški bifteki. Zaradi številnih takojšnjih reklamacij se je gostilničar zbal, da bo imel težave s plačilom. Neki neprevidnež pa mu je zagotovil, naj ga to ne skrbi in da ne bo posamičnega plačevanja. Hitro je razdelil se ostale krožnike. No, vsi pa le niso bili opeharjeni Večina avtohtonih Belokranjcev in že prej omenje- illlllllllllllllllllllllllllillllllllllllllillllllllllllllllllllllllllll Včasih je bilo pa cenejše. Kdaj? ni športnik - Suhokranjec so se z veseljem vrgli na delo. Eden izmed tistih „s te strani Gorjancev” je malce zlobno Program dela osnovne organizacije sindikata Crmošnjice Naloge, ki sojih sprejeli člani sindikata TOZD gozdarstvo Crmošnjice in se dogovorili, da jih bodo uresničili v letu 1979, so zelo pestre. Na kratko je težko opisati vse, kar so se dogovorili, zato bomo objavili le nekatere najpomembnejše sklepe: budno bodo spremljali uresničevanje sprejetih družbenih dogovorov in pravočasno opozarjali na morebitno neizpolnjevanje sprejetih obveznosti; uveljavljali bodo načelo delitve po delu in rezultatih dela, zavzemali se bodo za boljšo organizacijo proizvodnje, za večjo produktivnost , večje izkoriščanje delovnih sredstev, boljše gospodarjenje, varčevanje ter dosledno izvajanje občinske in repub- IllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII KIJ Pl POTEM?! Za zgubarska podjetja velja, da prejmejo njihovi delavci precej znižane dohodke. Ker se to ni obneslo, je zdaj padel predlog, da bi bilo to znižanje precej manjše. Ce se to ne bo obneslo, bo treba izplačevati normalne dohodke. Ce se le to ne bo obneslo, bo treba preiti na povečane dohodke. Pri najbolj prebrisanih se namreč že dozdaj ni nič »obneslo«... P. S. pripomnil: „Kaj hočemo, vidi se jim, da so svetski ljudje...” SLAVKO KLANČIČ AR, dipl. ing. liske resolucije. Na področju planiranja bodo predvsem pozorni glede finančnih sredstev, kadrovske in stanovanjske politike ter zdravstvenega in socialnega varstva delavcev. Izboljšali bodo delegatski sistem, uveljavljali bodo sistem Usmerjenega izobraževanja, zlasti pa se bodo delavci vključili v izobraževanje za delo in ob delu. Posebno bodo skrbeli za izobraževanje na družbenopolitičnem področju. Bolj pozorni bodo glede svobodne menjave dela, obveščenosti delavcev, kulture, družbenega standarda, ljudske obrambe in družbene samozaščite, še posebno pa glede organizacijske in kadrovske krepitve zveze sindikatov. Obvestilo lastnikom gozdov, bralcem Dolenjskega gozdarja! Ker nam je nekdo vrnil Dolenjskega gozdarja s pripombo, da ga ni naročil in da ga ne bo plačeval, sporočamo vsem, ki list prejemajo, da ga pošiljamo brezplačno. Z Dolenjskim gozdarjem želimo le bolje obveščati lastnike gozdov o vsem, kar jih zanima o gospodarjenju z gozdovi ter izboljšati samoupravne in poslovne odnose znotraj gozdnega gospodarstva, ki združuje kmete kooperante in delavce v gozdarstvu. Glasilo je torej brezplačno, toda zelo obilo ga boste plačali, če se boste v njem oglasili: s svojimi izkušnjami in opažanji pri gospodarjenju z gozdom ali pa z vprašanji o zadevah, ki se tičejo vas in GG. __________________________ Pred pol ure. (IZ PAVLIHE) Črmošnjice: zanimivo!