Glasilo Občine Gorišnica, št. 1/letnik XXIV, april 2021 1 Vesti iz vasi je glasilo Občine Gorišnica, ki glasilo tudi izdaja. Odgovorna oseba: Jože Kokot, župan občine Gorišnica Naslov uredništva: Občina Gorišnica Gorišnica 83a, 2272 Gorišnica, Telefonska št.: 02/743 11 10 E-mail: vestiizvasi@gorisnica.eu Računalniški prelom: Alinea tisk d.o.o. MAMICI ZA MATERINSKI DAN Tisk: Evrografis d.o.o. Po mnenju Urada vlade republike Slovenije se glasilo Vesti iz vasi šteje med proizvode, za katere se plačuje DDV po stopnji 9,5%. Glasilo Vesti iz vasi je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jih vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1509. Naslednja številka občinskega glasila Vesti iz vasi bo, predvidoma, izšla septembra 2021. Upoštevali bomo samo prispevke poslane na elektronski naslov: vestiizvasi@gorisnica.eu do 15. avgusta 2021. Vita Trofenik, 5. b 2 Tjaša Leben, 5. b več kot leto dni je minilo, odkar nas je epidemija koronavirusa pahnila v nov, nepoznan, drugačen način življenja. Medsebojni osebni stiki, druženja v družinskem in prijateljskem krogu, kulturne prireditve, športni dogodki, brezskrbna potepanja in izleti. Vse to nas je postavilo v zavetje naših domov, nas medsebojno oddaljilo in s tem osamilo. Star rek pravi, da je vsako slabo za nekaj tudi dobro – tako si upam trditi tudi za situacijo, v kateri smo se znašli. Čeprav nas je epidemija zaprla v naše domove, se naša delavnost ni ustavila. Pridne roke so zavihale rokave in kljub epidemiji veliko postorile, predvsem zunaj, na prostem. V naši občini je bilo v zadnjih mesecih veliko postorjenega: • Občina Gorišnica je v sodelovanju z Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo uspela dokončati krožišče v Moškanjcih. • Po dolgem času nam je uspelo sprejeti Občinski prostorski načrt, ki bo veliko doprinesel tako našim občanom kot tudi sami občini. Si pa želim, da bi v čim krajšem času soglasje dosegli tudi pri sprejemanju Občinskega podrobnejšega prostorskega načrta. • Izgradnja recepcije pri Dominkovi domačiji se počasi bliža h koncu. • Do konca meseca maja 2021 pričakujemo zaključek izgradnje mostu čez kanal na Forminu, ki je skupna investicija Dravskih elektrarn Maribor in Občine Gorišnica. • Trenutno je odprt razpis za športni park v Gorišnici. Pričetek del načrtujemo še v tem letu. • V tem letu je načrtovana tudi prenova ostrešja gospodarskega poslopja Sokovega mlina na Forminu. • V fazi projektiranja je več projek- tov, za katere je prav tako v kratkem načrtovan pričetek del. Čeprav neusmiljen koronavirus še naprej preži na nas, si želim, da z odgovornostjo, doslednim spoštovanjem navodil, ki nam jih nalagajo dotične strokovne institucije, ter skrbjo zase in za sočloveka z združenimi močmi kmalu uspemo dobiti bitko, ki jo bijemo že dobro leto. Verjamem, da je v slogi moč. Če bo čisto vsak izmed nas k zajezitvi širjenja virusa prispeval, kolikor je le mogoče v njegovi moči, bomo to bitko kmalu končali in iz nje odkorakali kot zmagovalci. Do konca bitke nas očitno čaka še nekaj korakov – prehodimo jih skupaj, strpno in vztrajno, da bo žrtev, ki jih koronavirus brezbrižno jemlje, čim manj. Pred nami je tudi naš največji krščanski praznik – naj vam osrečujoča zavest Kristusove zmage nad smrtjo prinese novo upanje in pogum za jutrišnji dan. Želim vam blagoslovljeno veliko noč in mirne praznike, ki naj utrjujejo upanje ter krepijo naše medsebojne odnose. Jožef Kokot, župan Občine Gorišnica Velika noč je praznik veselja in življenja, zato naj velikonočni čas obudi novo upanje in poraja radost ter nas navdahne s svetlimi mislimi na prihodnost. Vesele praznike vsem vam in vašim najbližjim, Jože Kokot Župan občine Gorišnica 3 VESTI IZ VASI UVODNIK Spoštovane občanke, cenjeni občani, VESTI IZ VASI UPRAVA OBČINE GORIŠNICA Športni center Gorišnica Občina Gorišnica je na portalu javnih naročil pod številko 001415/2021-B01 objavila javno naročilo za izbiro izvajalca za Športni center Gorišnica – večnamenski objekt z zunanjo ureditvijo. Za omenjeno investicijo je bilo na podlagi projekta št. 26064-K/GK, ki ga je izdelal TMD Invest d. o. o. izdano gradbeno dovoljenje št. 351-884/2018-8. Izgradnja bo predvidoma trajala od 1. 6. 2021 do 1. 6. 2022. Na zemljišču investicije je že nogometno travnato igrišče z atletsko stezo s šestimi tekališči na 400 m, 6 tekališč za tek na 100 m, tek z ovirami. V polkrogu na vzhodni strani je umeščen še skok v daljino, višino, višino s palico, met krogle, diska in kopja ter kladiva. Na vzhodnem delu je urejeno tudi pomožno travnato nogometno igrišče, igrišče za nogomet, košarko in odbojko na umetni podlagi ter zunanji fitnes. Okrog igrišča je postavljena zaščitna ograja z vhodi na igrišče. Novogradnja predvideva gradnjo zahodnega »stolpa« in tribun z garderobami. V stolpu je v pritličju 88,42 m2 Pogled jug-zahod 4 Pogled sever-zahod neto površin, ki so pretežno namenjena shrambam in WC-jem, v nadstropju je nadzorni prostor in pisarne, skupaj 103 m2 neto površin. Kapaciteta novi tribun s sedeži bo 362 sedežev. Pod tribunami so predvideni garderobni prostori s sanitarijami in tuši. Na skrajnem SV delu vzhodnega traka je predviden gostinski lokal z vhodom z vzhodne strani in bo ločen od ostalih notranjih površin objekta. V sklopu gostinskega lokala je še skladišče in garderoba s sanitarijami za zaposlene. Tribunski del (pritličje in nadstropje) ima skupaj 957 m2 neto površin. Novozgrajeni objekt bo tako obsegal 1.553 m2 neto površin. Razliko neto površin med tribunami in stolpom predstavljajo odprte površine. V sklopu zunanje ureditve bo zgrajenih 89 parkirnih mest za osebna vozila, 5 parkirnih mest za invalide, 2 parkirni mesti za avtobuse in 16 parkirnih mest za motorje. Zelenice bodo ob obodu ureditve in kot vmesni ločilni otoki. Občinski svet Občine Gorišnica je na 13. redni seji dne 4. 2. 2021 sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Gorišnica – spremembe št. 1 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 7/2021; v nadaljevanju: SDOPN1). S postopkom priprave SDOPN1 je občina začela septembra leta 2016 (Sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta Občine Gorišnica – sprememba št. 1, Uradno glasilo slovenskih občin št. 46/2016 z dne 16. 9. 2016; v nadaljevanju: SDOPN1). Za začetek postopka SDOPN1 se je Občina Gorišnica odločila na osnovi velikega števila podanih novih pobud za spremembo namenske rabe prostora in na osnovi pripomb in pobud za dopolnitev besedilnega dela OPN. V SDOPN1 so bile odpravljene tudi nekatere nejasnosti, neusklajenosti in napake v besedilnem delu OPN. Postopek sprejemanja SDOPN1 je potekal v skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 – skl. US, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) (v nadaljevanju ZPNačrt). Občina Gorišnica je do izdelave SDOPN1 prejela 135 pobud za spremembo namenske rabe, od teh je bilo nekaj pobud tudi podvojenih, tako da je dejansko število pobud 125. Od le-teh je bilo 110 pobud opredeljenih na kmetijskih zemljiščih. Praviloma je šlo za opredelitev novih stavbnih zemljišč za gradnjo, nekatere izmed pobud so bile podane tudi za vrnitev stavbnega zemljišča nazaj v primarno kmetijsko rabo. Občina in izdelovalec SDOPN1, Geodetski zavod Celje, d. o. o. (odgovorni prostorski načrtovalec Ivanka Karljić, spec., univ. dipl. inž. arh., ZAPS A-0916, P-0036), sta vse pobude obravnavala iz vidika, ali le-te izpolnjujejo zakonske pogoje glede skladnosti s cilji prostorskega razvoja občine, upoštevanja varstvenih in varovalnih omejitev v prostoru, ustreznosti z vidika urbanističnih meril in možnosti opremljanja zemljišč za gradnjo. Zakon Občini Gorišnica in izdelovalcu nalaga, da pobude, preden jih vključi v postopek SDOPN1, strokovno preveri in se opredeli do njih na osnovi zakonskih predpisov in urbanističnih kriterijev. Pri pripravi SDOPN1 so bile zato upoštevane le tiste pobude, ki so izpolnjevale zakonske predpise in osnovne urbanistične kriterije. V postopek SDOPN1 je bilo tako vključenih 93 pobud za spremembo namenske rabe, od katerih je kar 83 pobud pomenilo spremembo kmetijskega zemljišča v stavbno zemljišče. Po sprejemu sklepa o začetku postopka je bil na osnovi prikaza stanja prostora, splošnih smernic državnih nosilcev urejanja prostora (ministrstev, državnih agencij in direktoratov itd.) za pripravo prostorskih aktov, lastnih razvojnih potreb občine, pobud za spremembo namenske rabe in predlogov za spremembo prostorsko izvedbenih pogojev (PIP) pripravljen osnutek SDOPN1. Občina je osnutek SDOPN1 pripravila aprila 2017 in ga poslala nosilcem urejanja prostora (v nadaljevanju: NUP), da ji v 30 dneh od poziva predložijo mnenje k načrtovanim prostorskim ureditvam (v nadaljnjem besedilu: prvo mnenje). Občina je prav tako podala vlogo na ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, da poda mnenje, ali je za SDOPN1 treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje (v nadaljevanju: CPVO). Kljub zakonsko določenemu roku, v katerem morajo NUP posredovati svoja prva mnenja občini (to je 30 dni), je občina prva mnenja, kljub večkratnim pozivom, prejemala od maja 2017 do maja 2018. Odločbo ministrstva, pristojno za varstvo okolja, da je SDOPN1 potrebno izvesti CPVO, je občina prejela novembra l. 2017. V skladu z odločbo je občina naročila izdelavo okoljskega poročila za SDOPN1 Gorišnica. Izdelovalec okoljskega poročila Matrika ZVO, d. o. o., je okoljsko poročilo izdelal aprila 2018 (dopolnjen decembra 2018) na osnovi dopolnjenega osnutka SDOPN1. Dokončno odločbo, s katero je bilo okoljsko poročilo za SDOPN1 potrjeno, je občina prejela februarja 2019. Občina je vse od maja 2017 z NUP vodila številna usklajevanja, na katerih je poskušala utemeljiti načrtovane prostorske ureditve. Največ usklajevanj, delovnih sestankov in dopolnilnih mnenj je bilo potrebnih z Ministrstvom za okolje in prostor, ki je pristojno za razvoj poselitve, Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je pristojno za področje varovanja kmetijskih zemljišč, Direkcijo RS za vode, ki je pristojno za področje upravljanja z vodami (poplavno varnost …), in Zavodom RS za varstvo narave, ki je pristojno za 5 VESTI IZ VASI UPRAVA OBČINE GORIŠNICA Občinski prostorski načrt VESTI IZ VASI UPRAVA OBČINE GORIŠNICA varstvo narave itd. Občina Gorišnica se je skupaj z izdelovalcem trudila vsako izmed pobud kar se da dobro utemeljiti in jo pri pristojnih ministrstvih zagovarjati. Za posamezne pobude so bile pripravljene in pridobljene dodatne strokovne podlage, idejne zasnove, mnenja kmetijske svetovalne službe in druga potrebna dokumentacija. Večina pobud za spremembo namenske rabe prostora je posegala na najboljša kmetijska zemljišča. Med najboljša kmetijska zemljišča se uvrščajo površine, ki imajo visoki ali dober proizvodni potencial na ravninskih, dobro odcednih tleh. Takšnih je večina kmetijskih zemljišč v občini. Varuh teh zemljišč je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki načelno nasprotuje kakršnim koli novim posegom na najboljša kmetijska zemljišča. Glede na to da je v Občini Gorišnica še približno 36 ha nepozidanih stavbnih zemljišč (OPPN-ja Gorišnica – sever 1 in Gorišnica – sever 2 še nista sprejeta, prav tako tudi v ostalih naseljih v občini obstaja kar nekaj nepozidanih stavbnih zemljišč) je vsakršen nov poseg na kmetijsko zemljišče z vidika varovanja kmetijskih zemljišč neupravičen. Nova zemljišča za gradnjo je težko pridobiti, v kolikor obstajajo v naseljih še rezerve nepozidanih stavbnih zemljišč. Javnost je bila z vsebino SDOPN1 in Okoljskim poročilom ter Okoljskim poročilom za presojo sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na varovana območja narave (v nadaljevanju: okoljsko poročilo), seznanjena v okviru javne razgrnitve, ki je trajala od petka, 5. 7. 2019, do vključno ponedeljka, 5. 8. 2019. V času javne razgrnitve je bila v sredo, 24. 7. 2019, ob 15.30 v Kulturni dvorani Občine Gorišnica, Gorišnica 83 a, 2272 Gorišnica, izvedena tudi javna obravnava. V okviru javne razgrnitve je imela javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek SDOPN1 in na okoljsko poročilo. Občina se je do vseh pripomb in predlogov, ki so prispeli v okviru javne razgrnitve, pisno opredelila in svoja stališča do pripomb potrdila na seji Občinskega sveta 11. 10. 2019. Stališča do 6 pripomb in predlogov javnosti je občina po sprejemu objavila na oglasni deski in na spletni strani Občine Gorišnica. Ob upoštevanju stališč do pripomb in predlogov javnosti je občina decembra 2019 pripravila predlog SDOPN1 in ga poslala NUP v pridobitev drugih mnenj. Tudi za pridobitev drugih mnenj NUP na predlog SDOPN1 je predviden zakonski rok 30 dni, vendar je pridobivanje le-teh trajalo vse od februarja 2020 do januarja 2021. V tem času so potekala številna usklajevanja z NUP, predvsem z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Direkcijo RS za vode. Na podlagi drugih mnenj NUP je občina uskladila predlog SDOPN1 in zaprosila ministrstvo, pristojno za okolje, za izdajo Odločbe o sprejemljivosti izvedbe plana na okolje za SDOPN1, ki jo je prejela 27. 1. 2021. Z izdajo te odločbe je lahko občina SDOPN1 posredovala v sprejem Občinskemu svetu. S sprejemom SDOPN1 Gorišnica bo prostorski razvoj mogoč na obstoječih nepozidanih stavbnih zemljiščih in na približno 10,7 ha novih stavbnih zemljiščih, kot jih predvideva SDOPN1 Gorišnica na prednostnih območjih za razvoj poselitve in dejavnosti. Občini Gorišnica je uspelo pridobiti približno 4,3 ha novih stavbnih zemljišč za razvoj kmetijskih dejavnosti, 1,3 ha za razvoj gospodarskih dejavnosti in približno 3,7 ha za stanovanjsko gradnjo, centralne dejavnosti in zelene površine v naseljih. Ostalo predstavljajo nekatere uskladitev namenske rabe s stanjem v naravi (za energetsko, okoljsko infrastrukturo in površine cest). Končna bilanca pozitivnih pobud za spremembo namenske rabe prostora je naslednja. Izmed 93 pobud, ki so bile vključene v SDOPN1, jih je na koncu 49 izkazalo skladnost s prvimi in drugimi mnenji NUP. Pomembnejša sprememba prostorsko izvedbenih pogojev, ki bi jo želeli izpostaviti, je možnost izvedbe ravnih in enokapnih streh v naseljih ravninskega dela občine Gorišnica, za kar je bil izražen velik interes s strani občanov. Prostorska opredelitev zemljišč po sprejetem odloku je razvidna tudi v Prostorskem informacijskem sistemu občin PISO na povezavi: https://www.geoprostor.net/PisoPortal/vstopi.aspx . prostorski informacijski sistem občin JAVNI RAZPIS za dodelitev enkratnih študijskih finančnih pomoči iz občinskega proračuna za leto 2021 (v nadaljevanju: razpis) 1. Predmet razpisa: Občina Gorišnica, Gorišnica 83/a, 2272 Gorišnica, razpisuje finančna sredstva iz proračuna Občine Gorišnica, namenjena za dodelitev enkratnih študijskih finančnih pomoči - za pomoč in stimulacijo študentov pri pridobivanju izobrazbe in za usposabljanja. 2. Pravna podlaga: Pravilnik o dodeljevanju enkratnih študijskih finančnih pomoči iz občinskega proračuna (Uradno glasilo slovenskih občin 09/2011) in Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna RS (Uradni list RS, št. 50/07, 64/08, 3/13 in 81/16). 3. Pogoji za prijavo na razpis: • da gre za pridobivanje osnovnega izobraževanja, • da gre za študij v tujini oz. študijsko izmenjavo. 4. Izpolnjevanje razpisnih pogojev: Izpolnjevanje razpisnih pogojev ugotavlja komisija, ki jo imenuje župan Občine Gorišnica, za področje, ki je predmet razpisa. Nepravočasno prispele vloge komisija ne bo obravnavala. 5. Pravico do finančne pomoči lahko uveljavljajo redni študentje, če: • imajo stalno prebivališče v Občini Gorišnica, • imajo opravljene vse izpite za študijsko leto 2019/2020, v katerega so bili prvič vpisani in je njihova povprečna ocena najmanj 8 oz. za študente prvih letnikov odličen uspeh v predhodnem letu • niso v delovnem razmerju, ne prejemajo nadomestila za brezposelne pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, ne opravljajo pridobitne dejavnosti, nimajo statusa zasebnika ali samostojnega podjetnika, niso lastniki ali solastnik gospodarske družbe. Vsi prosilci podajo izjavo, da dovoljujejo Občini Gorišnica pridobivanje podatkov za potrebe javnega razpisa iz uradnih evidenc. Vlogo v imenu prosilcev lahko vložijo tudi njihovi zakoniti zastopniki. 6. Merila in kriteriji za dodelitev sredstev so: • posamezna kategorija prosilca (študent) • kraj šolanja, • socialni status • medštudijska izmenjava oz. redni študij v tujini • diplomska naloga (opravljena v predhodnem letniku, v katerega so bili prvič vpisani in so opravili vse izpite s povprečno oceno najmanj 8) • izločitveni kriterij. 7. Vrednost razpoložljivih sredstev: Vrednost vseh razpoložljivih sredstev, namenjenih za enkratne študijske finančne pomoči, ki so predmet razpisa, znaša za leto 2021 4.970,00 EUR. 8. Razpisni rok: Razpis je odprt do 30.06.2021. Nepravočasno prispele vloge komisija ne bo obravnavala in bodo neodprte v originalni pošiljki vrnjene pošiljatelju. 9. Razpisna dokumentacija: • prijavni obrazec • Prosilci morajo ob prijavi na razpis prijavnemu obrazcu priložiti naslednjo dokumentacijo: • potrdilo o vpisu za tekoče študijsko leto, • dokazilo o učnem uspehu, • potrdilo o vseh opravljenih izpitih in povprečni oceni, iz katerega je razvidno tudi število vseh predmetov predhodnega letnika • mnenje Centra za socialno delo (v primeru dokazila socialno ogrožene družine), Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani Občine Gorišnica: www.gorisnica.eu pod rubriko »Vloge/ Obrazci«. Prosilci lahko razpisno dokumentacijo dvignejo po objavi javnega razpisa tudi na sedežu občine Gorišnica, Gorišnica 83/a. 10. Oddaja in dostava vlog: Vloge oddajo prosilci v zaprti kuverti na naslov: Občina Gorišnica, Gorišnica 83/a, 2272 Gorišnica; z oznako na sprednji strani kuverte “NE ODPIRAJ – VLOGA JAVNI RAZPIS – ŠTUDIJSKA POMOČ”, na zadnji strani kuverte pa podatke vlagatelja. Oddaja vloge pomeni, da se prosilec strinja z vsemi pogoji in kriteriji razpisa. 11. Obravnava vlog: Imenovana komisija bo prispele vloge obravnavala v roku 8 delovnih dni od zaključka razpisa. V primeru nepopolno izpolnjenih vlog bodo prosilci pozvani, da v roku 8 dni od dne prejetega obvestila dopolnijo vlogo. Vloge, ki jih ne bo vložila upravičena oseba in nepopolne vloge, ki jih prosilci ne bodo dopolnili v navedenem roku, se zavržejo. 12. Dodatne informacije: Dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko dobite na sedežu Občine Gorišnica na tel.: 02 743-11-16 Renata Petek ali po elektronski pošti racunovodstvo@gorisnica. eu 13. Odpiranje vlog in obveščanje o izboru: O višini sredstev, dodeljenih na tem razpisu, bodo prosilci obveščeni z odločbo v roku 45 dni po preteku razpisa. Gorišnica 18. 3. 20121 Župan Občine Gorišnica Jožef Kokot 7 VESTI IZ VASI UPRAVA OBČINE GORIŠNICA Na podlagi Pravilnika o dodeljevanju enkratnih študijskih finančnih pomoči iz občinskega proračuna (Uradno glasilo slovenskih občin 09/2011), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS (Uradni list RS, št. 50/07, 64/08, 03/13 in 81/16) ter 15. člena Statuta Občine Gorišnica (Uradno glasilo slovenskih občin 57/2017) Občina Gorišnica objavlja Ivan Holobar, župnik Velika noč VESTI IZ VASI VESTI IZ VASI Cenjeni občani in župljani Svete Marjete niže Ptuja Dragi bratje in sestre! Stopili smo v pomladni čas. Pred nami je naš največji krščanski praznik Velika noč. Velikonočni dogodek Jezusovega vstajenja je edinstvena in neprimerljiva osrednja značilnost in vsebina naše krščanske vere. Samo zato, ker je Jezus res vstal in so ga njegovi učenci po hudih dvomih, razočaranjih, zmedenosti in strahovih velikega petka večkrat doživeli kot tistega, ki je vstal in živi, so zbrali pogum in začeli to sporočilo oznanjati ter, končno, za to resnico tudi umirati. Kar je bilo po človeško povsem nemogoče, je postalo mogoče in resnično po Božji ljubezni. Ob nezaslišanem velikonočnem sporočilu se tudi danes marsikdo sprašuje, ali je to mogoče? Pa vendar na dnu duše, dostikrat nevede in ne za vedno, s tem računa in v to upa. Kajti vsakokrat, ko upamo proti upanju, tiho računamo na to. Vsakokrat, ko verjamemo, da bo zadnjo besedo imela resnica in ne laž, pravičnost in ne krivica, dobrota in ljubezen in ne zloba, verjamemo v vstajenje: v dokončno zmago dobrega nad zlim in življenja nad smrtjo. Na svetu je toliko ljudi, ki verjamejo v zmago dobrega nad zlim. Vsi ti nosijo v srcih tisto upanje in pričakovanje, ki dobi v veri v Jezusovo in naše vstajenje svojo najglobljo potrditev. Mi kristjani, ki smo vero v Jezusovo in naše vstajenje postavili na najvišji svetilnik našega življenja, pa smo poklicani, da zanjo pričujemo s svojim neuničljivim zaupanjem in zvestobo Gospodu ne glede na ugodne ali neugodne okoliščine, v katerih smo poklicani k delu za božje kraljestvo v nas in okoli nas. To je naša vesela Velika noč! Vsem članom naše občinske in župnijske skupnosti ter vsem ljudem dobre volje želim, da bi to bil tudi letos – ne glede na razmere, srečen in milosten največji praznik Gospodovega vstajenja. Vse nas naj tudi letos vstali gospod Jezus napolni z mirom in zaupanjem, s tolažbo in novim pogumom. Predragi! Želim Vam velikonočni mir in veselje še posebej bolnim in preizkušanim. ČE KRUHEK PADE TI NATLA, POBERI IN POLJUBI GA ... Anej Cigula, 3. b Kaja Vršič Sušanj, 3. a Jakob Tomažič, 3. a Lina Strmšek, 3. a Tana Lorenčič, 3. a Zala Ciglar Kekec, 3. a 8 Marija Vajda, vodja sekcije ročnih del DU Gorišnica Aktivnosti sekcije ročnih del “Cvetje v jeseni” In res! ZDUS je častil kuhinjsko servietko in malo brisačko, nam pa je bilo dovoljeno izdelek olepšati po svoji zamisli. Dovoljeno nam je bilo, da smo si same izbrale obdarovanke in jih skupaj z vodjo projekta “STAREJŠI ZA STAREJŠE” in prostovoljko obiskale ter predale skromno pozornost. Naj omenim, da je bil projekt omejen na pribl. 50 izbranih oseb v celi Sloveniji in ponujen udeleženkam rokodelskih delavnic - Delfinkam. S ponosom lahko povem, da smo v širši okolici aktivne le rokodelke našega društva. Čeprav nismo več mlade, vsaka s svojo težavo “se ne damo”. Rade ustvarjamo, še rajši se družimo, izmenjujemo mnenja in vzorce, se dopolnjujemo, praznujemo rojstne dneve, .... . Skratka .... LEPO NAM JE. Veselimo se našega ponovnega srečanja. VESTI IZ VASI VESTI IZ VASI Neobičajno je bilo leto 2020 in tudi v 2021 nam je korona spremenila ustaljen ritem življenja, ni nam pa vzela volje in ljubezni do ustvarjanja ročnih del. Pretežni del lanskega leta nam je rokodelkam “CVETJE JESENI”, bilo onemogočeno naše tedensko druženje in ustvarjanje, pa vendar se ne damo! Odločile smo se, da ustvarjamo doma, da se slišimo preko telefona ali družbenih omrežij. Z vsemi štirinajstimi ustvarjalkami smo vedno v kontaktu. Preko FB prikazujemo svoja dela, nekatere pa objavljamo tudi v skupini “ DELFINKE in DELFINCI”. Nasploh “NE DAMO SE IN TUDI NE POČIVAMO!” Tri rokodelke naše skupine smo se prijavile na humanitarno aktivnost komisije za tehnično kulturo pri ZDUS-u, kjer so predlagali, da bi izdelale izdelek s katerim bi polepšale trenutek našim sokrajankam in članicam upokojencev. Z ene od razstav POMLAD Lorela Laptuš, 1. b Neža Bezjak, 1. a Stella Muršič, 1. b Nejc Bezjak, 1. b Teo Prelog, 1. a Sara Bezjak, 1. b 9 Gregor Sok VESTI IZ VASI VESTI IZ VASI PGD Moškanjci Gasilci smo vajeni mnogih nepredvidljivih situacij, a leto 2020 je bilo zagotovo leto mnogih »čudnih« trenutkov, za katere želimo, da se čim prej poslovijo in več ne ponovijo. Nenehne spremembe, ki se dogajajo, so postale stalnica in le-tem smo se tudi gasilci primorani prilagoditi. Iti v korak s časom in slediti razmeram je edina pot obstanka in napredka. Kljub razmeram, smo si v društvu zadali cilj, da letošnji občni zbor izpeljemo. Če so to zmogli nekoč, še v času vojn, bomo to zmogli tudi mi, ne glede na razmere, ki trenutno vladajo po vsem svetu. Tako smo naš 116. občni zbor prvič v zgodovini društva izpeljali v virtualni obliki. Za vse nas je bila to nova izkušnja in člani smo enotnega mnenja, da naj bodo prihodnji občni zbori raje v živo, kot smo jih navajeni. Leti 2021 in 2022 bosta za nas precej aktivni. Glavnino naših skrbi in aktivnosti bomo namenili nabavi novega gasilskega vozila GVC 16/25, ki ga pričakujemo v sredini leta 2022. Ob vsem tem bomo seveda poskrbeli tudi za našo primarno, operativno dejavnost. Letos meseca junija nas čaka še en poseben in velik izziv, in sicer nastop članic A na gasilskem državnem tekmovanju v Celju. Tako kot vsako leto smo si tudi letos na občnem zboru zadali smernice in aktivnosti za leto 2021. V kolikšni meri jih bomo lahko realizirali, v celoti na žalost ni odvisno le od nas. Kljub vsemu ostajamo pozitivni in vas pozdravljamo z gasilskim pozdravom: »Na pomoč!«. Sara Munda, skupina Mavrica Zala Antolič, skupina Oblački MOJA DRUŽINA Jana Korošec, skupina Zvezdice 10 Tjaša Vajda, Mojca Pignar Obujali smo le spomine Noji, 2020 Facebook kanala Kurentovanje, na BK TV , Ptujski televiziji PeTV in na številnih drugih lokalnih televizijskih postajah. Gledalcem širom Slovenije je oddaja ponudila enega od vrhuncev vsakoletnega Kurentovanja – Mednarodno karnevalsko povorko. Karnevalska skupina Mala vas si želi in upa, da se bodo vrnili stari časi in da se prihodnje leto lahko ponovno vidimo na povorkah. VESTI IZ VASI VESTI IZ VASI V karnevalski skupini Mala vas, ki bi se letos že trinajsič udeležila povork, bi do pusta imeli za sabo že veliko ur lastnega dela. A žal smo letos lahko le obujali spomine na dobre stare čase. Pogrešali smo skupinsko druženje, ustvarjanje in nestrpno pričakovanje, ko bi bil na maski zaključen še zadnji detajl. Spominjali smo se trenutkov, ko ni šlo vse po načrtih in smo masko zaključili tudi na dan prve povorke. Čeprav je bilo pri nekaterih maskah veliko dela in z delom povezanega stresa, je bilo vse to poplačano s prigodami, veseljem, smehom in sproščenostjo. Letos smo nekateri člani karnevalske skupine obujali spomine tako, da smo poiskali in si nadeli kostume iz prejšnjih let. Na pobudo novinarke Špele Pokeržnik iz regionalne televizije BK TV smo naredili preprosto koreografijo in se posneli. Z našo zgodbo smo sodelovali v spletni izvedbi 61. Kurentovanja na Ptuju pod sloganom “Spoštujmo tradicijo, obujajmo spomine« . Predstavitev naše karnevalske skupine je bila predvajana v posebni televizijski oddaji “Spoštujmo tradicijo, obujajmo spomine”, ki jo je bilo mogoče na pustno nedeljo spremljati preko Jesen, 2016 11 Marjan Vrtič, vodja policijskega okoliša Opozorilo na samozaščitno ravnanje Opozarjamo vas na nekatere najbolj pogoste nevarnosti in pojave pri katerih lahko postanete žrtev kaznivih dejanj. Naša želja je, da se počutite čim bolj varno in brezskrbno uživate sadove minulega dela. Idealnega varovanja ni, tudi če ste ukrenili vse potrebno, še vedno vam lahko vlomijo, zato svojo lastnino ustrezno zavarujete tudi pri svoji zavarovalnici. VESTI IZ VASI VESTI IZ VASI Kaj lahko storite sami? Ko odhajate v službo, po opravkih, na obisk ali dopust: • o svoji odsotnosti lahko obvestite vodja policijske okoliša, • preverite ali so vsa vrata in okna zaprta (tudi straniščna, garažna, delavnice,..) • ne pokažite da ste odsotni (ne puščajte vidni sporočil, da ste na dopustu in kje ter kdaj se vrnete,….) • ne puščajte ključev pod prtljažnikov, v poštnem nabiralniku ali pod cvetličnim lončkom,.. • ne zastrite oken s temnimi zavesami, polknami ali roletami, (naj bodo spuščene do polovice).. • tehnični in vredni predmeti naj se ne vidijo od zunaj, • če odhajate na dopust pove- jte sosedom, sorodnikom, prijateljem oz. drugim osebam, ki jim zaupate, kjer in koliko časa boste odsotni, • tistim, ki jim zaupate, povejte naj vam sproti praznijo poštni nabiralnik in nadzirajo vas dom, • vrednejše premete shranite na varno, Ropi in roparske tatvine? V zadnjem obdobju se v Sloveniji zgodi, vedno več ropov, in sicer na banke, pošte, zlatarne, denarne prevoze ter zasebna stanovanja. Napadi na žrtve se izvajajo vse povsod, najpogostejši so primeri tatvine torbic in denarnic v trgovinah, kjer ponavadi ženske pri nakupih v trgovinah puščajo brez nadzora svoje torbice in denarnice v nakupovalnih vozičkih, kar pa izkoristijo tovrstni storilci. Še preden se oškodovanci zavedajo oz. pogrešajo svojo torbico ali denarnico, so storilci že daleč vstran, torbico ali denarnico pa na primernem mestu (v koš za smeti, stranišče, izpraznijo ter odvržejo). Pogosto roparji prežijo na starejše ljudi in ženske, ki v bankah, na pošti ali bankomatu dvigajo denar, mu sledijo, kasneje pa žrtvi iztrgajo torbico ter odtujijo denar. Zato vas opozarjamo, da ste pozorni, če vas kdo pri dvigu denarja opazuje in nato tudi zasleduje. Gotovine nikoli ne preštevajte na ulici in denarnice ne odpirate in kažete brez potrebe, prav tako je nikoli ne kažite v gostilnah ali na javnih krajih. Ponoči se izogibajte samotnim in slabo osvetljenim ulicam ter parkom (v mestu). Če vas kdo nadleguje, vam grozi z napadom ali vas celo napade, dejanje takoj prijavite policiji. Če vam kdo grozi in vam hoče iztrgati torbico, vzeti denarnico ali izvaja kakršno koli nasilje, s klici na pomoč opozorite mimoidoče, kar se dogaja. Roparji pri vas doma! freepik.com 12 Tudi število hišnih ropov v Sloveniji narašča, so izvedeni na brutalen in dobro pripravljen način. Storilci žrtve v najprej izbirajo in objekte predhodno skrbno opazujejo. Napadi so običajno izvedeni na nič hudega sluteče ljudi v njihovih hišah ali stanovanjih. Roparji uporabljajo telesno silo, grožnjo, razne nevarne predmete in orožje ter tako žrtev prisilijo, da izroči oziroma pove, kje hrani gotovino in zlatnino. Pri hišnih ropih gre za hudo nasilje, pri katerem storilci delujejo v skupinah, so ponavadi Nekaj zvijač, ki jih pogosto uporabljajo storilci kaznivih dejanj (naključni obiskovalci)! • Ali lahko dobim kozarec vode, ker moram vzeti tableto? • Ali lahko od vas telefoniram ker sem imel prometno nesrečo? • Moj otrok mora nujno na stranišče in še bi lahko naštevali veliko teh njihovih potreb,.. praviloma prihajajo daleč od vašega kraja, in so običajno lepo urejeni, komunikativni in prijazni. Potrudili se bodo da bodo na vas naredili čim boljši vtis in če jim bo to uspelo jih boste povabili v stanovanje. Kako delujejo vlomilci? Načini delovanja vlomilcev so številni, oblike njihovega pa profesionalne in zelo specifične, naštel bom nekaj najpomembnejših in najpogostejših: • vlomilci izkoristijo razne odprtine in dostope (skozi garažna okna, okna sanitarij ali zračnikov) • plezajo preko balkonov, teras in celo streh, • splazijo se skozi kletna okna, jaške,.. • na vhodnih ali stranskih vratih zlomijo ali odprejo cilindrično ključavnico, • z vdiranjem v stanovanja uporabljajo tudi železne predmete, izvijače in silo telesa, • izkoristijo sleherno neprevidnost ali pozabljivost STANOVALCEV (nezaklenjeno, odprto okno, izgubljeni ključ, ključi v cvetličnih lončkih ali pod predpražnikom,..) Še nekaj spletnih strani kjer lahko preberete podrobneje več o posameznih prevarah: https://www.policija.si/images/stories/Publikacije/PDF/varniNaInternetu.pdf https://www.varninainternetu.si/ https://www.cert.si/category/varnostna-obvestila/ https://safe.si/ VESTI IZ VASI VESTI IZ VASI zamaskirani in oboroženi, žrtev zvežejo, ji grozijo z orožjem in se ponavadi dolgo zadržujejo v prostorih. Očitno je da poznajo razmere v objektih, da v nekaterih primerih celo vedo, kje so skriti prihranki. Najpogosteje ropajo na domovih starejše ljudi in ženske, ki se niso sposobni braniti. Ob tem velja opozoriti: • večjih vsot gotovine in dragocenosti ne hranite doma, • ne odpirajte vrat neznancem, • zapirajte in zaklepajte vrata, • pred vhodnimi vrati imejte ustrezno razsvetljavo, • namestite domofon ali videofon (da pravočasno vidite kdo pride) Že na vratih skušajo taki storilci pridobiti usmiljenje in zaupanje. njihov prvi cilje je da od vas slišijo: »Izvolite, kar vstopite«, drugi cilj pa da Vas okradejo ali na drugačen način ogoljufajo, kar še lažje storijo če ste v stanovanju sami. Ti storilci freepik.com DREVO Mija Bohl, 1. a Neja Letonja, 1. a Val Golčman, 1. a 13 Če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga ... … tako se glasi naslov letošnjega natečaja Evropa v šoli, ki ga organizira Zveza prijateljev mladine Slovenije. Natečaju so se pridružili tudi številni učenci naše šole pod mentorstvom svojih učiteljic. Nastalo je veliko čudovitih literarnih in likovnih izdelkov, ki jih delimo tudi z vami. Na šolski ravni natečaja je komisija v skladu s kriteriji ocenjevanja za vsako triado izbrala po 5 literarnih in 5 likovnih izdelkov, ki so se uvrstili na regijski nivo natečaja. Vsem ustvarjalcem, ki so svoj trud in domišljijo ubesedili oz. likovno izrazili, pa velja pohvala za odlično opravljeno delo! Matevž Ciglarič, 3. b Kruh VESTI IZ VASI OŠ GORIŠNICA Nekoč je babica zamesila kruh. Ko ga je spekla, ga je dala na okensko polico, da bi se ohladil. Mimo okna je prišla kokoš. Zavohala je kruh in ga je četrtino pojedla, nato pa hitro odletela. Z neba je priletela goska, tudi njej je zadišal kruh. Hitro je odgriznila četrtino kruha in pobegnila. Kruh je zadišal tudi pujsu, ki je hodil po dvorišču. Ukradel je polovico kruha in ga pogoltnil. Ko je babica prišla ven je videla, da je kruh izginil. Opazila je tudi vesele živali in vedela kdo je kriv. Odločila se je, da naslednjič kruha na okensko polico ne bo dala več. Meta Vogrinec, 7. b KRUHEK Če kruhek pade ti na tla, raje poberi ga. Nič se ne obotavljaj in časa ne zapravljaj. Zelo ga boš prizadel, če ga boš po pomoti zmlel. Ko ga pobereš, ga poljubi, in ga vzljubi. Potem ga pojej, in ne razmišljaj o prej. 14 Ela Žnidarič Tomažič, 8. b “Moje ime je Sina. Živim s svojo družino. Kar veliko nas je: najstarejši je moj brat Adolf, sledi mu Maia, potem sem jaz in nato še četverčki, ki so pravkar dopolnili dve leti. Ime jim je Shaia, Lisa, Mark in Samir. Mama in očka sta žal preminula pred približno pol leta. To je bila zelo nenadna in šokantna smrt za vse nas. Dobili smo odgovornost poskrbeti za naše najmlajše četverčke, a kaj, ko je za to potreben denar, ki ga mi nimamo. Moja starejša sestra vsak dan pred lokalno trgovino prosi za denar ali vsaj kos kruha, da bi lahko nahranili bratca in sestrici. Redko se najde kdo, ki ji dejansko kaj podari. Povedala mi je, da vidi toliko ljudi, ki gredo mimo smetnjaka in vanj mečejo še prav dobro hrano. Ne razume, zakaj, ampak več kot oni odvržejo, več lahko mi poberemo in to »odpadno« hrano tudi pojemo. V bistvu ne vem, če bi se temu lahko reklo odpadna hrana glede na to, da je še čisto v redu. Ljudje kupujejo hrano in jo potem doma zavržejo, če se jim pri kuhi bog ne daj ponesreči. To pa seveda ni prav. Ljudje so leni in ne želijo pomisliti na nove jedi, ki bi jih lahko ustvarili iz hrane. Na primer, če ostane riž, lahko naslednji dan iz tega riža nastane rižota. Poleg tega ljudje vedno znova kupujejo nove in nove zaloge hrane, pa čeprav sta hladilnik in shramba doma še precej polna raznoraznih živil. …potem pa jim sčasoma poteče rok, ker se jih vedno potiska nazaj v hladilnik, da se sprednji del police sprosti za živila, ob katerih se jim v trgovini pocedijo sline. In tako nastane še več odpadne hrane. Mislim, da ljudje ne razumejo, da je vedno več ljudi, ki na svetu strada. Ne le v Afriki, ampak po vsem planetu. V mojem primeru se z bratom in sestro vsakodnevno borimo za hrano, da lahko nahranimo najmlajše štiri družinske člane. Ob tem nase velikokrat sploh ne pomislimo, ampak stradamo. Marsikomu mogoče kos kruha res ne pomeni veliko, saj ima doma cel hlebec. Ljudem, kot pa sem jaz, pa se solze pojavijo v očeh, ko nam kdo podari kos kruha. Že prej smo bili Ema Bezjak, 2. b Ivana Korošec, 2. b revni in moj oče je garal dneve in noči, da bi nam lahko omogočil vsaj en topel obrok na dan. Takrat tega nisem cenila, ampak sedaj, ko vidim, kako je to težavno, sem mu tako hvaležna, kakor nisem bila hvaležna še nikomur do sedaj. Poleg tega pa še živimo na ulici, ljudje nas pljuvajo, namesto da bi nam ponudili pomoč. Včasih slišim, da moj želodček kruli, ampak ga raje preglasim s petjem, da vsaj malo pozabim na vse skupaj. Rotim vas, cenite vsak kos kruha, ki si ga vsakodnevno lahko privoščite in če vam kruhek pade na tla, poberite in poljubite ga. Naj bo moja žalostna zgodba dovolj prepričljiva, vzemite jo na znanje in spoštujete kruh, ki ga imate – verjemite, ne želite si na lastni koži izkusiti tega, kar sem v svojem kratkem življenju morala izkusiti jaz.” Sina 1989 Čez dva meseca, ko je Sina dopolnila 15 let, je zaradi lakote umrla. Pred smrtjo so bile vidne le še kosti njenega telesa. Njeni sorojenci so kmalu vedeli, da ne bo več dolgo zdržala. In umrla je zato, ker si ni mogla privoščiti hrane. Mi vsi, ki še nam gre dobro in nam je prva stvar, na katero pomislimo, hrana in pijača, ne bomo nikoli vedeli kako je to, ko nimaš denarja niti za osnovna sredstva in zato celo izgubiš svoje življenje. Prosim vas … Dovolj bo že, da ko vidite koga na blagajni, ki nima dovolj denarja za žemljico, mu ponudite svojo ali pa ko vidite nekoga na ulici, ki berači za golo preživetje, mu odstopite svoje kosilo in si naročite novega. Tako lahko pomagate in morda celo rešite še kakšno življenje … 15 VESTI IZ VASI OŠ GORIŠNICA Zgodba deklice Sine Rahela Zamuda, 8. b Hrana je darilo VESTI IZ VASI OŠ GORIŠNICA Dragi dnevnik, še sama ne verjamem, tako da ne pričakujem, da mi boš verjel ti. Zgodilo se mi je nekaj zelo čudnega … Nedolgo nazaj sem hodila po zasneženi poti. Bilo je mrzlo in čim prej sem hotela priti do doma. Tako sem hitela, da nisem niti opazila uboge matere z dvema otrokoma, ki se je stiskala pod odejo. Le slišala sem hčerko, ki je potožila, da je lačna. Da bi do doma res prišla kakor hitro se je dalo, sem se odločila uporabiti bližnjico, ki je vodila skozi gozd, a sem skrenila s poti. Čisto sem bila že premražena, ko sem v daljavi zagledala hišico. Pohitela sem proti njej, potrkala in nato vstopila. Bila je prazna, a topla. Usedla sem se na naslanjač in se pokrila. Ko sem se pogrela, sem se ravno napotila ven, ko sem na tleh zagledala staro knjigo. Imela je zanimiv naslov in sicer »Če kruhek pade na tla, poberi in poljubi ga«. Ravno ko sem razprla platnice, me je nekaj potegnilo v knjigo. Znašla sem se v stari vasici. Hiše so bile pokrite s slamo, stene so bile iz blata. Ljudje so bili oblečeni v stara, zakrpana oblačila in otroci so tekali in se igrali. Stopila sem Ema Fijan, 3. b 16 do bližnje prodajalne, v kateri je bil star mož. Vprašala sem ga, kje sem. Povedal mi je, da sem v vasici Tovijo. Pogled se mi je ustavil na stari uri in koledarjem pod njo. Zastal mi je dih. Bila sem v letu 1564. To je bil velik šok, zato sem le stopila iz trgovine in začela razmišljati o tem, kaj lahko naredim, da se vrnem nazaj v sedanjost. Začelo se je večeriti. Sonce je skoraj že zašlo, jaz pa nisem imela prenočišča. Potrkala sem na vrata ene od hiš. Odprla mi je prijetna ženica, ki me je nemudoma povabila v hišo. Ravno so večerjali. Na mizi je bila le ena skleda, ne preveč velika, a iz nje je jedlo vseh pet otrok, mati in oče. Kljub temu, da hrane ni bilo veliko, so tudi mene povabili, da se jim pridružim. Po večerji je bila skleda prazna, do zadnjega grižljaja. Pomislila sem na to, da v sedanjosti, torej v času, v katerem živim sama, to ne izgleda niti približno podobno. Ljudje si konstantno na krožnike dajejo toliko hrane, da je ne morejo končati in jo zato zavržejo. Tudi v restavracijah so porcije običajno dosti prevelike, da bi jih človek lahko pojedel sam. Pred spanjem je ženica prinesla jabolka, bila so potolčena in gnila. A to ni bil problem, saj je gnil kos odstranila, lepega pa postregla. Gnil kos jabolka je dobil pujs, lepega pa smo pojedli. Večina ljudi v mojem času bi taka jabolka kar cela zavrgla. Zjutraj sem se napotila naprej, a me je nekaj ves čas mučilo: po glavi so se mi podile misli, kako skromno so živeli ljudje, a jim kljub temu ni bilo težko deliti hrane z menoj. Prav tako pa si iz glave nisem mogla izbiti misli na to, kako ravnamo s hrano dandanes. Na krožnike si damo veliko več hrane kot je lahko pojemo, že vsaka najmanjša napaka na hrani nas moti in če kaj ni po našem okusu, se ob hrani spakujemo. Ko sem tako globoko razmišljala, sem pred seboj zopet zagledala tisto staro knjigo, ki je bila dan poprej v hiški sredi gozda. Odprla sem jo, zopet me je potegnilo vanjo. A nisem se znašla nazaj v hiški, temveč nekje, kjer mi je v trenutku postalo zelo vroče. Bila sem v Afriki. Pred menoj daleč ni bilo ničesar, le zelo vroč pesek in sonce, ki je močno pripekalo. Obrnila sem se. Za menoj je v bližini stala majhna vasica. No ja, mi bi temu, kar sem videla, najbrž rekli neke vrste taborišče, saj so bile »hiše« bolj kakor pravim hišam podobne šotorom. Približala sem se vasici, ljudje so bili prijazni in mi takoj zaželeli dobrodošlico. Vsi domačini so bili suhljati in lačni. Niso imeli hrane, če pa so jo imeli, pa so si vse razdelili tako, da je vsak dobil le majhen delež. Otroci se niso igrali kakor v mestecu poprej, večina jih je zaradi pomankanja energije le sedela ali ležala. Veliko jih je bilo tudi bolnih, saj niso imeli ne zdravil ne primerne hrane, ki bi pomagala preboleti bolezen hitreje. Ne le da ni bilo hrane in zdravil, ljudje prav tako niso imeli pa so imeli lončke ali posodice z drobižem. Nekateri so imeli otoke, drugi živali, spet tretji so bili sami. A vsem je bilo že na videz skupno to, da je njihov dom očitno podzemna železnica. Večina jih je ob sebi imela karton, na katerem je pisalo, da zbirajo denar za hrano, da so lačni, žejni, da že več dni niso v sebe dali niti grižljaja ... Čeprav se zdi za lase privlečeno, ni bilo, pa četudi bi si neizmerno želela, da je. Hodila sem po ulici, bila sem globoko v svojih mislih. Razmišljala sem o tem, kako kruta je resnica. Kako se ljudje ne zavedamo, da nekateri res nimajo možnosti jesti, da stradajo, da so lačni in da bi jim že majhen kos kruha prinesel toliko sreče, da si sploh ne moremo predstavljati. Tako zelo globoko, da sem spregledala dejstvo, da se ne sprehajam več po ulicah, ampak sem spet v gozdu, na poti proti svojemu toplemu domu. V tistem trenutku sem se spomnila matere z otrokoma, mimo katere sem šla v mestu. Pozabila sem že, kako mrzlo je in da moje starše že verjetno skrbi, ker še nisem prispela domov, saj je bila ura že pozna. A o tem nisem imela časa razmišljati. Krenila sem nazaj proti mestu, poprej pa sem se še ustavila v trgovini, kjer sem kupila veliko hrane in toplo odejo. Šla sem nazaj na tisto ulico, kjer sem prej videla družinico. Podarila sem jim hrano in odejo. Oh, dragi moj dnevnik, ko bi le lahko videl njihove presrečne obraze. Izraze čiste hvaležnosti in radosti, ki so žareli iz solznih otroških očk. Ne le, da sem se potem sama počutila veliko bolje, tudi njim sem polepšala dan. Od takrat naprej sem vsak dan družinici nosila hrano. Dokler nekega dne nisem na mestu, kjer so bili vsak dan, našla le pismo z mojim imenom. Tako je pisalo: Draga Rahela, ne moremo se ti dovolj zahvaliti in z besedami opisati, kako smo ti hvaležni za tvojo pomoč, za vsak grižljaj hrane, ki si nam ga dala. Brez tebe verjetno ne bi preživeli. Dobila sem službo in tako smo si lahko privoščili majhno stanovanje. A četudi je majhno, imamo zdaj dom in hrano. Otroci so v šoli, jaz pa sem nadvse srečna, da se končno lahko šolajo in socializirajo. Še enkrat hvala, Iva in otroka To je bilo nekaj najlepšega, kar se mi je zgodilo v zadnjem času. Bila sem nepopisno vesela zanje. Pomagala sem jim. Mi pa lahko pomagamo svetu že s tem, da se začnemo zavedati, da je lakota in zavržena hrana velik problem današnjega sveta. Si lahko zamislite, da letno zavržemo 1,3 milijarde ton hrane? Kar je 1/3 vse pridelane hrane. Hrana je darilo. Zato jo spoštujmo, kajti marsikdo je ne dobi vsak dan. 17 VESTI IZ VASI OŠ GORIŠNICA pitne vode. Najbližji izvir je bil dva kilometra od vasice, tako da so se vsako jutro ženske odpravile tja in vodo v vasico prinesle. Ob pogledu na te ljudi se mi je trgalo srce, a kaj, ko tudi sama pri sebi nisem imela ne zdravil, ne hrane, kaj šele vode, da bi jim jo ponudila. Tisto noč sem prespala v šotoru ene od družinic. Naslednje jutro me je zbudilo cviljenje tirnic ob vlaku in glasno pogovarjanje ljudi. Odprla sem oči in ugotovila, da sem se znašla na podzemnem vlaku, k sebi pa sem močno stiskala knjigo. Da bi ugotovila, kje pravzaprav sploh sem, sem izstopila na naslednji postaji. Bila sem vendar sredi Pariza! Na poti iz podzemne železniške postaje sem ob steni videla veliko ljudi. Sedeli so, bili pokriti z dekami, pred seboj ČE KRUHEK PADE TI NA TLA … Če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga. Še vedno nič mu ni, če na cesto pade ti. Ne meči ga stran, saj ne daleč od tod marsikdo nima za pod zob. Danes ogromno zavržene je hrane, z njo hranijo se podgane. Če malo ljudi na malih mestih naredi malo stvari, se svet spremeni. Zala Grm, 7. a PESMICA O KRUHU VESTI IZ VASI OŠ GORIŠNICA V pekarni Mišmaš peče kruh nam sosed Blaž. Vsako jutro odhitim, da v pekarni svež kruh dobim. Ko prinesem ga domov, zbrani pri mizi smo takoj. Mamica nareže kruh, zagreje topel čaj, vsi zajtrkujemo in srečni smo sedaj. Mia Kesar Majcenovič, 3. a Lara Bezjak, 9. a Rok Janžekovič, 2. a 18 Mia Strmšek, 5. a Liza Rajh Plohl, 3. a Kruh Kruhek, kruhek dobra jed. Take nima celi svet. Kadar kruhek ješ vsak dan, postal močan boš kot Krpan. babica mi je pripovedovala, da so bili nekoč ljudje veliko revnejši kot danes. To se je kazalo tudi v spoštljivem odnosu do hrane. Kruh so imeli zaklenjen v predalu pod mizo, ki so mu rekli miznica. Če pade kruhek ti na tla, poberi in poljubi ga. KRUHEC VESTI IZ VASI OŠ GORIŠNICA Taminine roke vse od moke, nekaj sladkorja in soli, a da se kruhec naredi, še manjka kvasec mi. Vse to zgnetem in pustim, da naraste kolikor zraste in hitro v peč ga položim. Tamina Vinkovič 3. a Emina Cajnko, 2. a Liana Golob, 2. b 19 Izdelki učencev 5. b Maša Bezjak 5. b, kip Lara Pintarič 5. b, kip Jan Zamuda 5. b, kip Oskar Rižnar 5. b, gugalnice Maša Bezjak, 5. b VESTI IZ VASI OŠ GORIŠNICA Rene Vaupotič 5. b, gugalnica Noah Fajfarič 5. b, gugalnica 20 Kaja Vrbančič, 5. b VESTI IZ VASI OŠ GORIŠNICA Počitnice v Bohinju, Tjaša Meško, 5. b V bolnišnici, Kaja Vrbančič, 5. b Noah Fajfarič, 5. b Pri zobozdravniku, Jaka Žuran, 5. b Tjaša Leben, 5. b Todor Timarac, 5. b 21 Vrtec Gorišnica POMLAD Pomlad, Lana Horvat, skupina Škrati Pomlad, Timeja Sok, skupina Lunice Trobentice, Anže Podgoršek, skupina Mehurčki VESTI IZ VASI OŠ GORIŠNICA PORTRET FRANCETA PREŠERNA Eva Janžekovič, skupina Zmajčki Nik Kramberger, skupina Zmajčki Urban Bromše, skupina Oblački Nik Pintarič, skupina Škrati POT V VRTEC Prometni znaki in prevozna sredstva, Neja Geč, skupina Oblački Žiga Golob, skupina Oblački Snežak, Adam Žnidarič, skupina Mavrica 22 Moja družina, Jakob Prelog, skupina Sončki Moja družina, Sofija Sok, skupina Sončki Borut Lindič Šola nogometa Gorišnica Tako kot vse druge dejavnosti je tudi nas v Šoli nogometa ustavil Covid 19. V sredini oktobra smo morali prekiniti tako tekmovanja kot tudi treninge. Ker smo slutili, da zaprtje ne bo kratkotrajno, smo se hitro organizirali in kmalu začeli s treningi na daljavo. Vsem selekcijam od U10 naprej smo omogočili dvakrat tedensko vadbo prek Zoom aplikacije. Tako smo imeli z našimi nogometaši stik vsaj na daljavo. Konec koledarskega leta smo se trenerji odločili, da bomo našim otrokom poskusili vsaj malo pričarati božično vzdušje. Vsem našim članom smo pripravili božični paket daril, ki smo jih po tako imenovanem »drive in« sistemu razdelili na parkirišču pred športno dvorano. Prava sreča je bilo videti iskrice v očeh otrok, ko so prejeli darila od svojih trenerjev. Naše zadovoljstvo pa je bilo s tem nepopisno. Ko se je epidemiološka slika v državi začela izboljševati, smo z nestrpnostjo čakali, kdaj nam bodo znova dovolili na igrišča; igrišča, kjer smo nogometaši doma. In res je prišel konec februarja, ko smo se lahko znova srečali v Športnem parku Gorišnica. Z veseljem smo spoznali, da so se skoraj vsi otroci vrnili k nogometu, v nekaterih selekcijah so se nam celo pridružili novi. Sedaj s treningi nadaljujemo trikrat tedensko. Treningi so prilagojeni situaciji in se še vedno izvajajo čim bolj brezstično. Seveda si pa vsi želimo, da bi se lahko čim hitreje znova tudi pomerili na tekmah in turnirjih. S tem bo tudi vsa ta saga hitreje pozabljena. VESTI IZ VASI VESTI IZ VASI Šola nogometa Gorišnica tudi med zaprtjem dejavna 23 Dr. Andreja Kandolf Borovšak, svetovalka za zagotavljanje varne hrane Med Med je naravna sladka snov, ki jo izdelajo medonosne čebele. V naravi navadno v cvetovih rastlin najdejo nektar ali medičino, najpogosteje v gozdu pa mano. Medičino ali mano predelajo z določenimi lastnimi snovmi, shranijo, posušijo in pustijo dozoreti v satju. Pokrijejo ga z voščenimi pokrovci in čebelar ga iztoči. Med je lahko tekoč, viskozen ali delno do popolnoma kristaliziran. Barva, okus, vonj in aroma medu se razlikujejo glede na rastlinski izvor. VESTI IZ VASI VESTI IZ VASI Sestava in lastnosti medu Med je odličen vir energije, 100 g medu ima okrog 1283 kJ (306 kcal) energije. 20 g medu, kar je običajna količina ene žlice medu, ima okrog 257 kJ (61,2 kcal) energije in predstavlja 3 % dnevne potrebe po energiji. Glavni sestavini medu sta enostavna sladkorja fruktoza in glukoza, ki jih človeški organizem lahko takoj porabi. Med je dobra hrana za ljudi vseh starosti, saj pomaga ohranjati zdravje, športnikom pomaga pri obnovi mišic. Poleg sladkorjev vsebuje tudi antioksidante, nekaj aminokislin, vitaminov in mineralov, ki jih naš organizem nujno potrebuje. Svež med ima podobno antioksidativno učinkovitost kot nekatero sadje in zelenjava. Nekateri encimi iz medu pospešijo prebavo sladkorjev in škroba, vodikov peroksid, ki ga vsebuje, ima protibakterijski učinek, izboljšuje pa tudi absorpcijo 24 kalcija iz hrane. Že od nekdaj ga uporabljamo za zdravljenje opeklin in ran, saj je nanj občutljivih več bakterij, pa tudi kvasovke in nekateri virusi. Med zavira rast bakterij (bakteriostatični učinek), deluje pa tudi baktericidno, kar pomeni, da uničuje bakterije. Uporaba medu Med se večinoma uporablja kot nepredelano živilo, uporablja pa se tudi v živilsko predelovalni industriji kot sladilo. Uporabljajo ga tudi zaradi okusa in viskoznosti. V vsakdanji prehrani lahko sladkor v celoti nadomestimo z medom, začnemo lahko že pri sladkanju kave z medom. Zaradi njegove sestave se prebava medu pri človeku razlikuje od prebave drugih vrst sladkorjev. Med vsebuje predvsem enostavne sladkorje, ki jih naše telo lahko neposredno izkoristi. Če ga primerjamo z belim sladkorjem, ima med tudi manjši vpliv na količino glukoze v krvi, in to predvsem zaradi visoke vsebnosti fruktoze. Glikemični indeks medu znaša med 32 in 85 odvisno od vrste medu. Medovi se med seboj zelo razlikujejo, ne samo med vrstami, ampak tudi znotraj vrst medu obstajajo velike razlike, saj čebele medičine ali mane ne naberejo samo na eni rastlini, ampak vedno na večih. Kadar prevladujejo lastnosti ene rastline, ga lahko označimo po tej rastlini. Najpogostejše vrste medu poleg cvetličnega in gozdnega v Sloveniji so: akacijev, lipov, smrekov, kostanjev, hojev, tudi med oljne ogrščice, ajdov idr. Raznolikost medu lahko s pridom izkoristimo pri pripravi raznovrstnih jedi in napitkov. Uporabimo ga lahko za zajtrk, malico, večerjo pa tudi pri pripravi kosila je uporaben. Poda se pri pripravi piščančjih, divjačinskih in azijskih jedeh. Tudi omake, prelivi, marinade in zelenjava dobijo z dodatkom medu posebno aromo. Nepogrešljiv je seveda pri pripravi slaščic. Pri pripravi jedi iz medu je potrebno upoštevati tudi njegovo aromo. V splošnem je za svetlejše vrste medu značilna mila, nežna aroma, temnejše vrste pa imajo močnejšo aromo. Zato bomo za slajenje nežnih jedi, kjer ne želimo, da prevladuje okus medu, uporabili nežen akacijev med, v golaž bomo dodali temen gozdni med, medenemu pecivu pa bo odlično aromo dal kostanjev med. Medu pri peki in kuhi ne uporabljamo zaradi njegovih zdravilnih lastnosti, ampak predvsem zaradi njegove arome. Če je le možno ga dodamo na koncu kuhanja, da ohranimo več sestavin. Uživajmo med slovenskega porekla, ki je lokalno pridelan. Poiščite medove, ki so vključeni v sheme kakovosti ekološki med ter (Slovenski med z geografsko označbo, Kočevski gozdni med z geografskim poreklom in Kraški med z geografskim poreklom) tki so podvrženi še dodatnemu nadzoru. dr. Andreja Kandolf Borovšak, dr. Nataša Lilek, Tomaž Samec, svetovalci JSSČ za varno hrano Čebelji pridelki Med prvimi so najpomembnejše aminokisline, maščobne kisline, bioaktivni peptidi, številni elementi, vitamini in organske kisline. Med drugimi pa fenolne spojine, flavonoidi in karotenoidi, ki delujejo kot antioksidanti, krepijo imunski sistem in tako manjšajo grožnjo številnih vnetnih, degenerativnih in drugih bolezni (npr. artritisa, ateroskleroze, drugih bolezni srca in ožilja, Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni, tudi raka); spodbujajo tudi regeneracijo celic. V čebeljih pridelkih so tudi snovi (npr. vlaknine), ki pomagajo pri prebavi (uporabni so za izdelavo prehranskih dopolnil – probiotikov in prebiotikov). Nekateri čebelji pridelki so bogat vir antioksidantov. Največ jih vsebuje propolis, sledijo cvetni prah in temne vrste medu. Svetlejše vrste medu jih vsebujejo približno enako kot matični mleček. Antioksidativna učinkovitost je navadno povezana tudi s protibakterijsko. Med zavira rast bakterij (bakteriostatični učinek), nekatere tudi uničuje (baktericidni učinek). Deluje tudi proti nekaterim virusom in škodljivim glivam in krepi imunski sistem. Tudi cvetni prah vsebuje veliko protimikrobnih spojin, kar dokazuje več raziskav. Za zdravje je najboljši lokalno pridelan, čim bolj svež cvetni prah, saj sušenje in dolgotrajno skladiščenje slabita njegovo antioksidativno učinkovitost. Cvetni prah je primerno dopolnilo vsakdanji prehrani. Ker ima le majhno energijsko vrednost, ga lahko uživajo tudi sladkorni bolniki. Proplis se uporablja sam ali skupaj z drugimi čebeljimi pridelki za lajšanje tegob in izboljšanje stanja pri nekaterih boleznih kože. V zdravilne namene so ga široko uporabljali že v antičnem času, v zadnjih 30 letih pa je postal predmet številnih farmacevtskih in kemijskih raziskav. Doslej so dokazale, da zavira vnetja, deluje protimikrobno in spodbuja celice k normalni presnovi. Tudi matični mleček vsebuje antioksidante in deluje protibakterijsko. Varuje srce in ožilje, osrednje živčevje, zmanjša utrujenost in pomaga pri premagovanju stresa. Informacije o zdravilnih lastnostih, učinkih in koristih čebeljega pridelka so verodostojne le, če so potrjene z izsledki raziskav snovi (ne konkretnega tržnega artikla), objavljenih v znanstvenih in strokovnih publikacijah. Povzeto po: Yücel, B., Topal, E., Kösoglu, M. (2017): Bee products as functional food. Intech science. 25 VESTI IZ VASI VESTI IZ VASI Med, cvetni prah, matični mleček in propolis vsebujejo veliko biokemijskih snovi, ki jih človeški organizem potrebuje za normalno delovanje, in sestavine, ki krepijo njegovo zdravje. Čebelarska zveza Slovenije VESTI IZ VASI VESTI IZ VASI Odprtje paviljona ˝Medena zgodba˝ Čebelarska zveza Slovenije, Javna svetovalna služba v čebelarstvu zaključuje in hkrati začenja še en velik projekt, s katerim želimo dodobra predstaviti slovensko čebelarstvo doma in v svetu. Paviljon Medena zgodba se podaja na pot in bo na svojevrsten način prikazoval delo čebel, čebelarja in sadove njunega skupnega dela. Paviljon je prevozni čebelnjak namenjen izobraževanju, predstavitvi in promociji slovenskega čebelarstva ter medenih izdelkov. Opremljen je z najsodobnejšo video in zvočno tehniko. V čebelji svet nas popelje s pomočjo vida, vonja, tipa in na koncu tudi okusa, s prav posebno medeno postajo. Polovica notranjega dela paviljona je namenjen predstavitvi čebeljih panjev in tehnologiji pridelave medu. V panjih so prikazane čebele s prav posebnimi video vsebinami, ki so nameščene v satih. Pod panjem je nameščena čebelarska tehtnica z vremensko postajo in video nadzorom zunanjosti paviljona. V nadaljevanju je predstavljeno točenje medu, skladiščenje medu in tudi njegovo pakiranje po vseh standardi varne in zdrave pridelave hrane. Izpostavljene so tudi ključne informacije o čebelah in čebelarstvu. Drugi del notranjosti paviljona je namenjan predstavitvi vseh čebeljih pridelkov. Poleg prodajnega pulta je prostor za pokušanje različnih vrst medu. Za ta namen je bila razvita prav posebna degustacijska medena postaja, kakršne do sedaj še ni bilo. Zanimivost in atraktivnost paviljona je tudi zunanji del. Poleg medene postaje so nameščene tablice, na katerih so predstavljene vrste medu, vsi čebelji pridelki, naša avtohtona Kranjska čebela in pomemben segment našega čebelarstva – apiterapija. Na 26 drugi strani paviljona so na časovnem traku predstavljeni poudarki o zgodovini čebelarstva. Tradicionalnost slovenskega čebelarstva je prikazana s poslikavo panjskih končnic in pročelji AŽ panjev. Najmlajši pa bodo preko didaktičnih iger spoznavali ključne posebnosti o čebelah. Paviljon Medena zgodba obiskovalca ne bo pustil ravnodušnega, ne podnevi in tudi ne ponoči, saj poseben osvetlitveni ambient poudari medene kapljice v satju, ki so nameščene na zunanjosti paviljona, pa tudi motivi vgravirani v steklu, ki se nahajajo v notranjosti paviljona. Idejo za paviljon Medena zgodba, je podal predsednik ČZS, g. Boštjan Noč, ki je tudi sodeloval v delovni skupini v sestavi ga. Lidija Senič, ga. Tanja Magdič, g. Vlado Auguštin, g. Simon Golob, g. Tomaž Samec in vodja skupine g. Aleš Bozovičar. Skupina je sodelovala pri zasnovi in izgradnji tega, v vseh pogledih posebnega paviljona Medena zgodba. Čebelarska zveza Slovenije je danes pričela novo zgodbo o čebelarstvu. Otvoritveni trak sta v želji, da bo paviljon obiskal številne prireditve v Sloveniji in tudi v tujini, slavnostno prerezala minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Jože Podgoršek in predsednik Čebelarske zveze Slovenije, g. Boštjan Noč. V upanju, da ga kmalu predstavimo tudi vam vas lepo pozdravljamo. Bernardka Kolar, predsednica PD Ruda Sever Gorišnica Kot viharnik vrh gora naša je slovenska pesem Kot viharnik vrh gora, naša je slovenska pesem, veje širi do neba, korenine do srca. Noben vihar ga ne podre, nobena strela ne požge, v pesmi naša je mladost, v njej je naš ponos. Kot viharnik vrh gora, se bojuje naša pesem, ko vihar nad njo divja, vsakdo jo še raje ima. Tako mogočno je, z vso svojo veličino, zvenela skladba, ki jo je za orkester in zbor napisal in uglasbil Slavko Avsenik in jo je na svojem letnem koncertu, maja 2018, zapel Mešani pevski zbor Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica, ki bi, če ne bi bilo pandemije zaradi SARS Cov 2, prav kmalu praznoval častitljiv jubilej, 70 let zborovskega petja v Gorišnici. Letos bo namreč, na predvečer Dneva upora proti okupatorju minilo 70 let odkar je v Gorišnici, na proslavi ob 10. obletnici OF, prvič zapel prvi organizirani pevski zbor v naši občini. Nastop Moškega pevskega zbora IZUD štejemo kot začetek organiziranega zborovskega petja v Gorišnici. Prvi pevski zbor prosvetnega društva v Praznik Občine Gorišnica, 2018 Gorišnici je vodil g. Stane Stanič. Idejni vodja za nastanek zbora je bil g. Janez Župec, neumorni kulturni zanesenjak iz Zagojičev, korepetitor zbora pa g. Jože Mulej, takrat zelo priznan organist v cerkvi sv. Marjete. ISKRENE ČESTITKE, DRAGI PEVCI! In iskrena hvala,dragi pevci, da dar petja razdajate tako, da to ugodno odmeva v okolju, kjer delujete. Hvala, da se zavedate, da je dar petja ljudem dan zato, da z njim osrečujejo sebe in druge in da je glasba jezik, ki je razumljiv vsem ljudem sveta. Hvala, ker verjamete, da z rabo tega univerzalnega jezika svet ostaja lep in da s svojim delovanjem v zboru kažete, da se je vredno potruditi, da ostane tak tudi za prihodnji rod. Srčna hvala tudi vsem nekdanjim pevkam, pevcem in zborovodjem Mešanega pevskega zbora Prosvetnega drušva Ruda Sever Gorišnica, zvestemu občinstvu, Občini Gorišnica, županu, g. Jožefu Kokotu, svetnikom, domačemu župniku g. Ivu Holobarju, donatorjem, in vsem, ki ste in še vedno kakorkoli pripomorete k rasti in razvoju zborovskega petja. Še enkrat, od srca hvala vsem, ki ostajate del skupne pevske zgodbe in srčna hvala vsem pevskim viharnikom, ki kljub spremembam, ki jih prinaša sodobno življenje, ostajate. In ostanite veseli, predvsem pa, zdravi. Praznik Občine Gorišnica, 2017 27 VESTI IZ VASI VESTI IZ VASI Ker je slovenskih korenin, jo veter nosi prek planin, ostala naša bo vse dni, dokaz za to smo pevci vsi. Jožica Vodopivec, Foto: Alfonz Zavrnik 250. obletnica Ludwiga van Beethovna VESTI IZ VASI VESTI IZ VASI V decembru lanskega leta smo obeležili 250. obletnico rojstva skladatelja Ludwiga van Beethovna. V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj smo pred Študijskim oddelkom pripravili priložnostno razstavo, s katero smo se ob tem častitljivem jubileju poklonili glasbenemu virtuozu. Pripravili smo izbor knjižnega gradiva o življenju in delu skladatelja ter predstavili njegove najznamenitejše skladbe. Razstavno prizorišče smo popestrili z glasbenimi in pohištvenimi eksponati in na ta način poskušali pričarati duh 18. stoletja. Zaradi trenutne zdravstvene situacije si je razstavo možno ogledati samo na družbenih omrežjih knjižnice. Ludwig van Beethoven še danes velja za glasbenega genija in za eno izmed najvplivnejših figur v zgodovini klasične glasbe. Poleg Haydna in Mozarta je Beethoven eden najvidnejših predstavnikov klasicizma. Omenjene skladatelje imenujemo tudi »dunajski klasiki«. Njegovo življenje delimo na tri obdobja: mladostna leta v Bonnu, srednja leta na Dunaju ter pozna leta. Natančen datum rojstva Ludwiga van Beethovna ni znan, krstili pa so ga 17. decembra 1770. Rodil se je v Bonnu, v glasbeni družini flamskih korenin. Ludwig je imel težko otroštvo. Oče Johann je iz sina hotel narediti čudežnega otroka, novega Mozarta, ni pa imel potrebnih sposobnosti kot Mozartov oče. Bil je izredno strog učitelj in ne preveč ljubeč. Glasbenovzgojne metode Johanna van Beethovna so bile vprašljive, Ludwigovo izobrazbo so pogosto spremljale solze, občasno tudi tepež. Njegova glasbena pot se je začela pri rosnih štirih letih. Poleg 28 klavirja in orgel je študiral tudi violino in violo. V Kölnu, leta 1778, je prvič nastopil pred publiko. Prvo resnejšo izobrazbo je dobil od kapelnega organista, skladatelja in dirigenta Christiana Gottloba Neefea, ki je pomembno vplival na njegov glasbeni razvoj in kariero. Pred dopolnjenim dvanajstim letom je Ludwig pod Neefejevim mentorstvom objavil svoji prvi deli. S štirinajstimi leti je postal pomožni organist v knežji kapeli. Pri 17 letih je odšel na Dunaj, da bi se učil pri Mozartu, vendar se je zaradi materine bolezni hitro vrnil domov. Po smrti matere je prevzel skrb za družino, saj oče zaradi vedno večjih težav z alkoholom tega ni bil zmožen. Posledica skrbi za družino je bil nedokončan študij filozofije na univerzi v Bonnu. Leta 1792 je odšel na Dunaj, da bi se učil pri takrat priznanemu Josephu Haydnu. Z njim se že od vsega začetka ni preveč razumel. Nerad se je podrejal disciplini in pravilom kontrapunkta, saj je bil izvrsten improvizator. Na Dunaj je odšel za krajši čas, a usoda je hotela, da je tam ostal do smrti. Dunaj je bil zelo živahno glasbeno središče, muziciralo se je v gledališčih, cerkvah, v domovih bogatih meščanov in na plemiških dvorih. Dunajčani so bili osupli nad Beethovnovo virtuoznostjo in njegovimi improvizacijami na klavirju. Življenje Ludwiga van Beethovna sta zaznamovali dve tragediji. Prva, ki je skoraj usodno vplivala na njegovo življenje, je bila oglušelost. Prve težave s sluhom je zaznal pri šestindvajsetih letih, do štiriinštiridesetega leta pa je popolnoma oglušel. Vzrok za Beethovnovo gluhoto ni povsem znan, pripisovali so jo sifilisu, zastrupitvi s svincem, tifusu ali morda celo njegovi navadi, da je pred komponiranjem glavo potopil v hladno vodo, da bi ostal zbran in buden. Po tem, ko je izgubil sluh, je s prijatelji komuniciral preko pisanja v »knjigo pogovorov«. Beethoven je, kljub temu da je izgubil sluh, še naprej komponiral. Sprva je opazil, da med igranjem klavirja ne sliši visokih not. Da bi zaslišal lastne skladbe, je odžagal noge na klavirju, ga postavil na tla ter prislonil uho k tlom. Druga neuresničena želja je bila, da bi se poročil z Josephine Brunsvik. Josephine je bila verjetno najpomembnejša ženska v njegovem življenju. Nekateri so mnenja, da je bila prav ona prejemnica znamenitega ljubezenskega pisma Nesmrtno ljubljeni. Beethoven je najbolj znan po svojih devetih simfonijah, ki so jih poimenovali »temeljni kamni zahodne civilizacije«. Najbolj izpostavljajo tretjo (Eroica), peto (Usodna), šesto (Pastoralna) in deveto simfonijo zaradi njihove veličastnosti. Med njegova najpomembnejša dela sodijo še: 5 klavirskih koncertov, violinski koncert, trojni koncert (za violino, violončelo, klavir in orkester), 11 simfoničnih uvertur, 10 violinskih sonat, 32 klavirskih sonat, ena opera (Fidelio), dve zborovski maši (Missa solemnis), poleg teh pa še nekaj drugih zborovskih del, skoraj 100 komornih del s spremljevalnimi sonatami ter okoli 350 posameznih skladb in aranžmajev. V času svojega življenja, v obdobju petinštiridesetih let, je napisal 722 del. Beethoven je umrl sredi nevihte 26. marca 1827 na Dunaju. Star je bil 56 let. Vabljeni na obisk knjižnice in k ogledu virtualne razstave. Ekipa Lokalček Po domače izdelke na LOKALČEK.SI Vse se je začelo lani pomladi ob prvem zaprtju države. Ob postavitvi spletne strani s trgovino smo se poleg stroškov srečali z nemalo ovirami. Večina jih je bila posledica neprimernosti obstoječih spletnih sistemov za promocijo, prodajo, dostavo in vodenje naročil, s katerimi se srečuje povprečna kmetija ali manjše podjetje. V naslednjih mesecih se je na podlagi teh izkušenj rodila ideja o spletni platformi Lokalček, ki bi na enem mestu povezala manjše lokalne ponudnike in jim tako omogočila lažji dostop do kupca. Decembra je bila platforma izdelana in je že pozdravila prve ponudnike, ki so na Lokalček uvrstili svoje domače izdelke. Srce platforme je iskalnik, ki kupcem omogoča iskanje po kategorijah izdelkov. Kupcu prikazuje izdelke, ki jih lahko prevzame v okolici oziroma so lahko dostavljeni na njegov naslov. Oddaljenost si lahko prilagaja z nastavitvijo v iskalniku. Ob kliku na izdelek uporabnik vidi podroben opis izdelka in predstavitev ponudnika. Platforma omogoča kmetijam oz. ponudnikom brezplačno predstavitev njihovih dejavnosti in prodajo izdelkov v spletni trgovini. Vsak ponudnik ima možnost pisanja člankov, s čimer lahko poveča zanimanje kupcev za svoje izdelke. Poslovni uporabnik sam določi, katere izmed tipov plačil bo sprejemal in katere tipe dostav in prevzemov bo ponujal. Ponujena je možnost vnosov ponavljajočih se dnevnih ali tedenskih lokacij prevzemov in dostav. Možno je tudi ponujanje izdelkov, ki bodo dostavljeni s poštnimi storitvami. Postavitev predstavitve in lastne trgovine je tako primerna za vsako kmetijo, dopolnilno dejavnost, malo podjetje ali hobi projekt, ki prodaja izdelke ali se želi zgolj predstaviti. V prihodnosti želimo platformo nadgraditi s kartičnimi plačili, dodati dostavo, organizirano s strani platforme, in omogočiti izdelavo in vodenje računov. Poleg naštetega si želimo sodelovanja in angažiranosti ponudnikov med seboj, zato razmišljamo o organizaciji sejmov in dogodkov. Verjamemo, da je podpora lokalnim ponudnikom pomembna. Z nakupom njihovih izdelkov pomagamo ohranjati delovna mesta in izgled krajine, vzdržujemo socialno ravnovesje in s skrajšanjem dostavnih poti skrbimo za okolje. Nekateri ponudniki v Vipavski dolini so se že pridružili. Vabimo vas, da se nam pridružite na Lokalčku in s tem pomagate pri povezovanju lokalnih ponudnikov, pridelkov in zdrave domače hrane. Skupaj lahko povežemo lokalno. Pridružite se nam na https://lokalcek.si. V primeru vprašanj nas lahko vedno kontaktirate na info@ lokalcek.si. 29 VESTI IZ VASI VESTI IZ VASI Leta 2020 smo se morali vsi hitro prilagoditi drugačnemu načinu življenja. Spremenili so se načini druženja, način dela in nenazadnje tudi način nakupovanja. Pospešeno smo nakupovali digitalno in čakali na dostavo paketa. Tak način nakupovanja, sploh osnovnih potrebščin, je po sili razmer veliko ljudi izkusilo prvič, a glede na svetovne smernice bi si upal trditi, da bo trend takih nakupov rastel tudi v prihodnje. V skladu s temi trendi in prepričanjem, da jo bodo v postopku digitalizacije nakupov najslabše odnesle manjše kmetije in mala podjetja, se je rodila spletna platforma Lokalček. Simon Veberič, Koordinator projekta pri ZRSVN Obvestilo o izvajanju terenskih raziskovalnih aktivnostih na obmocju mrtvice Struga VESTI IZ VASI VESTI IZ VASI Zavod RS za varstvo narave Območna enota Maribor Pobreška cesta 20 2000 Maribor Spoštovani, obvescamo Vas, da v sklopu projekta »Drava - Natura 2000, reka za prihodnost; izboljšanje stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov rečnega in obrečnega pasu reke Drave zaDravo« načrtujemo terensko raziskovalno delo na območju mrtvice Struga v Muretincih in Mali vasi. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 - 2020, prednostne osi »6 Boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti«, prednostne naložbe 6.2, kjer je glavni cilj varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in tal ter spodbujanje ekosistemskih storitev, vključno z omrežjem Natura 2000 in zelenimi infrastrukturami. Več vsebinskih informacij o projektu je dosegljivih na www.drava-natura.si. V okviru projektnih aktivnosti je med drugim predvidena preverba prisotnosti nase edine avtohtone sladkovodne želve močvirske sklednice (Emys orbicularis) na območju Muretincev in Male vasi, natančneje v mrtvici Struga. Terenska raziskava se bo izvajala v poletnih mesecih2021 in 2022, in sicer z nastavljanjem vrš. Poleg preverbe prisotnosti močvirske sklednice bo hkrati opravljen izlov morebitnih tujerodnih vrst želv kot sta rdečevratka in rumenovratka. Metoda dela ne bo vplivala na preostale organizme prisotne v mrtvici. Hkrati vljudno prosimo vse občane, ki se gibljejo na območju mrtvice, Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. 30 da v kolikor na terenu opazijo vrše, le-te pustijo nedotaknjene in tako omogocijo kvalitetno izvedbo raziskave. Za vsa morebitna vprasanja in pojasnila smo vam na voljo: Jasmina Kotnik, jasmina.kotnik@ zrsvn.si, 030 484 655 Simon Veberic, simon .veberic@ zrsvn.si, 02 333 13 71 Vabilo za vključitev v program »KREPITEV DRUŽINE« Ker preventivnega družinskega programa »Krepitev Družine«, ki bi se začel v novembru 2020 na Ptuju, zaradi slabih epidemioloških razmer žal nismo mogli izvesti, vas tokrat vabimo, da se nam pridružite v začetku aprila 2021. Program »Krepitev družine« je namenjen staršem in otrokom, ki si želijo izboljšati in nadgraditi družinske odnose, izboljšati veščine starševstva, vzgojne prijeme ter pozitivno vplivati na otrokovo vedenje in na njihovo samopodobo. Srečanja bodo trajala približno dve uri. Pričeli bomo s skupnim manjšim obrokom, nato bo sledila predstavitev programa in uvod v prvo srečanje. Srečanje bomo nadaljevali v manjših skupinah (starši posebej in otroci/mladostniki posebej), na koncu se dobimo vsi skupaj in zaključimo naše srečanje. Če vam je dovolj vzgojnih nasvetov, ki jih ponujajo priročniki in strokovnjaki in želite raje teorijo prenesti v prakso, ste toplo vabljeni, da se pridružite programu. V primeru, da zaradi poslabšanja epidemioloških razmer do začetka izvajanja v načrtovanem terminu ne bi moglo priti, ga bomo prestavili na prvi možen »varen« termin, o čemer bomo vse prijavljene tudi pravočasno obvestili. VESTI IZ VASI VESTI IZ VASI Prijave in dodatne informacije: e-pošta: mostovi.preventiva@arsvitae.si, Telefon: 070 478 804 (Irena Rojko) Prijave zbiramo do konca marca 2021. Udeležba v programu je brezplačna. VESELIMO SE DRUŽENJA Z VAMI. Program podpira KRUH Lija Majerič, 2. b Neli Štagar, 2. b 31 POMLAD Oskar Balant, 1. a Vid Klovar, 1. a PEKA KRUHA Nika Kociper, 3. b Žana Šegula, 3. b 32 Žana Meznarič, 3. b