Tečaj XVIII. List 21 OS odarske, obertnišk na Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr. ? pošiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 10 kr., za ćetert leta 1 fl. 5 kr. nov. dn. 0 kr Ljubljani v sredo 23. maja 1860 Kako in kdaj pušati sadnim drevesom? Pusa se drevesom zato, da si ne pušajo same sebi, 9 da se jim koža ne razpoka zavolj preobilne muzge to je al preobilnih sokov, kar jim je škodljivo; — pusa se jim pa tudi zato, da se odverne rak, da so bolj rodovitne ali da saj pred donašajo sad, da postane deblo mocneje in jim ni treba kolov za podporo ali da jih saj ne potrebujejo tako dolgo kakor sicer. Tudi se dajo smolotoki in drusri toki mladih moćnih dreves, ako jih je gospodar preveé ali pre-pozno obřezal, s pušanjern na vec kiajih ali ozdraviti ali popolnoma odverniti, ce jim se berž po prepoznem obre-zanji pusa. Kakor je drevo bolj ali manj mocno , naj se inu pusa bolj plitvo ali bolj ne stori, kar je za njih ozdravljenje treba. Le takrat, kadar se je odřezal ali odžagalo veliko starih hih ali sicer bolnih vej, se smé ostalim zdravim vejam kakor mladim drevesom pušati. ir popol- Tud takrat. kada so g d sk noma objedle, da ni veliko perja več na njem, se mu mora pušati, naj je mlado ali staro, da se po gosencah poško-dovano drevo še pri življenji ohran Iz cesk. gosp. lista. Véliki zbor krajnske kmeťjske družbe ; (Dalje.) Potem je gospod Ambrož predloge krnetijskih pod globoko. nikoli pa do lesa. Da pravo družnic zboru v presodbo predloži!: zadene, kdor pusa, naj vzame spredaj na koncu nekoliko I. Pod družn i ca postojnska okroglasti nož med perva dva persta tako, da noževa špica pervič svetuje, naj bi se po deželi žitni hrami ali žitne spod perstov le toliko moli, da se koža na pol ali le h ranil u i ce napravile in sicer tako, da bi kmetje primorani enmalo več prereže, kadar se nož od z go rej doli po bili, se te naprave udeleževati. Letošuja lakota in revšina se koži potegne. Ce je drevo ze kakor roka debelo, sme z nožem pa tudi od spod ej gori iti. Da se pušanje nam ocitno kaze, kako potrebne so take žitne hranilnice. Gospod Ambrož razjasnuje ta predlog z zgovorno dobro opravi, je prav, ako se jemlje za to nalasc naprav- besedo ter pravi ljeni nož. Zareza po drevesu naj gre vselej naravnost i da egiptovski Jožef, ki je kralju sanje razkladal, ni čakal sedem „kumernih" ali nerodovitnih let, gori ali doli; krive zareze ali take, kakor da bise kaca po marveč je svetoval, naj bi se obilnost sedem rodovitnih let deblu vila, so škodljive. Najbolje je, ako se drevesu vpervič prihranovala za čas pomanjkanja — in tako se je tudi puša na severni strani, vdrugič proti soričnemu zahodu in storilo. Naše c. kr. ministerstvo je ravno tako rodovitnost tako naprej proti vsem štirim straném sveta. Ako ima drevo dobre letine 1849 za pripravno spoznalo in je po ukazu perece lise, ki pa se morajo poprej do zdravega izrezati, ali 19. julija 1849 deželnemu poglavarstvu in tukajšni kme- ce ima kakošne druge rane, je prav, da se pri pušanji pre- tijski družbi natočilo, naj bi se iz obilnih pridelkov imeno- skočijo.in še le en pavec spodej spet nož za pušanje vanega leta zakladi za čas potrebe in pomanjkanja prihra- zastavi. Če pušaš, kadar vroče sonlce sije ali kadar je zlo ni li v posebnih hramih, kteri bi se po izgledu Sinklêrovih vetrovno, ovij mesto. kjer si pušal, s starimi žaklji ali žitnih hranilnic napravili. Slavno deželno poglavarstvo je kako drugo robo noter do noči, sicer si ti prerezana skorja vsem c. k. kantonskim gosposkam upeljavo takih hranilnic razpoči do lesa in napravi hude razpoke. priporočilo; al vse so enoglasno odgovorile, da one ne mo- Najbolji čas za pušanje je zvečer, kadar solnce za- rejo zdaj v tej reci nič opraviti, kar se bo pa tedaj lahko zatonilo, če ni vetra. Tudi ob zgodilo, kadar bojo nove občine (soseske) ustanovljene, haja ali kadar Je ze dežji ni varno pušati; po dežji je pa prav dobro, ker kadar se upelje okrajno svetovavstvo in kadar se bo začel po dežji obilniša muzga priteka in rane najhitreje zaceli. zbor deželnih namestovavcov. Ravno teh misel je bila kme Zatega voljo tudi ni drevju pušati, dokler ne začne tijska družba in ravno tako je tudi ona odgovorila c. kr. muzga (sok) se po drevji raztekati. Ako pa pušaš že ministerstvu. mesca sušca, naredi bolj plitvo in krajšo zarezo, da drevo ne bo škode terpelo, ako nastopi še kaka zmerzlina, ktera škoduje globokim in Vidimo tedaj iz tega razlaga dalje gospod Ambroz Pa tudi dolgo da pred desetimi leti smo bili ravno tam, kjer smo dan današnji. Ze deset let se tedaj vertimo v enem kolobaru po s v. Jakobu ni več varno pušati, kakor v vertincu, pa ne pridemo naprej. Zrniraj upamo, do liri m ranam. ker raua nima dosti časa se do za ras ti. zimskega mraza popolnoma želimo in čakarno, pa zmiraj ostajamo v pri starem kopitu. Tudi dan današnji ne nam obeta nova osnova sosesk in Ceravno je pa pušanje drevju zlo koristno, se vendar drugih samostojnih naprav in tako nam tudi o žitnih hra-celó vsem drevesom ne smé pušati. Slabim, medlim in bolehnim drevesom, ktere slabe Vse ljudstvo caka v mnogoterih stiakah odrešenja po osnovi nilnicah nič druzega ni storiti, kakor čakati novih prenaredb. mladike poganjajo ali ki imajo na verhu černkaste in suhe prostejih in samostojnih deželnih naprav; tisuč in tisuč veje i se ne smé pušati. Tudi stare, poldrugi ali dva čevlja glasov se sliši, naj bi kmali drugač bilo in tako tudi mi debele drevesa pusti pri miru, zlasti če že donašajo veliko upamo, da se bo upeljalo vse to, kar je že pred desetimi leti za koristno spoznano bilo. — Gledé na to svetuje tedaj gosp. govornik, naj bi se za zdaj korist in potreba žitnih muzgo. Le tako ime sadu, ker obilni sad sam povžije obilo novanim vodenim vejam na starih drevesih , ktere hoče spodar s temi vejami pomladiti, se utegne pušati. go Tudi zlo hranilnic po casnikih jasno razlagovala » da se ljudje ne ranjenim in votlim drevesom ne tekne pušanje, dokler se bojo potem obotavljali, kadar bodo nove občine ustanovljene. 162 Gospod fajmošter Zalokar je povedal, da so imeli v Šent-Kocjanu tudi tako hranilnico, ktero je soseska napravila, da so vsako leto dovelj semena dobivali. Gosp. tehant Vouk ravno tako dokazuje, da so imeli v Cernomlji vinsko hranilnico, ktero so sosesčani prostovoljno napravili, — ker so pa sčasoma začeli dac tirjati in ker se je začela go-sposka v to vtikovati, je nehala ta hranilnica. Po tem tudi gosp. predsednik Terpinc poprime besedo in razlaga, da hranilnice žita so bile že v mnogih krajih, kakor v Ljubljani, Mokronogu itd. in da so v resnici dobre naprave, da je pa ljubljanska zato nehala, ker se je žito spridilo, če je dolgo časa ležalo, ako ni pridno premetavano bilo. Ko sta se gosp. dr. H. Costa in dr. B le i we i s govorila o tem, kako naj bi se ta nauk v časnikih razkladal, in je gospod dr. Ahačič podpiral predlog Ambrožev, je zbor enoglasno skleni!, naj se naprava žitnih hranilnic za zdaj še odloži, v tem naj se pa po časnikih koristnost njih dokazuje in pa razlaga, kako naj bi se osnovale in ž njimi gospodarilo. Drugo, kar je postojnska poddružnica pisala, je pri-poročilo, naj bi zavodi (štiftenge), ki so učencom kmetijstva namenjeni, se posebno notranjskim fantom podělili, da bi sčasoma po njih na Notranjskem bolj izurjene kmetovavce imeli. # Na ta predlog odgovori gospod Ambrož: Z žalostjo moram opomniti, da se ta prošnja, žalibog! ne bode spol-nila. ker smo ravno iz naznanil glavnega odbora slišali, da je kmetijska šola nehala, zato, ker se je premalo — samo dva — prostovoljnih, to je, takih učencov oglasilo, kteri želijo na lastne stroške to učilnico obiskovati. Zares! prav žalostěn je ta prikazek, polu bridkosti za serce slehernega prijatla domovine naše. Vsak vé, na kako nizki stopnji je še naše kmetijstvo in kako potreben je tedaj nauk za povzdigo domaćega blagostanja. Casi so se zlo spreobernili ; treba je umnega kmetovanja, ktero se mora učiti kakor vsaka druga vednost. Letos je bilo vabilo v kmetijsko šolo z gorečimi besedami oklicano; al vse ni skor nič pomagalo; zraven 9 drugih, ki prosijo za stipendije, sta se le dva oglasila, ktera hočeta na lastne stroške v šolo priti. Ker si kmetijska družba ni svesta, da bi pri taki mlačnosti naših ro-jakov c. k. ministertvo še dalje dovolilo dosedanjih štipendij, je nehala s to šolo. — Kakor koli pa je prikazek tolike inlačuosti naših kmečkih ljudi žalostěn, ker spričuje malo zavednosti za boljši stan kmetijstva, vendar ne moremo samo zanikernosti naših kmetov očitati. Drugi vzrok, zakaj da ne pošiljajo starši svojih sinov v kmetijske šole, je pa, kakor poterjujejo enoglasno vse kmetijske družbe, tudi ta, da najpridniši učenci kmetijskih šol ne uživajo zastran voja-ščine tistih pravíc, ki jih uživajo učenci gimnazijski in drugi. To je glavni odbor naše kmetijske družbe Njih eksc. našemu deželnemu gospodu poglavarju lani s tem dokazal, da jirn je povedal, da med 19 fanti, ki so dozdaj kmetijsko šolo obiskovali, jih je 10 zdaj pri vojakih ; zato je pa odbor tudi prosil, naj bi blagovoljno pripomogli, da bi si. ministerstvo to reč v prid kmetijstvu tako resilo, kakor so vse družbe leta 1857 prosile, pa še niso odgovora dobile. Gosp. Ambrož je temu še přistavil, da delitev štipendij iz cesarskega zaklada v takih razmerah tudi vladi ni koristno zato, ker to, kar z eno roko sadi, z drugo roko vniči. Ena vladna ob-lastnija daruje mládencem štipendije, da bi se naučili umnega kmetijstva in bi mimo obdelovali zemljo, druga ob-lastnija pa pobira ravno učence v vojaščino, da mora mládenec namesto za plugom za kanonami hoditi, namesto grabelj pa puško v roko uzeti. Ali niso po tem takém vsi potroški zgubljeni? Ker sta se letos dva učenca na lastne stroške oglasila, utegne vendar biti, da bi ministerstvo še na dalje po-deljenje štipendij dovolilo; zato naj bi se poskusilo, to tako potrebno učilnico še ohraniti. Saj — pravi gosp. Ambrož — tudi Sodoma iu Gomorrha bi bíle rešene nebeškega ognja, ako bi bile imele le enega pravičnega zunaj Lota; tukaj imamo pa vendar dva. Na to Njih eksc. gospod deželni poglavar opom-nijo, da je tem učencom nekaj že s tem polajšano, da je ravno kar c. k. višje armadno poveljstvo dovolilo, da učenci kmetijske šole, ako so v vojake vzetí bili, se moraj o tako dolgo na urlavbu pustiti, dokler hodijo v kmetijsko y solo. — Gosp. dr. Bleiweis pravi, da skušnje učé, da vkljub tej postavi, ki je že tudi pred veljala, sila težavno je bilo, učencu izprositi urlavb, nazadnje pa je vendar le mogel vojaški stan nastopiti, čeravno urlavb še ni pretekel. — Gosp prof. Koušek pravi, da poklic v vojaški stan ne more učencom biti taka silna overa; saj jim to, kar so se naučili, pozneje v prid pride, kadar doslužijo vojaške leta. V vojaskem stanu imajo priložnost, veliko ptujih krajev viditi in se v mnogih rečéh olikati, ktere jim v dobro pridejo, ko iz vojaškega stanu stopijo; taki so še le po tem dobri kmetovavci. — Gospod dr. Bleiweis odgovori na to, da ne more biti gosp. profesorjevih misel, ker fant v 8 ali 10 letih, dokler je vojak, to pozabi, kar se je v šoli učil, ker nima nobene priložnosti se tega djansko vaditi, kar se mu je v šoli razlagalo. Da more nauk kmetijskih šol biti učencom v prid, morajo iz šole berž prestopiti v delo; šola je pripravljanje k djanskernu kmetijstvu; ako pa učenec namesto tega za 8 — 10 let pride v včs drug stan. vse pozabi, in šola nima nobenega prida več. — Gospod fajmošter Zalokar svetuje, naj bi tudi preparandi (pri-hodnji učitelji ljudskih šol) se udeležili nauka kmetijske šole, ker jim je to sila potreba, da morejo potem otroke v šolah tudi v kmetijskih rečéh kaj podučevati. — Veliki šolski ogleda gosp. korar Savašnik potem besedo poprimejo in pravijo, da preparandom zraven svojih druzih opravil časa pomanjkuje, se ce lega tega nauka udeležiti; le praktičnih naukov bi se mogli učiti; zraven pa gosp. korar tudi prašajo: ali bi se ne dala kmetijska šola v enem letu doveršiti, kar bi gotovo tudi več učencov přivábilo v šolo. ker bi jim manj stroškov prizadjalo. Gospod dr. Bleiweis odgovori na to, da kmetijska šola, ki je izperva 3 leta ter-pela, zdaj le 2 leti terpi, da pa je v enein letu dogotoviti ni mogoče, ker je naukov preveč. Gospod prof. Konšek, kot cesarski izpraševavni komisar pri preskušnjah kmetijskih šol, poterdi, da v enem letu res ni mogoče vsega dognati. Gosp. Ambrož svetuje potem, naj bi se ta reč zavolj pre-parandov med odborom kmetijske družbe in med vodstvom ljudskih šol poravnala. Zbor pa je enoglasno sklenil, naj se kmetijska šola spet od pre, ker za leto 1860 so štipendije že dovoljene, — za podeljenje štipendij vprihodnje pa naj se si. ministerstvo krnali prosi, ktero prošnjo so Njih eksc. deželni poglavar na vso moč podpirati obljubili. (Dalje sledi.) Zgodoviiiske řečí. Odkod so Kelti (Galli, Vlahi) prišli v \orikuut iu Panonijo? Spisal D. Terste nj a k. iis-u • , I. t o*« . 0Ú im Matija Koch1) je najpervi terdil, da so noriški Tauriski iz Krime2) prišli. Dosihmal so vsi kritični zgodovinoslovci, kakor: učeni Niebuhr, oštroumni Šafařik, visokočislani Manuert terdili, da okrožje med adrijan-skim morje m in Karpati ni bila pervotna domovina Keltov; Niebuhr3) je celó mislil, da so pred Kelti v Noriku stanovali liburniški rodici, kteri so 0 bili iiirskega rodu. Mannert in Surowiecki in ž njima tudi Šafařik 4) pa dokazujejo, da so Slovani že v temni l) M. Koch: „Ueber die atteste Bevôlkerung Oesterreichs und Baierns" stran 28. 2) Pri starih Chersonesusvtaurica, tudi scytica. 3) Niebuhr „Rom. Gesch." I, 84. 4) Šafařik „Slaw. Alterth.« I, 258 itd. 16 * p pradobi od baltiskega do jadranskega morja stanovali da so Kelti še le leta 380 pred Kristusom čez pla m Gfrôrer ') o njih piše, da so Kymbri bili narod za se y kteri so v sredi med Kelti in Germani stali p die (Alpes) in Rhen se potegnil Koch da • y k gleichsam die Briicke von dem einen zu dem anderen bil-k e prebivavce eolnograškili deten". Oštroumni Mommsen 2) ima Kymbre za Ne m ce y iz gornje-štirskih gor naravnost iz Kri m priti Kaempfer. Tudi Jakob Preiščimo, je li to terdenje resnično. Najstareji prebi K ktere zgodov pozna, so K i m m Ta narod je nekdaj velik bil v Bosporu in je in ime izpeljava iz Chempho Grimm 3) dokazuje, da so Kymbri bili Nemci. 4 Pa dajmo Kochu veljati, da so Kim merci in K y in bri edini narod, da so noriški Tauriski, taurijanskih Kim gospo- y mercov potomki, — vendar sopet ne bode obveljala njegova, so noriški Tauriski izseljenci iz kimerske Taurije, ker da dařil v Taurii, vendar ker so ga Skythi nadlegovali, se je mogel v malo Azijo preseliti, in sicer najber- Kymbrov v starem svetu nikjer indi ne nahajamo, kakor žeje za ljudskega kralja Ardysa v pervi polovici 7. stoletja pred Kristusom. 1 na jutskem polotoku, med Lab o in Renom.5) Piini poznamlja del Istaevonov kot kymbriški rod, Caesar in Oče zgodovine, zvesti Herodot2) piše, da so se v oni Dio Cassi štejeta Advatičana v Belgii h Kymbrom dobi veliki y Kim merci pod svojim kraljem Lygdamisom v Appian še bolje proti zapadu stanovajoče Nervije. in 6 množici v mali Azii naselili, se do Aelije, Lydije iu Kymbriško pleme je toraj bilo po celi s ever ni Ger Jonije razširili in si Sardes osvojili. manii razširjeno tjè do Rhena, in severno morje se je po Na iztočni strani Ma i o ti de se najde mesto Kim- njih velelo Cymbrica Thetis.7) Caesar, Dio Cassi in m eri s, jednako s C i m m e r i u m rimskih pisateljev.3) Tudi v Paflagonii je stalo mesto Kimmeris y 10 y od Appian so dobro poznali prebivavce No ri ka; gotovo bili bi nam povedali, da med njimi in kymbriškimi rodovi vlada sorodnost, ako bi jo bili našli. Al narodnost prebivavcov iztočnega in južnega No- sicer tam, kjer pozneje je Sinope stalo. Tudi v Bythinii se najdejo sledovi Kimmercov kodar pa so jih Thraki pregnali. 4) Ravno tako so po Ari- rika, dalje zapadne Panonije je tako bila vlastovita, stotelu Kim m ere i celih sto let stanovali v My si i, in da noben star pisatelj njih ne prišteva ne h Keltom ne 5 Ilirom. Neresnične sklepe iz sporočil starih gerških in mesto Kimmeris pričuje resnico Aristotelovega sporočila. Kim merci se niso toraj v Evropo podali, kakor rimskih pisateljev, po kterih bi pred Noričani bili Kelti, in M. Koch blancuje, ampak v malo Azijo. Res je, da tudi v Azii niso terpeli zavoljo plenenja, Iz kopne Evrope, posebno iz Belgije, so se Kymbri v in Alyattes, oče Kroisov, jih je pretiral v pervi polovici 6. Britanii naselili, in še do danes v zapadnih stranéh Anglije se ohranili. Panoni Iliri sem v svojih spisih že večkrat poderl. Iz kopne Evrope, posebno iz Belgije, stoletja pred Kristusom. | V oni dobi bi si bili toraj mogli Kim merci, bodi si Pa utegnil bi nam gospod Koch priti s Plutarhom 8 skoz zemljo Getov, Đakov, Panonov, ali pa skoz zemljo kteri pravi, da oni od Skitov pretirani Kirnmerci niso bili Skythov in Sarmatov prek čez Karpate v Norikum pot ves narod, temoč največji in najhrabreji del prekeršiti, in stanovnike Norika prevladati. Vendar to se prebival v daljnih pokrajinah na najskrajnem morji ne dá dokazati. tega naroda je , v zemlji 8olncu neobhodni, polni gostih logov, kteri so se do her- Res je, da od Kimmercov v ti dobi ni nobenega cinskega loga raztegali". sledů; kam so prišli? Imenujejo še se sicer tudi pozneje Al zopet ne moremo tega delà v Noriku iskati, temoč na kimmerskem Bosporu; al bili so že slabi ostanki pod v severo-zapadu, in ti Kimmerci so mogli že pred Germani skitskim vladarstvom. 7) in Slovani od Bospora v severo-zapadne kraje Evrope se Ako vse stare zgodovinopisce preberemo, ni v jugu izseliti. in i z toku Evrope najti nikakoršnih Kimmercov. Kocha je zapeljala jednakost imen „Ta uri", kakor so se Kim- povsod piškava. merci tudi zvali, in Tauriski; vendar že Eustathi s) piše: Poglejmo si reč po kakoršni koli strani: Kochova je Dozdeva se nam y da or ospod Koch sam ni verjel y kar D No ri ci autem Tau ris ci apud Geographum ali i sunt, je pisal, zato na 28. strani svoje natolcevanja polne knji- quam Ta u ri isti". žure piše, da so noriški Tauriski tudi od adrijan- Ker so si povsod v mali Azii, kakor smo gori čuli, skega morja prišli v No ri ku in. Al odkod in kako so na kjer so se naselili, postavili mesto z imenom Kimmeris y bi tudi gotovo v Panonii in Noriku našli takošno ime, da bi Kochova Al resnična bila. or ospod Koch bi mi v • utegnil reci adrijansko morje Kelti prišli, nam g. Koch sopet ne pove. Kraj adrijanskega morja malo Keltov nahajamo v starem svetu. Na boku dalmatinskem so stanovale ilirske plemena Ker v zapadu Liburnov in Dalmatov, Istranov itd., kteri niso bili Kelti. rod Kymbrov, zakaj ne bi mogoce Japodi so bili ilirsko-keltska zmes, in da bi Kar ni bili Evrope nahajamo bilo. da so iz Krime pretirani Kimmerci se tudi naselili Kelti, se tudi ne dá dokazati iz točnih izrekov starih v jugu in iztoku Evrope? pisateljev. Res nahajamo v zapadu Evrope silen roparsk rod Vendar gospod Koch modruje tako: „Kako bi mogli Kymbrov, ktere so že stari jednačili. 9) gerški pisatelji s Kimmerci Kelti pred Aleksandra Vélikega tako ponosno stopiti, ako bi se ne bili v herbtu opirali na dobro uredjeno in oboroženo Al v novejših časih učeni zgodovinarji ne dajo veljati, narodsko zavezo?" da bi kakošna narodna zaveza bila med Kymbri in Dragi nasprotnik moj i preberite Arriana. 9) Tam bote Kimmerci, tako Schlotzer 10), Adelung n) in Prihard. 12J našli, da to „ponosno postopanje a ni druga bilo Strabon I, 61. 309. 494. 2) Herodot, I, 15. 103. Cal ha nje, in da Aleksandar sam teh Keltov za imel kakor za bahače. kakor ba-druzega ni 3 Seymnus „Asia" 1. Ptolom. 6. in Pompon. Mel. 1, 19. limách „Hymn. in Artem." 251. 5. 9. primeri Plin. „Histor. nat." 4) Herodot, 4, 12. Scymnus, Asia, 64. primeri: Arrian pri Eustath. k Dionys. Perieg. 322. 5) Ar is tot. pri S te ph. By z. pod besedo Da bi že pred 4. stoletjem Kelti kraj Ad rij preb vali bili, bi nam bil vendar kaj Herodot o njih povedal. A| "yávtavÓQog. 6) Herodot primeri Plin. „Hist. Nat. u 16. 14. 7 Dionys. Perieg. 158. 167. s) Eustath. in Dionys. stran 2 Gfrôrer „Urgeschichte des menschl. Geschl." stran 30. M o m m s e n „ Rom. Gesch." II, 164. 3) G rira m „Geschichte der deutsch. Sprache". 634. 4) Eustathi (in Dionys. str. 67) pravi, da so Kimmerci bili Sky ti. 5) Strabon 7. Tacit. Germ. 37. 104. ed Basil. 9) Strabon, 7. stran 239. Steph. Byzant. pod besedo ^^ot. 10) Schloetzer „Allg. nordisehe Geseh." str. 277. 6) Plin. H. N. 4, 28. Caesar, „Bellům gall." 2, 29. Dio Cass. 39, Claudian „Bell. get." 335. 8) Plutarh, n) Adelung Mithrid. II, 114. » Menechengeechlechtes" III, 1. str. 109 Pri chard „Naturgesch. des 4. Appian, Gall. 4. Marius, cap. 11. 9) Arrian „Exped. Alex. magn u 3. 4. 101 njemu so v teh pokrajinah samo S y i znani. Se le zgubovati in po sivankarsko lás svedriti in jih v papir zavi n olympia centesima décima quarta haec gens (Gallatarum primum Graecis innotescere coepit" piše Diodor sikulski. 2 le iz Gallie Kelti prišli in sicer VTh so v se 360 kervavi boji Vlah 335 pred Kristusom. 3) V oni dobi so se začenjal s S kraj Dunaj o kterih Nestor govori. Te silne keltske trume velik del Slovanov pregnale nazaj čez Karpate iz panonskih ravnic. Do tega resultata j tudi p « V učeni prof. Vaniček 4 ) pisaje i da so keltiške trume, ktere so prek Ren se lekle proti • V k in karnsk plan kte so čez K pod imenom S k o r d i s k in one, in T a v- k vihrale proti h em sk emu polotok S rivale deloma nazaj čez Karpate, deloma tudi proti j čez S in D Za Rimlj jih še nahaj od blate il skega jezera do virov Save in od cerkniskega jezera do cetinske gore. N tajim da so vines tudi ute nile betve keltiških Ijudstev stanovati, posebno po planinah koroških in 1 i t a n a e s gornje-stirskih T o p u s k pis 55 Vid S 0 mu tudi prof. Vaniček spoz k in mu služi za dokaz, da so še za Rimlj S stanovali v P Juž od Dunaj je našel sledove Slovanov oštroumni dr. Hahn postaje Pul ta via (Pultava), ktera je stala pred i> iu tudi ime ? je tudi po Hahn-u čisto slovensko. 5) Potovanje dijakov v Karlovec. (Dalje). Kmali, ko zagorske vrata na desni strani Save pustimo, so tudi brodniki naši bolj resnobni in nad Prusnikovim tokom omolknejo, se odkrijejo in glasno molijo. Nekterih brodnikov jezik kaj rad kletvinske besede izgovarja in dasiravno so te baže ljudje blizo čiste vode, vendar marsikteri njih usta izmivati zanemarja. Ker sedaj nismo vedli vzroka njih pobožnosti, smo se čudili in nekaka groza nas je obhajala. Sklenivši molitev nam velé se v sredo ladije spraviti; potem zgrabi čversto vsaki svoj drog, nakrenivši ladijo v stermi, v terdo skalo vsekani tok, po kterem, ko se nemilo potrese, ko ptica naglo smukne. Zdaj še Ie vemo, zakaj so brodniki mdlili; bali so se namreč, da bi se ladija ne razdrobila, in ker je cela ostala, je tudi veslarska družba, ohranila stare navade. Večkrat sem premišljeval, kakošen je tisti duh po-božnosti bil, ki je vse brodnike hipoma spremenil v gorece molivce, pa je precej spet zginil. Ne vem, če taka pobožnost zavolj strahú kaj več veljá memo plesavske pobožnosti. Naj se prederznem o nji nekaj povedati. Nekaj Pri-morcov se z obljubo zavezuje, da gredó na božjo pot, iu se rešijo svoje obljube, da plešejo na čast Materi Božji. Tudi so zato pred nekoliko leti imeli posebno plesise, vendar pa zdaj tudi temu plesu klenka. Da bi mu odklenkalo do čistega! V Litihu in v Ahnu so leta 1504 plesavske družbe s svojim plesom zelo nadležvale cerkve; zares je bila to velika sitnost. Dolijo dolgo so nam že prijazne zvezde svetile, preden naša ladija priplava do kerškega broda, kjer smo prenoćili. Po večerji trudni brodniki poležejo po slami, mi pa po terdih kiopćh, kjer bi se bilo v tisti blaženi dobi dalo po gosposko spati. Miloserčna natakarca pa, ko veslarji pospe, nam prinese polno naročje blazin, ter jih nam pokládá pod glavo. Koj potem pa se terdo spanje kot Adama o stvarjenji Eve tudi nas polasti, dokler nas zjutraj ne pre- drami nadležni stoterni n v . v . // zivziv" kranjskih pa stajarski h vrabcov. Hitro zdaj ustanemo, ter se, ko bi trenil, napra vimo, zakaj dijaku ni treba pred sercalom dragega časa 99 4 Herodot, 5, 9. 2) Diodor. Sicul. lib. 27. 3) Pau s an. Grac." X. stran 750. Mannert „Germanien" stran 494 — 495. Vaniček „Programm des k. k. Gymnasiums zu Vinkovce" 1854 stran 5. 5 Dr. Hahn „Albanesische Studies* str. 239. jati, ter jo pobrišemo do kerške vaši, kjer smo zajterkovali. Tii smo bili nakanili memo Mokříc čez Samobor se peljati. Nekterim tovaršem je bil Sa mob V se popred znan. S oki je kaj močno pri voza prah valil kot dim krog in po cesti se je ogljarske kop zato sklenemo prelazi s jo v K a aravnost čez visoko goro, dasiravno so nam vsi mi vred v tej okolici popolnoma neznaui bili Kerk mob Dovoli mi o prestopi 5 pomei dragi b da nazočemu potopisu, preden pristavim kratek popis Mok iu S Mokriška okolica vsakemu popotniku, če ni drenavega serca, mora dopasti. Tù se če tudi manj glasno za kricis, kakor je v trojanskem boji ranjeni Davor (Ma kl'ičal . no t r ft h «In vpnvsLih ilpyplnh nilmpua Oi F in ia po treh slovenskih deželah odmeva to je ve rajšine je zares ponosno in spre miroljubne goste le iz ene straní v svoje naročje selje! Poslopje mokriške jemlja ako so pa prihodniki sovražtii rogovileži, se z srami za slo- most> P0(i kterim j globok járek, pote ?ne čez vrata in sovrazna derhal kmali odnese pete. Pred mostom sem takrat vid dvoj verb žalostníc kaj veselo rasti. Nj un pretenke vejice so lice. obno visele z visokih verhov do tal, kot dolgi i lasje krasne divojke. Tu najdeš dokaj obsen-h sprehajalis, ki jih umetno zaljšajo mnogoverstne cvet- zalo počesán Verh lepe okroglaste ke gorice stoji vinski hram cveterovoglat v kterem je sod brez obročev. Sod pa je miza bi v njem stala, iu tarokisti bi lahko složno kralja klicali. Kadar j poln za življati stare kost se pac v njem godi dobra kaplj EUL- jj r I* I l i SyL Sloveci kralj Samo je v začetku 7. stoletja združenim kranjskim, Morebiti je horvaškir mogočni iu knez tajarskim Slovencem vladar bil dasirav pod ktero gomila počivajo nje kosti odovina ne pové » ravno v m b stanoval in se po njem to mesto zove še dandanašnj tako. Takrat tudi tu ni bila za kroj slaba doba, ki so neutegoma šivali franškim poslancom kralj obleko po slovenski segi 9 drugači bi jih mogocni Dagoberta Samo ne bi) pustil čez prag svoje sobe. Ako je težko se ogerniti s uknjo, ki je vrezana po segi ptujega naroda tezj N oblačiti domače misli v ptujo obleko 3 vém, kako je takrat serce bilo bogme! je še Dagobertovim slancom ; meni, vém, da je straha třepetalo zaj se mestu 9 (1 bo treba potni list k tukaj pokazati. Ze sem vidil, kako me bo pojedši pribli-nisem imel, dnik stermo pohledal © 9 kako se bo nepriljudno zaderl in kako se mu bo za nekaj palcov p obraz zaklad na me razsipaje obílen žaljivih psovavk, ki se menda še V • pogresajo po h slovarjih. Celó vroce mi je skoraj prihajalo, inislečemu da bi utegnil s posebno častj ki P nisem hrepenel po nJ 9 klempati do svoje domače gosposke zastran potnega lista, ko sem bil že tako truděn, da sem komaj nogo memo noge premikal, in se mi je že skoraj vsaki droben kamniček predebel zdel, čez kterega je bilo treba stopiti. 55 Ko raj z eljá grein z nekako posilj rečem sam sebi v tej tesnobi in serčnostjo v mesto, gled * • in nozi co cr er kmali poskih Ijudí se živo pogovarjati. Pri- blizevaje se jim se spodobno odkrij me ozrè ter me prijazno pobara ; kar se neki gospod na kdo da sem in kam da g r e m N vprašanje mu lepo odgovorim; on pa mi prijazno odgovori : Poln « srečuo l'( in vse je bilo s tem opravlj eselja, da se je ta reč tako po sem še tisti večer enma ni bilo več težko in tudi uii bile zdaj lahke kot per dali y srcci mi sversila, popotval, zakaj serce mi noge popred, težke ko svinec 9 SO T prijazni uradnik mi je potem še večkrat přišel na misel, in kakor se je lani po kih bralo, želi resnobno tudi naša visoka vlada, naj bi se uradniki v vsem tako obnašali do ljudi, da si naklonijo njih zaupljivost. Cast tištim ki to storé kaj oni Ijudem, pa v resnici tudi sebi več 165 koristijo , kakor morebiti sami mislijo. Nečloveški uradniki takrat nobene cede viditi i pa tudi ne slisati glasu kakega ki mislijo, da svojo službo takrat najbolje opravljajo, pastirja. Mislili smo, kadar prihropemo na berdo, da borno pa< ■■■■■■■■■■■■■■■I kadar po sekiricah oštevajo ljudi, ki mnogokrat neslano in nezabeljeno vživajo in tudi včasi namesto kupljenih materne podplate tergajo, da le morejo dati cesarju, kar je cesar- nos. Pridsi i gotovo vidili horvaške vinograde, zelene travnike in plod nosne njive: al zmotljiva domišlija nas je hudo vodil za jevega, — taki, rečem, pa tudi toliko pokvarijo, da ni moč povedati. Zoper terpinčenje žival so posebne družbe; vecj d na verh berda, stoji zopet pred nami drugo se ni oko zapazilo ne pašnikov, ne lepih še kočice, temveč berdo ne žitnih njiv in tudi ne najborn zoper terpinčenje ljudi bi družbe tam malo opravile, kjer gosti černi gojzd nam široko nasproti velika postava svete vere ne velja: 55 Ljubi svojega bližnje gleda. Poslednji sončni žarki ravno ugasnujejo po černo-zelenkastih verhih kakor samega sebea. Za trinoge te baže bi se le lek morda visokih smrek; večerno petje drobnih ptičic potihuj najdel, ako bi jim nenadoma v roke přišel kak imeniten in horvaških in kranjskih nižav se suujejo cele jate in iz okri- blagodušen gospod v obleki revnega ograja, to so človeski družbi postave; pameten jih toraj nad nami vertij kmeta. Kar je vertu lastih in s pepelno-sivkastimi jobcami ogernjenih vran, ki se v pr da spoštuje; al iz postav se ne sme Ie strup serkati, temveč bčelice se morajo v tej zadevi posnemati, ki umejo nabirati nocoj, da si poišejo suhe^a pr kolobarj Skoraj bi m kljunke vražijo vremensko spremembo, zato přidej V « v v med cvetlicah vsake verste koristnesra vozka in sladkega P° medu. Ako bi bil samoborski uradnik nečlovešk merzoljud značaja in pa tudi se mi poz da nas hočejo šalj ostim smrecjem ivo popraševati íí nevarnega bi bil mene takrat pristeval ljudem iz postave bi bil on toliko natlačil strupa, da bi bil mene No modric sinovi! pod ktero hojo ali jelko bote spa in si bote nabrali drobnic za večerjo?" Sitni vihar čmernih skerbí se sicer ad zaletava v v njem napol ugonobil. Ker je pa bil mož v tej zadevi veselo družbo mladih učencov, vendar nas bčelici podoben, me je razveselil z umnim in prijaznim ob- zdaj dobiti v svoj elj n a m e rj a pest ko se čedalje bolj mraci in se našanjem in mi okrepčal trudne ude, da sem jo, kar sem bliže pornikamo po vsaki stezi tamnemu gojzdu. Pi V • « • i • • V • • ^ « v II» V • « I - ^ __ ze opomnil, pri ti prici iz Samobora se dalje odrinil. je Kmali gredé zagledam kadeř j kd v kaki stiski in se srecno reši 5 da se je na desni strani pota malo in zjutraj prav prekrižal; tudi mi smo se bili menda prekrižali, )m ogledovaje okrog sebe zapazimo v snažno hišico, poleg ktere je milo šumljal majhen potocic, in tù sklenem prenoćiti. Za vecerjo je bilo obilno sladkega mošta in okusne pečenke. Po tem se spravim spat. Al opolnoči me preskerbni kučegazda prebudi in bara: Ali sem kaj ravno pred gojzdo leseno bajt bregu čepéti (K in se kar iec sledi.) do nje potrudi kaj žejin?" Jaz Sa lepo zahvalujem, da je tako skerben; al on nič ne posluša, temveč zbeží in urno prinese poln Nove knjige t verč mošta, ki obema kmali zopet oči zatisne do belega * Ravnokar so prišle v Celovcu gosp. Cegnarjeve dné. Komaj ustanem, že prinese gospodarica ručak na mizo. pesmi na svetio pod naslovom „Pesmi. Zložil France Bila je, ako se še prav spominjani verla Teržičanka. Cegnar. V7 Celovcu 1860 natisnil J. Leon". Zbirka ob V tej okolici je dnar takrat zares teknil; zakaj za ve- sega blizo 100 daljših ali krajših poezij, vecidel izvirnih, čerjo. polnočno pijaco, posteljo in za ručak sem tako malo med kterimi nahajamo obilo takih, ki nam niso bile ze pred plaçai, da bi se v Ljubljani v kavarni pri kavi skorej ne znane, ampak so zagledale še le sedaj beli dan. Reci mo- druzesra upal kakor sem takrat potrošil. rožička vgrizniti, ako bi več ne bilo v žepu, remo, da je zala knjižica res v slavo slovenskemu pes za popev izvoli, izpeljuje ništvu. Tema, ki si ga g Cegnar Kakor sem že omenil, smo s tovarši bili sklenili, po vselej tako doslcdno in mično do konca, in jezik mu teče v jceli novi in neznani poti iti v Karlovec; toraj zapustimo izmotovanji njegovih misel tako glad ko, da se vse snuje, kerško vas, prekoračimo most in gremo kar veseli po ko- kakor pravimo, „samo po sebi". In ravno zatega voljo je lovozu med poljem, kjer nas ne nadležva cestni prah. Konec v Cegnarjevih pesmih vse jasno in lahko umevno. Pa tudi polja dotečemo vinorejca, v borno pertenino oblečenega, ki spodtikljive niso njesrove pesmi na nobeno stran. Ker v je ravno šel v svoj vinski hram pokušat, ali bo kaj dobra politiko ne sega, mu cenzura nikjer ne more do kože; ker kapljica, da mu preliti pot in obilne žulje poplaća. ne popéva zaljubljenosti in nikakoršne druge prešernosti, Mož se kar nič ne obotavlja v naši družbi deveti biti, jim bo tudi najtanjši moralist mirnega serca podpisal svoj ter vedčen poprašuje, s čem da se nkvarjamo. Neki tovarš „exequatur mu šaljivo natvezi, da smo čevljarji, ki urnetno zdelujemo « Tako bo šla Cegnarjeva overe križem sveta f pa svesti smo si knjižica brez vse , da bo povsod prečudno zato obutev za teržaške gospe ter jih z žido v • si sprejeta z veselim ;,d o b r o d o š 1 a!" in menda tudi tisti, vamo. Mož, prost vsake zvijače, nas kaj debelo gleda in na ktere je na 84. in 85. strani spustil „pušice Ci se ne si šteje v posebno čast kramljati s takimi mojstri. bojo hudovali nad njim, ker to je le „obligaten" nameček Kratkočasovaje se pridemo do vinskega kleta, in on naših sedanjih slovenskih pesnikov, odkar je Preše m nas prisili se usesti poles' njegovih sodcov, iz kterih ne svoje zabavljice spustil po svetu. Natis knjižice je ličen, neha natakati z nekoliko odkrušenim verčem, dokler ne obesi sicer ne celó brez tiskarnih pomot, pa dosti jih ni tistemu norčave opice za povračilo, ki mu je bil popred na- večja je Ie na 79. strani, kjer je v 7. verstici ? odzg naj-orej tvezil kocastega medveda. izpuseno par besed, namesto v ln pe sek, kamnje v voz me Dolencom gre tala" beri ?? ln prah in pesek, kamnje v voz metala". Gosp. terta kolikaj obrodí, skoraj prevec gostoljubni, in če je Cegnar je v oklicu svojih pesem obljubil, imena naročnikov hvala, da so v svojih vinogradih, kadar da go Do natisniti, kterih pa ne nahajamo zdaj v natisu. Ker za tovo verno, da mu nekteri gospodje, ki so nabrali veliko ptujec kak reven muhavnik, se mu kaj lahko pripeti pozabi, kdaj sonce zahaja in da ne najde lahko vrat. brovoljni možiček nas s pijaco dobro pogosti, pa tudi černi množico prejemnikov, niso h o ti i poslati imenika svojih kruh bi se nam ne bil uperal; al škoda, da on ni za nas nabrancov, ni gosp. izdatelj kriv, ako v tem ni spolnil ob- vedil, da hodu mu kaj hvaležno želimo, da bi mu terte vselej rodile žal ni za to, ker taka „konskripcija obilno grojzdja z ga je bil le sređen hlebček seboj prinesel. Ob od- ljube. Mi za svojo stran pa tudi rečemo, da nam celó nic «____»_»__ v 1 • . ». ______________I • ____lil _ * 1 „„ r,: rm r. rv « Z « ,, ^ ni vec za nase s e debelimi jagodami III U IUI II» »DVIVJ I u U 1 I V ili «i ^ vvr } ' [' ^ 'J w v * ~ kot kurje jajca; al on danje čase: ali je Peter ali Pavel naročnik, to nam je da smo le z blagom zadovoljni, ki nam ga deržaje v roki poln verč nas vedno kliče nazaj v hram, mi vse eno, pa smo mogli terdovratno preslišati njegovo prijazno vabilo, je podal izdatelj. Sicer pa smo terdno prepričani, da bojo Zapustivši kranjske vinograde gremo ročno bolj in bolj Cegnarjeve pesmi V se gotovo veliko več bravcov imele k rebru čez Stojodrago, kjer so sèm ter tjè naseljeni kakor bi jih nam bil imenik naročnikov skazal. Ako je zedinjeni Gerki, in potem čez samotne pašnike, kjer ni bilo gosp. izdatelj dal se veliko vec iztisov napraviti, kakor se 166 je naročnikov oglasilo, je gotovo prav storil, zakaj mnogo se jih bo se poprodalo, ker po uaših mislih je iz gori omenjenih vzrokov ta knjižica tudi za šolske darila prav pripravna H koncu imamo le še omeniti, da bi pra vično bilo, ako bi tisti gosp. naročniki, kterim je izdatelj posamne iztise po pošti poslal, mu povernili pošt ni no, ker naročnina znaša le 60 kr. ; ako veljá poštnina za 1 iztis 14 krajc., ostane le 46 kraje, za natis, vezanje in druge stroške. V/ Za popotnike, ki pridejo v Ljubljano in hočejo mesto bolj natanko ogledati, še dosihmal nismo imeli kakor druge města vodníka, ki bi jim bil povedal, kaj je tu in tam imenitnega in ogledovanja vrednega. Gospod G. Dzimski, ki nam je lani podal praktičnega „računarja" za novi dnar, je spisal v nemškem jeziku prav pripravuega vodnika pod imenom „Lai bach und seine Umgebuns: » > ein Weg weiser fur Fremde und Einheimische" , ki ga je ravnokar gosp. Giontini na svetio dal. Mala knjižica, ki jo vsak popotnik lahko v žepu pri sebi nosi, popisuje po novejših in izvirnih pozvedbah ob krátkém vse, kar ima Ljubljana; pa tudi na deželo ga pelje v nektere imenitniše kraje 5 po kterih slovi naša domovina. Pridjana je knjižici lična po doba celega města z nekterimi imenitnišimi kraji, hišami, še obris celega města. Cena cerkvami itd.; zraven te pa hvalevredne knjižice je le 88 krajc. nov. dn. Nadjamo se da vsak popotnik bo rad segal po Dzimskovem vodniku. Dopisi Iz Celja 20. maja 1. Včasih se na malem pro toliko hudega naključi, da je ffroza. storčku v kratkem času Zavzeli bi se bili sicer še bolj, ako bi ne bili poslednji čas slišali tudi iz drugih krajev takih grozovitih novic. V malo dneh je pri nas devet oseb po nenaravni poti na^lo smert storilo. Med temi so trije prehiteli previdnost božjo in pre-tergali nit življenja svojega iz lastne volje, in sicer dim-nikarski mojster L., ki se je obesel, en vojak pa in en finanční stražuik sta se ustřelila. Dalje so v bližnjih O. v eni hiši trije, dve ženski in en fant, nagloma zboleli in tudi umerli. Sum letí na to, da so bili zavdaní. Ni nam znano y kaj je sodniška preiskava v tej reci že odkrila. Ako še pristavim, da so našli dvoje mertvih otrok in sicer enega v vodi, drugega na malo obiskanem kraji, in da je na železnici strežaj pri mazanji koles po nesreči med vozove přišel in hudo zmečkan bil, sem omenil vseh devet žalostnili primerljejev. Toliko mesticu ! Lahko si mislite, da to je bila voda na mliu zgo nenavadnega v tako majhnem vomih in jezičnih ust. vorim, naj še Ker že o nenavadnih rečéh go-prikazen priobčim. Malokdaj se je še mesca maja čulo o preselivnih ticah. In vendar so šle in drugo še grejo skozi naše mesto, enako dolgim kitam takih tic, velike trume vpehanih La ho v in Primorcov, kjer so jih na Koroško zavernili. Pa tudi od tod jih mnogo proti jugu leze, ker na Koroškem niso delà dobili. Mocno so ti reveži Narodna povést isterska Isukerst i sv. Petar su hudili po svétu ščape v rukah a torbe na ramenah noseći, i Bogu se moleći; i priđu neki večer kasno va neku kuću u pustinji i poprose za preno-ćišće; muža ui bilo doma, a žena njima dá města za přespat. Kade je prišlo jutro, se lipo zahvale na ljubavi za prenočišće, i putuju dalje. Med ten tega pride muž doma, a žena mu poeme praviti, da su bili najeo avdeka dva putnika, i oni su u svojih torbah naj berže puno novac (dnara) nosili. „Hodi berzo HHMHMHHMHMHHHH^HHHHHHHHii^H % • njima, nemogu jos deleko biti, pak jima zemi te novce". On gre, doteče ih i govori : r> Ste li vi oni klatuši, ki ste nočas v toj i toj kući prenoćili?" Oni reku, da su pre noćili dobrin ili zlin načinon" on jima rece: „Vi imate novac, ■i * ■■■■■ ^■■■■■■■■■ÉiHaAMiiU dajte mi ih ili z vari y • yc. a n a ! '' "c Isus reče samo: „Brš, bršinkoI i oni razbojnik postane vale tovar (osel) i gré za njima, ko pas. Ko pride Isus i sv. Petar v neko selo, ih poemu ljudi pitati : ako bi prodali tega tovara ; a Isus govori, da on ni za prodat, ma za dat za léto dan na mito; on će jesti, ča mu ki da, i nositi, ča mu ki naloži; i tako se pogodi za tega tovara, i gré tja rekši z onim selanon za letno mito da će k letu priti po tovara i po mito. Kada je prošlo leto, priđu Isus i sv. Petar v ono selo nazada, ter zemu tovara i mito, i putuju proti onoj kući ovega razbojnika. Ko priđu u kuću, pitaju opeta za pre-spanje; a ona zena ih prime, i spravi njim tovara u dvor. Kada se je v jutre dobro razvidilo, pita Isus ženu: „kade ti je muž?" A ona govori: „tužna ja i žalostna! lani ono jutro, kada ste vi ovdeka prenoćili, je još prišal, pak Je nekamo sal, i od one dobe ni njega y ni glasa od njega a Isus govori : „Biš li ga poznala, da ti pride « kako nebin ga poznala, da 3? Bože moj f mi pride; ah da bi mi prišal!" Isus rece: pripeljaj mi tovara!" i kada mu ga pripelja, reče Isus: „Brš, bršinko!" ter iz tovara postane na hip njezin muž, pak njoj da ono mito, ča si je on kao tovar prislužil, i njima reče: „Ki hoće beci imati, neka se za nje trudi i muči", i gre sa svetim Petron dalje po svetu". J. V. tozili, da s tem potovanjem se zadnji prihranjeni krajcar nepotrebno potrosijo. V resnici za „Industrievolk" nas Avstrijance nobeden cislal ne bo ! Kaj bi Angleži in Amerikanci k temu djali? Kjer se toliko delaželjnih in pridnih rok na delo ponuja, tam bi se gotovo z malimi stroški kaj znamenitnega doveršiti dalo. Smilile so se nam te poštene duše, in radi smo jim vergli penez za olajšavo na dolgem in težavnem potovanji. Tem bolje so nas pa razđražili drugi preselivci n tice u v pravem pomenu besede iu sicer zvite tice. Pritepla se je namreč cela derhal zatamnelih, kuštra-stih, umazanih in razeapanih ci ga nov. Bilo jih je okoli 80 na 10 s suhimi in međlimi kljuseti vpreženih vozovih. Na vprašanje naše, od kod da pridejo, so nam odgovorili v čisti serbščini eni iz Pešta, drugi iz Banata. Za cilj svo- jega potovanja so nam naznanili eni „Ublano", drugi Ro mansko, še drugi celó Hispánsko. Ne dva ništa enako govorila. Kamor so se vsedli, so s svojimi kvantami in zvi-jačami, s sitnim beračenjem in praznim prerokovanjem Ijudem hudo nagajali. Veseli smo bili, ko so odrinili. Pa še teden ni minul, in že smo jih zopet imeli pred durmi. Ljubljan-čanji menda niso bili tako srećni, gledati te zarujele sinove daljne puste. Kakor se nam zdi, so se verniti mogli na kako gosposkino povelje. Srečno pot tedaj v vašo domovino! Sedanjosti ne dopadajo več vaše kvintě, ji se ne smilijo več lenúhi in dangube! Odkar se sliši piš o?rom- nega hlapona in derdranje vozov, odkai plu ar in lopata ništa več bela vrana na neizmerni pusti, je tudi tu življenje vse drugačno. Ni vas treba več k stafaži za slike, ktere nam pustinjo tako živo pred oči stavijo. Treba bo, zračne šotore zameniti s stanovitnejimi strehami in lotiti se dru- gega posla y kakor celi dan na trebúhu ležati in gledati, od kod da bode pečenka v uste přiletěla. Treba bo popri-jeti se poljodelstva ali pa obertnije ! Da zadostim dolžnosti zvestega dopisovavca, še morem pristaviti, da so naši kme tovavci z vremenom zelo zadovoljni. Zita stojé lepo, in tudi travniki obetajo obilno košnjo. Bog daj dobro letino, po kteri zdihuje vsak, naj prideluje ali pa pridelke uživa! v > Iz Crešenskih goric na Stajarskem 19. maja. Lepo zelenijo naše polja, z brezštevilnimi cvetlicami mično venčane; krasno cvetijo sadne drevesa, obetaje obilnega sadu; po zelenih gajih se razlega milo petje malih ptičic, * Tako zovu tovara za sobon staroslov. besede variti. I ** Tako se tira pred sobon (od i« topli veter pihlja dišeče sapice; al » t.• i « .« i « « i i* « je, praecedere, naprej iti. oj ! sred pomla- danskega cvetja toči žalostna mati solze, ker nima lačnim 167 otročičem kruhka već dati, in sred sladkega petja ticic pa se le pripravne hiše za pisarnice se dobile, vseh 122 milo zdihuje oče, ker je že zdavnej zadnjo merico v malin stanovanj za uradnike zanesel in edino kravico prodal. Ženo in otroke vidi oce bojo pa še ne, ćeravno ni dvombe, da se poćasi dobile, se utegne ta preseiitev se le o sv. Mi- medle okrog tavati, sam pa je tudi tako slab, da se komaj he lu zgoditi. V Ljubljano bo s tem přitékalo veliko dnarja _ ____• _ a * . » i ft V ft ^ t A fl • ■ ft ft m m V a a * ■ « « a « na nogah derži. Gré k svojim prijatlom, jim toži revsino, ter vsaki mesec, ker pravijo, da placa, ki jo uradniki general prosi milo prosi, da bi se kamen usmilil s povzdignje komande dobivajo, znaša vsaki mesec 40.000 gold. Mestna nimi rokami prosi za malo posojilo. Oni ga pomilujejo, mu gosposka bo y pa mogla kakor drugod tako tudi tukaj za dobre svete dajo; al sila potrebno pomoć mu odrečejo, posebno kaso skerbeti, da se bo doplaćevalo hišuirn gospo bojeći se, da bi pri poštenem revnem kmetu njihovi dnarji darjem za stanovanja vojaških uradnikov, ako se tarifa, po premalo dobička donašali. Pride domu, pa najde z eksekucijo kteri vojaki staniša pri nas plačujejo, iz 4. verste ne povzdigne davek vojaka, kteri ga gromeće po- na 2. versto. Spet pa se oćitno razodeva, da nam v Ljub- drus: ali HHHHHH^^^^^^H^^HPV^^^^I zdravlja „plaćaj! plaćaj!" 0 revćek! ko bi te vera ne tola- ljani stanovališć manjka, in pri vsem ne zidajo ljudje skor žila v taki stiski, kaj bi storil? Gotovo bi si življenje končal uič, ker sedaj kapital, na hišno zidanje obernjen, ne donaša in storil kakor delajo zdaj mnogi veliki gospodje toda iz toliko obresti kakor pri druzih špekulacijah. Čudno je pa druzih vzrokov! Lepo je slišati, kako visokospoštovana go- to, da se naša hranilnica, ćeravno je veliki zbor zidanje že spôda revnim kmetom pornaga, celó narodi hitijo sosednim še nikakor ne pripravlja, da bi povikšala dolgo s k 1 e n i l, svoje poslopje! Kakor slišimo, bo mestna gosposka prosila, narodom z dobro roko na pomoć. Slava jim! Oj! da bi se vendar tudi štajarskih Slovencov kdo usmilil; revni naj bi se čas, za kterega so nove hiše oproštene hišnega so gotovo; če ne vsi, vendar večja polovica veliko pomanj- davka, saj podaljšal na 20 let, da bi gospodarji več ve- kanja terpi. Da bi se bogati možje našli, ki bi poštenim selja imeli se lotiti novih stavb. —• Huda suša in velika in pridnim kmetom v veliki sili s posojenim denarjem po- vrocina nas tare, pa veseli smo se, da tista grozna ne-magali, da bi ne samo na hiše in zemljiša, temuč tudi na vihta z debelo točo, ki je pobelila v nedeljo popoldne celo poštenost in pridnost svoje denarje nakladali. Stoterni ~ ..........~~ * " ...... 5? Bog «-oro Krim in je potolkla tudi okoli Rakitne in se lonaj !" in tisući zahvalni zdihljeji do Boga in dobrotuikov bliznjo dalje okoli, se ni vsula tudi pri- nas. Danes (22. maja) bi jim gotovo večje obresti donašali, kakor marsiktera spe- smo dobili perve češnje iz Y7ipave; kasneje tedaj za Lansko leto so napadli dvojni sovražniki našo več dni kakor droge leta. kulacija ! krasno carevino: unanji in notranji. Y7eliko so unanji škodovali, al tudi notranji niso napravili malo škode. Vzeli so nam in živini ljubi kruh in živež, kterega je še suša pustila; premenili so nam lepe travnike in njive v goljave da se s kervavimi y in te sovražnike bi pustili pri miru Iz Ljubljane. Gospod Alfred Kom, tukajšni učenik muzike, je napravil muzično posodivnico, v kteri se dobivajo na pósodo mnogoverstne reći za klavir. De- nov. dn. ; vsak celo- 10 gold. y žuli naših rok mastijo, nam in živini ljubi zivez pokonca-vajo? Ne! ne! Hajdimo kmetje! Hura! nad kebrov o za-lego in kebre! Potovaje iz Cresenskih goric v Sentjur sem zadel na cele kupe belih červov, kteri so na cesti po-ginovali, nekteri pečeni od sonea, nekteri povoženi ali sicer poteptani. V serce me je veselilo, da se je saj enkrat pri nas vojska začela zoper hroščevo zalego in da je marsikter bel ćerv poginil. Gospodar oraje na njivi zapoveduje družini svoji, za njim gredé v korbice požrešne červe pobirati ter jih na cesto terdo ali v žerjavico (kar je najbolje) da se sožgejo iu spečejo. Za družino pa po ostalih ležniki plačajo za celo leto letni naročnik dobi pa za nameček darilo (premijo), ki je vredno 4 gold. Tišti, ki niso celoletni naročniki y placu jejo za vsaki eksemplar izposojenih nót 3 nov. kr. na dan. Ker je to lepa priložnost za vsakega, ki ga vesele muzične reci in ki želi vedno kaj novega, se je nadjati, da ne le Ljubljančanje in Ljubljančanke, ki se radujejo z igranjem na klaviru, temuč tudi vsi prijatli muzike po deželi bojo segli po lepih muzicnih receh, ktere nam ponuja Kom-ova poso divnica (v judovskih ulicah št. 232). A. P. Ravnokar se nam je povedalo, da so gospod Vil harjeve pesmi gotove in da se že razpošiljajo knjigarjem vreći 5 červih rezerva to je domaća kuretnina strasno seka tr> po vsem Slovenskem, v Zag reb, Reko itd. Cena jim je 70 y ne poznaje ne milosti ne pardona, dokler ni nje želodec do terdega s to tečno hrano nabit. Hej kmetje! zmaga mora biti naša; le zedinjeni vsi sežimo na te požeruhe, kteri so nam lani marsikteri kos kruha požerli ; sežimo posebno pri- novih krajc. Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaja. Protestantom na Ogerskempotolažiti njih hodnje na nje. ko se bojo naših lepih gojzdov lotili. Tedaj pretanko vést, ktera jim ni pripustila, da bi se bili udali kmetje na noge! vsi zedinjeni obljubimo do zadnjega jih po- ces. patentu od 1. sept. 1. 1. in zavoljo kterega ze vec casa končati saj živijo od naših žuljev, saj se gostijo, ko mi terpijo mnogoverstne homatije y stradamo. Kmetje! „Novice" bodo našo slavo oznanovale od 15. t. m., ki so varju na Ogerskem, so presvitli cesar s pismom pisali začasnemu deželnemu pogla-fzm. B e n e d e k - u, dovolili vse, da ga celemu svetu, če bomo ta škodljivi zarod pokončali; dopisnik iz Čiešenskih goric bo pa radosten vse natanko oznanil, se njih vesti ne bo nobena sila delala, tedaj smejo vse y i u kar bo o vojski zoper kebre vidil, slisal in skusil. Joško Iskrač, kmet. tudi po ukazu ces. patenta se ne ustanovljene obcine, sta rešinstva in superintendencije zbore (konvente) napraviti y Iz Postojite. Vodstvo postojnske jame oklicuje, da da ondi skleriejo, kar je dalje zastran cerkvenih zadev treba, bin koš tni ponde ljek od treh popoldne do šestih zvečer Verh tega so po tem ces. pismu vsi pomilosteni, ki so bojo navadne veselice s plesom v tukajšnem podzemeljskem zavolj opornosti proti cesarskemu patentu dosihmal ali že v^itn e v ječo obsojeni ali še le v sodniški preiskavi bili; vsem je raji Iz Ljubljane. Za gotovo rnoremo povedati, da 15. vse prizanešeno. Ogerski časniki pravijo, da je po tem dan t. m. so naš světlí knez iu škof přejeli papeževo pismo takem 104 oséb oproštenih. iz Rima in da b*>jo 17. dan prihodnjega mesca na Dunaji Kdaj se bo deržavni zbor začel, še ni znano. Go za škofa posvećeni, po tem pa ostanejo še nekoliko dní na vori se, da se bojo hitropisni zapisniki (stenograficni pro-Dunaji in berž ko ne utegnejo v nedeljo po sv. Petru in Pavlu tokoii) razglaševali; ali bo pa smel kdo drug poslusat Po škofovski prestol v Ljubljani slovesno nastopiti. ukazu cesarskem se ima vojaško deželno glavno poveljstvo priti, se uič ne sliši. Teržaški tergovci Rivoltela, Mandolfo in Brambila y (deželna general-komanda) z vsemi dotičnimi pisarnicami in ki so na Dunaji še zmiraj zaperti, so se pri c. kr. deželni kasami izVerone v Ljubljano preseliti. Ako bi se bil višji sodniji pritožili zoper to, da so zaperti, dokler prostor za pisarnice in stanovanje uradnikov berž mogel soduija še le njih djanja preiskuje; al višja sodnija je za dobiti bi prišla komanda kmali v naše mesto y ker so ver g la to pritožbo. 108 strija Davek za povžite reći ali vžitnina je, kakor u Au dali v Calato, Fimi in Alcomo, kjer so bili ustajniki zbrani. pravi i lani v našem eesarstvu znesel za 3 milijoue Kaj se dalje godi in kje je Garibaldi sam. se še nič prav 359.728 gold, vec kakor predlanskem, iu sicer je vžitnina ne vé, ker ene pisma pravijo tako, druge pa tako. Po te žganja znesla 11 milij. 996.842 gold., vina in mošta legramu iz Napolja 18. dan t. m. je kraljeva armada pri 5 milij. 552.022 gold., ola (piva) 13 milij. 861.482 gold., Katalafimi (na poti med Trapano in Palermo) Garibal-mesa 5 milij. 523.182, cukra 2 milij. 818.758 gold., dovo z bajoneti přijela in jo popolnoma zmagala; po tele- drugih 396.723 da se je teh živežev 4 milij. 644.085 gold., skupaj 44 milijonov grafu iz Tur ina 18. maja je bil boj v Pioppi, v kterem Ta obilniši znesek pa ne izvira samo iz tega, je bila kraljeva armada tepena. Garibaldi je bil po tem te-lani več povžilo kakor predlanskem, temuč legramu 15. dan t. m. v Alkami. Po pismih, ki jih je pa gold. V f reci vecidel od vojskine doklade z 20 od 100 gold. přejela „Patrie" 18. dan t. m. v Pariz, ni Garibaldi šel v V zboru geografičnega druztva je 15. dan t. m. Sicilijo. Sploh so vse novice o tem še tako zmešane, da c. k. ministerski koncipist povedai, da čez 100.000 A v- še nič pravega ne ve V • f živi , ker je še le začetek početja , kte-v u n a uji h deželah; kakih 50.000 jih rega ravno tako prederzni kakor zviti vojskovodja Garibaldi ni na veliki zvon obesel. V takih okoljšinab tudi nihče ne blizo strijancov je v Moldavi, Viahii in Serbii, čez 20.000 v Nemčii 10.000 v Turčii, v severni Ameriki jih je 20.000, ki imajo vé, kakošen bo konec te nenavadne prederznosti, ker vse tam že svojov hišo in svojo zemljo in so že amerikanski je na tem ležeče, ali je Garibaldi razrušenje celega napo-derzavljani. Cehi se najraji preselujejo kam dru gam ; Gohlert litauskega kraljestva počel s tihim dovoljenjem vlade sar-je rekel, da blizo 40.000 jih biva v unanjih deržavah. Ogersko. dinske in francozke ali pa le na svojo roko in na svojo Časniku „Pesti Hirnok" se iz Dunaja piše, «rečo. Silno hude homatije bojo gotovo še nastopile, ako bo da kmali ulegne cesarski ukaz oklican biti, po kterem se šio puntarskim banderom po sreći; že je namreč napoli-ima na pešta n skem vseučilišču madžarski jezik tanski minister unanjih zadev vsem poročnikom unanjih kot učni jezik upeljati. Časnik „Pesti Hirlap" pa pravi i . • i * • f « .V > da vlad pismo poslal, v kterem pravi, da je sardinska vlada kriva Garibaldovega početja; sardinski poročriik je pro- za gotovo more povedati, da je c. kr. v i sja deželna sod nija v Peštu sklenil u ministerstvo prositi, naj bi se stiral zoper to neveljavno in žalivno obdolževanje. madžarskemu jeziku pri sod nija h še večja veljava dovo lila. Iz Rillia 18. maja. Te dni je bilo čutiti neko posebno l'ako začenjajo domači jezik i avstrijanskih na- gibanje med armado Lamoricier-ovo, ker se je bilo bati. da rodov v šolah in kaucelijah čedalje veljavniši prihajati. bi Garibaldovci ne planili v rimsko deželo. Letna plača Kakor „Ost. P.u piše, bojo za začasne deržavne svetovavce za generala Lamoricier-a je določena na 40.000 frankov Izvoljeni grofi Juri Apponyi, Janez Barkoczy, Juri Majlath y zraven tega ima še prosto stanovanje iu nektere druge po iu pa župan Toperczer stopili v deržavno svetovavstvo, boljške. baron Eotvos se je odpovedal; kaj pa bo baron Vay storil, se še za gotovo ne vé. Francozko. Iz Pariza 13. maja. Veliki knez ru- sovski Nikolaj je přišel danes v Pariz in je že bil pri Iz Marskega. V Starem mestu se je 7. dan t. ui. cesarju pripetila žalostna prisrodba. © Neka S ostja gre k hišni tr ospo Iz Berolina 18. maja. Čudna govorica gre ravnokar dinji po mleka in pusti v hisi za par minut na Garibaido vile vines politanske ladije so začele sicer kristjanom na Turškem. Sploh se govori, da je fran eljati al g 1 ez k ladij so se posta- cozko-rusovska zveza o zadevah turskih gotova, in da y ces » da imajo angležkih oficirjev va-nje vzeti, rusovska vlada misli, da je sad na turškem drevesu y ze in v ta ke m zavetji so top Garibald na suho. Noter tako zrcl, da je čas drevo potresti. Komu pa bojo ^zlate d odhoda ni nek Garibald misli in kam gre y še le k benemu besedice zinil, kaj jabelka" v naročje padle, ako se to zgodi, le sam Bog ve. je v ladij svojemu prijatlu Ninu Biksiu rešimo kralj « n Ilajd pi stopil, je zaklical ii, da jo Sici Kursi na Dunaji 22. maja V T piše, da 11. maja je 2000 Lahov v Maršali pritisnilo h bregu * k so se nemudoma dalj po 5% metaliki 68 fl. 70 kr. Narodno posojilo 79 fl. 10 kr. Ažijo srebra 33 fl. 50 kr Cekini 6 fl. 35 kr. Odgovorni vrednik: Dl. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik : Jožef BlazniL