99. številka.
V Trstu, v sredo II. decembra 1889.
Tečaj XIV.
„E D I N 0 S T"
iihajft dvakrat na teden, vsako gredo in soboto ob 1. uri popoludnn.
„Edinost" stane :
/a vse loto fll.	izvoli AvHt. ».— gl-
za polu lota „ 3.—; „ , 4.50 „ r.a četrt leta „ 1.50; „ „ 2 25 „ Posamične Številk« so dobivajo v pro-dajalnioah tobaka v Trstn p« r» nov.,
v G-orioi in v Ajdovičini po « no*. Na naročbe tres priložene naročnine se npravništvo ne ozira.
NOST
Vhi dopisi ne pošiljajo uredništvu v u lini Carintia At. 25 Vsnko pismo mora biti f rankovano, ker nefratikovmia hc m- »prejemajo. Rokopisi ho ne vračajo.
Oglasi in oznanila '•e račune pr> ft nor. vrnitoa v petitu ; la naslove * debelimi ftrkarni hb plačuje prostor, kolikor bi gA
obaeglo navadnih vrstic. Poslana, javno zahvale, oorartnice itd. »o račun«* po pogodbi.
Naročnino, reklamacij*« in inserutc pre-lemu upravništvo v ulici Carintia Odprto reklamacijo so |>r»ste poštnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko,
/
i
(Konec.)
Kakšen je in kakšen naj bi bil novi
Primorski Slovenci in nov|na Prim,,r,,kem' k*r j® bil° e"tov«»
,	|težavm>} kajti krivična načela Pretisove
lidlllcSiniK.	(politike so še težala navadi interosovanih
duhovih iti on je koj "pri nastopu svoje službe začel pometa. Hinaldini ni Slovan, namestnik ? Praška „Politik" govori v nekem j ni sposoben ni.beneinu slovanskemu jeziku, dopisu o izidu zadnjih volitev v Trstu ter' pri vsem tem si je pa pridobilo simpati jo iu prihaja do posledice, da je uže sedaj vi- podporo Slovanov njegovo slovauoljubno deti, da so misli na zboljšanje tržaških ali recimo p r a v i č n o in ne p ri s t ra n s|» o razmer. Nov namestnik jo izvestno sad teh vedenje in nadejamo se, da sprevidi tudi volitev. Zasluga (?) njegova je neki, da je obupne politične razmero v okolici, kjer spravil v tržaško mestno zbornico lepo slovansko ljudstvo ječi pod okrutstvom število „patriotov", avstrijskim duhom nav- lahonskega magistrata kot okrajnega pridanih mož.	i tičnega oblastva ; te žalostne razmero
Tako so govorila in piaala vsaj nemška bodo gotovo gledal, da zboljša". in laška vladina glasila. Po končanih vo-J Uže zgm,uj 8mo omfir,j|i „aSo žalostno litvah so se razni oficijozi bahali z zmago	y oko]id ia m(i(mj	očivill.
avstrijstva v Trstu. Kakšna je bila ta (t(igH žftlostru.ga položaja tržaških oko-„ zmaga" povedali smo uže ob svojem času: ,jiWv. nftvzli(J ^^^ tk M0	na
- zmaga omahljivcev, mlačncžev ; sad jo mflgi8tn|tu HUmtra za 8Urovrga ^„„a, drt bil to onega nesrečnega kompromisa, kate- g(J mu y obrM	ak() 8<? dl,?ne govo_
remu so menda tudi novi namestnik ima rft| y 8Vojem jM,kn. navzlic ifltilli) (lrt 0
zahvaliti za svoje odlično mesto.	BIovenščini tržaški la bonski magistrat
Volitve »o končane. Kacili mož si je v ... us .. . A	■ ■ • ,
J noče mtj slisati ter da z zagrizenimi slo-
z njimi pridobila vlada, pisal jo drugi dan . , . .	* .	__. , „
J _ r	. .	vansKUin sovražniki progressovci skupno
po volitvah v okolici najstrastnejši njen , . . .	•, . . , ... a,
r	j	j j delujejo v uničenje tukajšnjih Slovencev
nasprotnik „II Piccolo" rekoč, da se novo-	Ufc. kon9ei.vativni „prijetje" - znslo.nba
izvoljeni poslanci sramujejo svojega av-	^^ ^ y^ _ ^^ vgot]]|) to|mi
strijstva ter da je Progros«o smelo prišteva	Jmi0 „0 tuUnj§nji ncmSki }mluuradni list
svojim pristašem. In vendar so hoteli ne-	Zeli,IIlg. jhvno Mnikat, tr<lifev
kateri krogi na Dunaju vel odati v izidu n	« -it	,	, ,
.it>	nPolitik-e". V ao mu je lopo, vso dobro,
zadnjih volitev zmago avstrijakega čuta v	. . . ,
J . ° ,	1,1 treoa nikaeega zboljšanja. Trstu, videt« so hoteli na vsak naein belo
kar jo očitno bilo črno in v teh sladkih	Ali, nemška in laska oficijozna gospoda :
sanjah, v tem navideznem blesku, postali	~ ako JH ,l*e T8° tako fiobro osnovano:
so bolj popustljivi ter imenovali naruest-	ako M0 remete res tako cvetočo; ako sc
nikom onega moža, ki je imel za to „zmago	Vam /di> da nikomur krivica no godi:
avstrijstva14 največ zaslug.	— čemu novega namestnika ? Čemu pre-
Tse je menda pa bila le halucinacija.	men,be P(»litike? 08tHti ,ji moral "e-
od katero si mi Slovani dosti no moremo	Pretis 5,1 ".Fgova pogubna načela,
upati. Od razumnih mož smo čuli zadnji	Cesarjevo modro oko so jo pa samo
čas obsodbo sedanjih razmer v Trstu in	prepričalo o poguboiiosnem političnem si-
kritikovanje Tttaffojeve spravljivo politike,	stemu na Primorskem. Laška stranici je
Čije sin jo tudi novi namestnik tržaški,	brezmejno vladala no ozirajoč se na slo-
,Gospod Hinaldini — piše Politik — ima	vansko večino. Vršili so se dogodki, koji
vsakakor zaslugo, da jo bil prvi povod	neso bili samo Trstu v nečast, ampak vaej
preobratu na zboljšanje sedanjih razmer	državi. Par reakcijonarjev navdanih z pan-
hihonskimi in očitno irodeutarskimi - poflpiralci novega deželnega namestnika, (iajdkimi idejami delalo jo v Trstu jiivno altu bode isti uvaževal njih število, potrebe menenjo. Tukajšnjo reakcijsko časnikarstvo in važnost, upljivalo je mog »čuo na provrojše ljudstvo, koie s<1 jo deloma navzelo protiuvstrij-ikih nazorov. Posebno se j(> to videlo pri neizkušeni mladini, čije iib-ali ao segali	_• • _ daleč t ja čez veliko lužo, v deželo „polente*. uufcaiiiiuu Isto pmtinvidrijsko idejo so so zaneslo tudi j« izročila deputacija petih mož vrlomu ro-v drugo primorsko kroje, kjer so tihoma doljubu dr. A. Gregorčiču, v katerej lepo klilo in po nekod uže cvetele. število upljivnejših volilcev izraža Hvoje
Pvos venerunt ad itnpossibilia - ne- zauPfl»j« štetnu gospodu in sožaljenje možno jo bilo še daljo enako stanje, radi Im neosnovanih, strastnih in hudobnih
pad ali	Alaliniča in njegove gardo
na t<'j;a odl.čneim moža. Teira uese-
česnr je ob pravem času prišel odpoved prejšnjega namestnika.
Isto razmero trajajo deloma So sodnj.
bičnega, vstrajno delalnega in požrtvovalnega moža. čigar srce žarko bije ple-
Gn.poda v Trstu šo noće misliti na spravo ; u,onitih čutov d(( n(„.ot]ft jn t,j0^ovili svetinj :
v [-"tri io slovanskim poslanonm, ki znsto-pujo v o čin o istrskega prebivalstva, ne-
v o r o in n a r o d n o s t i, strastno napada novi goriški askeptični prorok dr. Malinič,
mogoče dlje časa ostati v deželni zbornici 6igap oi)Z0rj0 ne snga skozi „jegovo celico radi nestrpljivosti in skrajnega stranWtva tomveč se giblje mej štirimi tesnimi zidovi; italijanske manjšino, ki je z infamno bez- čig(ir ll(.umoBtno „mudrovanje" stika pov-ob razno s tj o uničevala izvolitve slovanskih flod ]e hudobijo, bahatost, šopirtfost, nevero, poslancev, celo onih, koji so bili voljeni ]iborft|iz6m in vsakovrstna druga zla; čigar j e d n o g 1 a a n o.	očito črnogledje in duhomorna kritika hočo
Tato in še slabše dogaja so v Trstu, vse pokončati ter na podrtijah samooblastno kjer labonski magistrat na vse kriplje de- vladati in kaznovati — isti Mahnič razglaša luje na to, da ohrani okoličana nevednega svojega sodruga, doktorja bogoslovja in in neukega vsiljevajoč mil laške šole, učitelja na istem zavodu, kjer vliva srd ter ga polagoma potujčevajoč. Vsakovrstne jn strast dr. Mahnič svojim potrpežljivim spletke in nesramnosti služijo laškej go- učencem v sreč — liberalcem! spodi, da svoj cilj doseže, liije se za- Vsakemu treznotnislečemu Človeku so tnora kn n om v obraz ter učiuja vsakovrstnih v sreč gabiti enaka prenapetost in enako nepostnvnosti in krivic, da se le aluži črnenje, sumničenje in ndrihanje po osebi, laškemu molohu.	ki druzega si ui v svesti nego, da jo ne-
Sirjenje italijanstva v Trstu in na sebično in broz nikako dobičkaželjnosti Primorskem sploh — mej slovanskim ljud- služila svojoj domovini učeč narod ne le sivem, gotovo ni vladi v korist, kajti z verskih resnic, temveč skrbeč tudi za zbolj-' italijanstvom širi se odpadništvo, bez/.na- sanje njegovega gmotnega stanja s tem, da čajnost in p r o t. i a v s t r i j s k i čut. Slo- so mu pridobe zajamčenemu na rodne pra-vani učinjajo na Primorskem večino, pri vico. Kje ste pač pustili, gospoda Mahni* vsem tem se jim pa pravice kratijo. Naj čevalci, najglavnejšo kristijansko čednost, , bi si zapomnil novi namestnik, da se Slo- katera mora biti podlaga vsem krščanskim vani jo vladanjo na Primorskem lehko, naukom: — ljubezen? „Z milobo in proti Slovanom pa silno težavno, krotkim karanjem* piše papež Gregor Primorski Slovani bodo brez dvojbe prvi Veliki škofu iz Terracino „treba prepri-
PODLISTEK. Reguljčev Tone.
Spisal Ivo Tro Št.
(Dalje).
Stara dva sta na „kofetu" kočo za-pila ter so spravila v „boljšo deželo* k Janezu v Trst, ž njima je šel tudi dvanajstletni dečko Tone.
Z Notranjskega je kupeija v Trst precejšna. Ljudje hodijo vsak teden tja in nazaj, tudi po dvakrat. Obilo naših ljudi preživlja so v Trstu. Marisikatera brhka deklica najde v velikem trgovskem mestu srečo, a ne po prvotnem uzoru svojem, po načrtu zlatih gradov mladostnih let, mariveč živi zadovoljno in srečno pod streho preprostega delalca — Slovenca, spoznavši, da je v velikem mestu vse le slepilo oči, slepilo srca in zdrave pameti. Mnogo mladeničov, žalibože, vrže se v tok, kjer plava večina vrtnikov istodobnih iu s časoma so Čuto bolj tržaškimi kot pristni tržaški „bagabund" sam. Da, da, Slovenci imamo še preveč zmožnosti v posnemanju sovražuih nam tujcev.
Ljudje redno hodeči v Trst videvali so Toneta večkrat, a čedalje v slabojših družbah. Strijc Reguljec se je baje bolj trdno oprijol kopita ter krpal starino, njegova žena je pa, dasi stara, lazila okolu in pomagala po hišah. Sila kola lomil
Kakih šest let pozneje sedel je Reguljčev Tone zopet kakor v otroških letih svojih na ognjišču neke hiše v svoji rojstni vasi. Molčal je, zrl v žerjavico in se plaho oziral. Oči je imel motno in krvave. Poznalo se mu je, da je malo spal in da je lačen? Gospodinja ga vpraša: „Tone, kaj ti pa je?"
Oh, teta, (na Vipavskem je to v navadi) slabo, slabo!
„Vender kaj?"
Ne smem praviti.
„Zakaj ne P"
Žandarji bio iščejo.
„Joj, kaj si pa storil, kaj si pregrešil, Tone P*
Zaklal sem nekoga v Trstu.
„Oh, Tone, zakaj pa?"
Tepli smo se! —
Dve uri pozneje je Tono uže korakal s „častno stražo" proti Trstu. Ljudje ga neso več videli nekaj let." —
Na svetu je uže tako, da jo jeden-krat v letu pomlad, jedenkrat poletje, po-tem jesen in za njo zima. V Človeškem živenju vidimo isto graduacijo. Jedenkrat je človek dete, potem deček, fant in mladenič, na to mož in naposled starček. Vso to pa gro bolj po časi kot v jodnom letu. Mino včasih tudi osem do devet križev let, prej ko je varijacija človeškega žive-nja na koncu. Vsak letni čas pa mora priti na vrsto. Zato jo istinita trditev, da če človek mlad no znori, pa star. Seveda s tem narod ne misli monda naravnost ono dušovne bolezni, ki se zove blaznost, marveč nek poseben čas, ali če hočete „kritičen čas", ko se kdo misli ženiti.
Naš Tone, kot človek vseh muh poln, ni čakal, da bi šele star znorel. Začel jo to stvar zgodaj. Domačini bo ga videvali v Trstu skoro vsak večer sprehajati so po manj javnih ulicah z neko stvarico, o koji so trdili, da je ženska. Kako sta so spoznala, menda še sama pravo ne vesta. Mislim pa, da je ona iskala „ljubčka" in on „ljubico", ker fant brez ženske se še postavljati ne more. Tako neki sta se dobila in zvadila. Ona je bila prav snažno dekletce, Kako ae je
zagledala v Toneta, ki ni bil lep narav nest rečeno, tega novem. Prišlo je tako pa je. Kdo jo prej razodel svojo ljubezen, to so neizvedljivo tajnosti; gotovo pa je, da so tudi v takih krogih sklepajo prijateljstva in ljubezen, če uže no na živenje ' iu smrt, pa vsaj za krajši obrok. | Tone je o takih prilikah pušil obli-; gatno cigaretko, ona mu jo pa visela na roki tur ščabljala raznoternosti na uho, kar se je njemu in menda tudi njej zdelo strašno zanimivo. O čem so bili ti pogovori, tudi ni možno dognati, razveli čo sklepamo z občnosti na individuvalnost, namreč, da so čevljar meni o kopitu in čevljih, ljubimci pa o ljubezni, Brcu, srčkih in drugih, večinoma abstraktnih pojmih. Torej sta naša človeka govorila na takih večernih sprehodih o ljubezui.
Pride jesen. Stara krošnjarka in ma-slarka P.... ka prinese iz Trsta vest, da Tone ne hodi več s „svojo" po mestu, marveč da se je njej primerila neka mala sitnost. Ta novica se je tako raznesla, kakor da je treščilo v zvonik. Vsak je hotel vedeti kaj in kako, vse podrobnosti, maleu-kosti, kakeršne tudi ne morejo v okvir naše povesti. Neizvedenci iu sploh vaščani s
Čevati brezverce ter jih ne odvajati odjvere z pretnjami in strašenjem". Ako dr. llahuič v svojej duševnej pohabljenosti res vidi uže v vsacemu človeku, ki ni še njemu podpisal zaupnice, brezverca (kajti v enacem smislu rabi on besedo „liberalec") naj bi vsaj pustil odsevu nebeške sestrice -- ljubezni, da prodre v njegovo tesno osrčje ter mu oblaži nekoliko njegovo — roba tost s katero, — čeprav visoko omikan in prefrigan v naukih dlakocepnega izvajanju — vidi celo v svojem lastnem bratu-duhovniku dr. sv. pisma, in profesorju bogoslovja strastnega nasprotnika katoliških naukov in vere — črnega liberalca! Saj vendar ni bil liberalec dr. A. G. ko je slovensko ljudstvo zastopal v deželnem zboru, ko mu je pridigal iz lece, ko mu je v spovednici odpuščal grehe ter ga navajal h krepostnemu življenju, ko je izrazil v javnej seji deželnega zbora udanost sv. Očetu papežu in presv. cesarju ter se sploh blagovoljno brez posebnih namenov in želj žrtvoval za slovensko ljudstvo. Na enako n e o m a d o -ževane značaje mora pač biti katoliško l judstvo in ista sv. katoliška cerkev ponosna — patentovani goriški katolik pa ga stojo mej liberalce — brezverce ! Ke-daj pač pride strto se mu kolesce v možganih ▼ pravi tir? Naj bi vendar veleučeni gospod doktor bogoslovja enkrat spregledal ter uvidel zijajoč propad, kamor dovaja „katoliško idejo* na Slovenskem ter pogledal nekoliko tudi pred svoj prag : po-metel namreč velikansk kup smeti ki leži na temu. Je-li dr. Josip Tonkli res uzor katoličanstva v čigar obrambo je zostril dr. Mahnič svoja „katoliška" bodala P Ali jo vredno, da se učitelj pravega katoličanstva zavzema za človeka, čigar prejšnje in morda tudi sedanje življenje se najbrže ne sklada do pičice ali morda celo nič z nauki, katerih razširjevalka jo sv. katoliška cerkev in glavni njen slovenski pre-tresevalec in branitelj dr. Mahnič? Je-li vredno, umestno in v smislu Ivristovega nauka, da se katoliška vera rabi kot orožje proti vsemu narodu v obrambo jedne osebe ? Marisikako drugo prašanje bi lehko stavili, ali proti prenapetosti in strasti — nema sredstev. Ein einzig biises VVeib gibt's hoehtens in der
\Velt,
Nur schade, dass ein jeder es fur das seine
h al t.
Slično je tudi z Mahničevimi „liberalci" !
Z mirno vestjo podpišemo „sožalnico" g. dr. A. Gregorčiču ter kličemo njegovim vrlim somišljenikom : Slava !
Politični pregled.
Notranja dežele.
Vprašanje o Husovi spominski plošči na novem muzeji v Pragi so je jako razširilo. „Vatetlan" še vedno piše o tej stvari ter strastno napada Mladočehe, ka-t. re nazivlje „Novohusite" očitajoč jim, da goje in širijo sovraštvo proti katoliški cerkvi ter da zapeljujejo češki narod, da bi prestopil v pravoslavje. „Politik* prav dobro zavrača klerikalno glasilo trdeč, da se plaši pred strahovi, katere si je vobra-zilo v preživej »vojej domišliji. Vseh teh nevarnosti, pred katerimi dobri „Vater-landu svari Cehe ni, na pravoslavje nikdo ne misli. Da se pa vsak Ćeh s ponosom spomina slavne Ilusitske dobe je čisto naravno. Ta ponos nema pa prav nič verskega ampak čisto naroden značaj. Češki narod, ki je sedaj prisiljen igrati le podrejeno ulogo, ozira se s tem večjo pieteto na ono Rlavno preteklost svojo, v katerej je hrabro zmagovito odbijal napade celo Evrope. Ta spomin so ne da iztrgati iz čeških src in pametni politiki, bi „pač morali računiti z njim. „Moravska Orlice" piše v uvodnem članku o interpelacijah Plenerjevih ter pravi, da so te namerjene v prvi vrsti v Pešto in v Berlin, od koder pričakuje „zjedinjena nemška levica" pomoći. Čisto naravnim potem so Nemški liberalci 7gubili vlado v državi, sedej se jim toži po tej zlatej dobi, ko so oni gospodovali in priborili bi si jo radi tudi s prusko in madjarsko pomočjo. Prusi so jim tudi na službo. „Nord. Allg. Ztg." oticjozni nemški list bavi se z interpelacijami gospoda Plenerja ter ostro obsoja delovanje češkega deželnega zbora, o katerem pravi, da je nezakonit in okrnjen zbor ter da bi zakoni, katere sklepa ne smeli biti veljavni, ker so baje samo čehom v korist. „Politik" in drugi češki listi zavračajo nemškega oficjoza mešajočega se v nuše notranje razmere ter se vprašajo, kaj bi neki rekli gospodje pruski oficjozi, ako bi se hoteli mi vpletati v njih ne posebno zdravo odnošaje. Kaj bi rekli Prusaki, ako bi začeli naši listi pretresati njih kruto in brezozirno postopanje s Poljaki na Poznanjskem, s Francozi v Alzaciji in Lorcni; s socjalisti in drugimi Bismarku in vladi nepovoljnirai elementi? Nemec in žid mislita, da jima je vse dovoljeno na svetu.
Madjarska opozicija je čedalje bolj razjarjena proti ministru predsedniku. Iranyijeva stranka bi ga rada še do Božiča vrgla. 3. t. m. imela je jako važno sejo, v katerej se je razpravljalo tudi vprašanje o obstrukciji parlamenta. Opo-
takim duševnim obzorjem, kakeršno se vidi s hriba za hišo, čudili so se, kako je spluh to mogoče. Žene in dekleta bi bile rado njo poznale, možki so pa ugibali, kaj bo zdaj. Jako čuden zaključek vsem tem ugibanjem bil je Tona sam, ki je prišel v rojstno vas po — hm, po kaj? — po oklice. Seveda je nekaj dni le tako vohal okolu županove hiše ter obaraval, kako bi de dalo županu izviti iz rok ženitbeno oglasnico, ker jo bil oče župan v tej zadevi jako strog. Tone jo bil res — morda prvikrat v živenju v zadregi, kako bi se lotil prekočljive zadeve. ZvedŠi, da ne gre, misli si Tone „aut-aut" ter stopi možki, kakor: je le on znal, odločno pred župana. Vrli možak posvaii fanta najprej mirno in pametno, ko pa Tone le dreza in dreza, da bi dobil, misli si občinski predstojnik v svojem dostojanstvu: kar je preveč, je pa tudi nezdravo, pograbi palico in — Tone je moral gledati, da jo za krajem popiha iz opasne občinske pisarne, da ne dobi kake drugačne zglasnice.
Še dva ali tri dni se je potikal Tone po koteh in ognjiščih rojstne vaBi, potom jo je pa zopet ubral v Trst. V tem času je „njegovo" uže Bog rešil otroka, in oba sta bila tega vesela, premda je Tonetu vedno sililo na jok, ko je to pripovedoval.
Ker ljubimke ni mogel osrečiti z zakonom, torej sta se morala ločiti. On sicer ni bil za ta predlog, a njegova „Dulcinea" je zahtevala odločno. Tone se je ločil tudi od Trsta in od vseh njegovih udobnosti in zapeljivosti ter prišel delat na deželo. Ker je pogostoma menjaval gospodarje, godilo se mu je Blabo. Delati pa tudi ni znal, osobito poljedeljstvo mu ni slo ročno od rok. Bil je šele nekaj preko trideset let star, ko bo mu jo videlo, da nema nikakih želj več, vender mu čelo ni bilo nikdar vedro. Da bi se s pohajaštvoru ložje preživljal, jel je zadnje čase hoditi na tuje. Vsako leto nabral si jo zvezek lovorja v perju in zrnju ter potegnil strani, vsako leto jo prišel s „častno" stražo domov. Ko se je poslednje leto napotil v tujino, ni
se več vrnil. Itekli so, da je umrl. »
* *
Bil je prijazen jesenski večer meseca avgusta. Nikdar ga ne zabim. Luna je prijazno sijala na počivajoče naravo, nočna tišina dihala jo nepojmljiv slad potniku v lice. Bival sem na počitnicah pri svojem tovarišu in pobratimu v tržaški okolici. Tisti dan sva obiskala neke tovariše za „Vrhom" ter se vračala prav zadovoljna in drug druzega prisotnosti vesela proti domu po tako zvani „stari eesti", kjer so
zicijonalci so rekli, da ako ostane Tisza tudi po božičnih praznikih na svojem mestu, da se mora opozicija posluževati vseh postavnih sredstev, da ga vrže ter se celo obstrukcije no vstrašiti. Državnega proračuna je še 1600 točk na dnevnem redu, opozicija naj bi za vsako točko zahtevala glasovanje po imenih, s tem bi bile razprave nemogoče, proračunska debata, bi ne izvršila nikdar. Proti tem predlogom so vstali prvaki opozicije in najskrajnejši ra-dikalci so umaknili predlog. Opozicija bode razgrajala po starej navadi v državnem zboru in gospod Tisza bode tudi po starem svojem običaju gospodoval v deželi.
V	hrvatskem saboru sprejel se je zakon o odkupu regalij. Pisačič je predlagal naj se odpravijo regalije, ne da bi se komu zato plačala kaka odškodnina. Brlič je stavil interpelacijo, v katerej povdarja škod o, katero bode trpela zlasti granica po odpravi regalij. Umrl je dr. Šuhaj. Pokojnik je bil glavni sotrudnik o ogrsko-hrvatskej nogodbi, sodnik kr. ogrske kurije, član jugoslovanske akademije itd. Dr. Šuhaj je bil najprej profesor rimskega prava na zagrebskej pravnej akademiji. 1861. 1. bil je izvoljen v deželni zbor ter koj pristopil k pristašem zveze z Ogrsko. Po vojski 186G. 1. bil je on glavni zagovornik te ideje ter je šel kot član posebne deputacije v Budapešto in na Dunaj, da izdela posebno „instrukcijo" o zjedi-njenji Hrvatske z Ogrsko. On je bil jako nadarjen in delaven in je največ storil zato, da so je ta nesrečna ideja izvršila. Ker je bil znanstveno temeljito izobražen spoštovali so ga tudi politični nasprotniki.
Vnanje dežele.
V	srbski skupštini je odgovoril finančni minister na interpelacijo popa Spasiča o delovanju prejšnega finančnega ministru Rakiča. Minister je rekel da je Bakič v treh obzirih grešil. Prvič ker si je izposodil 10 milijonov mesto 5 za kolikor je bil pooblaščen drugič, ker je izdal en milijon brez pooblastila in tretjič, ker je na isti način (»delal tabak v druge roke. Na zatožno klop se pa pa no more posaditi, dokler no dobi vbula dovolj podprt predlog. Občinski zakon je uže potrjen.
Na Nemške m prete uže zopet novi štrajlci. Delavci v celih deželah grozo ustaviti delo, ker se jim gode krivice, a vlada ne misli ni najmanje ustreči njih zahtevam. Nnkateri vodje delavcev se ustavljajo tej nakani, ter svare delavce naj ostanejo pri delu, a teh je baje malo in lahko so pripeti, dasestrajk razširi po celej državi, kakor so grozili delavci uže lansko leto.
Italijanski ministerski predsednik Crispi je zopet enkrat pred zbornico
in celim svetom priznal, kako napačna je bila njegova politika proti Franciji. Mislil je, da če ima v žepu zvezno pogodbo z Nemčijo, da lahko Francijo izziva, kakor mu drago. V tem napačnem svojom mnenji je napovedal Franciji gospodarsko vojsko, ker ni hotel skleniti z republiko trgovske pogodbe ter je vrhu tega upeljal za Francozko Se diferenoijalne tarife. To dvoje je prizadjalo Italiji neizmerne škoda na polju trgovine, obrti in poljedelstva, Francija pa ni vsled tega prav nič trpela. Gospod Crispi je sedaj tudi to spoznal ter odpravil diferencijalne tarife. V zbornici so se začeli oglašati poslanci, ki so mu ostro očitali njegovo Franciji sovražno politiko. Crispi je bil prisiljen po vseh teh lekcijah napeti drugo strune in je tako rekoč izjavil ljubezen Franciji. To pa ne preči, da bodo veliki prijatelj Bismarkov tiral še nadalje svojo staro za Italijo pogubno politiko, dokler Italije popolnoma ne uniči. Šo le ko bodo Italijani v gospodarskem obziru popolnoma pod nič, se jim oči odpro — a tedaj bode prepozno. V italijanski zbornici jo. znani irredentar poslanec Imbriani stavil interpelacijo zaradi iz-teranja irredentovskega novinarja Ullraana iz Trsta. Ullman je bil sotrudnik tukajšnjega irredentovskega glasila „L' Indi-pendente" tor je bil zaprt z drugimi so-trudniki vred. Pravda je bila na višje povelje sicer potlačena, a Žida Ullraana so vender porinili čez mejo v blaženo njegovo [talijo. Crispi je Imbrianiju odvrnil, da na tako interpelacijo nikdar ne odgovori. Imbriani je to interpelacijo umaknil*
bivali mojega prijatelja roditelji. Hodeča mimo „obeliska" ustavila sva pogovor nehote ter opazovala prekrasni prizor — razsvetljeno mesto. Zdaj pa zdaj vshlopel je iz prsi vsklik: „O, kolika krasota!" Lučica pri lučic', vse mrgoli, vse se blišči, morje ima ob mestnem bregu goreč pas, v svetilniku se vrteča luč jo pa šele prava lepota. Zdaj zadene svetloben trak tudi najino mer, in zdelo se nama je, da jo ves zaliv v blestečem sijaju. Na uho udarja meBtni šum kot daleč vršeča nevihta. Okolica pod nama je pa tako id lično tiha. kakor bi naju hotela spominjati svoje skromnosti' in mirne samozadovoljnosti. Človek nehote primerja: Tam velikomestni lesk, veliko-mestne ftpleske, komplimenti in druge eti-ketne formule, lažnjiva prijaznost in neodkrito sovraštvo, tukaj pa ljubezniva priprostost, odkritosrčnost in domačnost. Tam velikomestna koketa, hlepeča le po bogastvu, lišpu in izkazovanju brez srca in občutka, tukaj pa ljubezni vredno odkritosrčno slovensko dekle, ki ima le to na jeziku, kar ji veleva srce, in le to v srcu, kar govoro usta in nesumljivo pričajo nedolžne oči. Ne pozna zvijače, lukavosti in hlirabe, ker je š« ni osmodila „moderna" omika meščanska.
(Konec prih.)
DOPISI.
Iz Kontovelja-Proseka 5. decembra. (Dalje.) Volitve so dokončane. Ako bi se bil kdo od nas prej oglasil, dejali bi oni zloglasni rogovileži, naši nasprotniki, da hočemo a tem navesti vodo na svoj mlin.
Ne bodem sejal na dolgo in široko propagande, niti ne bodem pridigoval, kaj naj bi imel Btoriti ta in oni in kaj naj stori v bodočnosti. Jaz hočem le na kratko povedati, kako bo ae vršile pri nas ravnokar dokončano volitve, ali — boljo rečeno — kako se je godilo v taboru naših protivnikov.
Teden dni in še več pred volitvami poslal jo preuzvišeni g. S. Prašel, slavni kontoveljski capovilla — nekdanji n a j i s k r e ti o j š i narodnjak in rodoljub — svojega udanega slugo, poljskega čuvaja od hišo do hišo, da pribori slavno zmago svojemu preljubeznivetnu izvoljencu, katerega pa — žali bog — šo do danes ne pozna. Da je poljski čuvaj grozno slabo »polnil svojo misijo, o tem vara ni treba praviti, ker menira, da vsakdo dobro pozna Kontoveljee, izvzeraši peščico vma-zanih pijancev. Kaj pa v Prosoku ? No, tukaj je piquet v večem številu pod vodstvom prestavnega — oproBtite, da ne dobim naslova, s katerim bi zamogcl dovolj povišati njegovo častno osebo — pod vodstvom prealavnega prvoboritelja g. Kukca. Ta začel je za rana razprostirati svoje moči v svojej provinciji. Uže pred mesecem dni počel je počasi — kdo ne pozna počasnosti njegovega rodu in kdo bi mu zameril, da je uže tako zgodaj začel ozirom na svojo naravo — počel jo počasi pohajati svoj delokrog, sam kot glavna delujoča moč in inšpektor, njegovi pajdaši pa — reote asistentjo — poljski čuvaj, listonošek, dacar in drugi njemu služeči organi, kot požrtvovalni in po moči delujoči faktorji. Delali so na vso pretrge, napeli vse svoje moči. Skrbeli so pa tudi za svoje podanike. Eden dobil je liter vina, drugi „frakelj" žganja, tretji se je zadovoljil z obljubo in — vsaka stvar koristi. Bahovega svetišča (trebuha) ne sme se — meni nič, tebi nič — kar tako zapustiti in zavreči. Delali so, borili so se. Priborili so,......kar so. Vse to je
blagim možem (?) dovoljeno. Le agitujte, le delajte! Kdo bi ne? I)a pa prebavni Kukec zmerja in insultuje uboge ljudi na javnej cesti, da jim preti, da jim glavo razbije, v tem delokrogu, slavni capovilla, najde se kdo, da ti nohte prestriže in ti drugače pokadi. Možno, da bi ne škodovalo.
» *
„A kje so mi prijatelji?" praša se nekje nas Erjavec. „Kje je ona svet podpirajoča sila? Srce me boli videti jih. Nezvesti uzorom svoje mladosti, zadusivši v sebi vse blage čute, ki vežejo človeka na dom in rod, služijo samo svojemu trebuhu, vklanjajo se surovemu vspehu. In še več. Prodali so se tujcu za biriča. Sin tepe svojo mater. O, kako to boli, kako to skeli I" Tako nekako naš Erjavec, Kakšne baže ljudi pa nam je hotel označiti s temi besedami P Kaj je človek, kateri služi svojemu trebuhu in se je prodal tujcu? Človek, kateremu jo trebuh Bog in kateri je popustil svoj narod najbrže zaradi tega Boga in so zaletel tujemu v naročje, tak človek je renegat, izdajalec naroda, izdajalec svojih lastnih bratov, svoje lastne matere, izdajalec svojo lastne krvi, svojega lastnega rojstva, izdajalec BVoje lastne domovine! Gida, ognjusna beseda izdajalec, kaj ne P
Oglejmo si ga malo natančneje.
V majhni, revno opravljenej sobici sedi starec. Utopljen je v misli in — kakor se tnu vidi — ne vgajajo mu te misli nič posebno. Muje z glavo. Na umu mu neso navadne vsakdanjo prikazni, tarejo ga marveč duha spomini, grenki spomini, katerih bi se on jako rad znebil. A ti spomini, ti grozni spomini silijo mu v glavo ▼ večem in večem številu, z večo in večo močjo. Sivec uvidi, da jo brezploden ves trud, da zatre Bpomine prešlih dni.
Sam se posili, da pomore na površje tem strašnim spomiuom, dasi ve dobro, kako hudo bode mu delo to, kakega vpliva mu bode na dušno stanje, kako mu bodo krvavele zopet rane, katere so po njega misli uže davno zaceljene. Vstane starec izza mize in jame tavati po sobici. „V večeru živenja sam", mrmra pred se, „dobro vem, da so mi dnevi šteti, da jih morda celo lahko seštejem na prste. Nekaj dni še, in reklo se bode: „ni gau. Oh, strašna misel! Zato bi bilo dobro, da se ozrem enkrat na prejšnje ž vlenje, da zračunirn ▼saj enkrat sam se seboj, predno me ponesu. Starec postane za hip in «e zamisli. Daleč, daleč nazaj misli se prestavljenega — v zlato dobo otročjo. Ćuti se srečnega brezskrbnega otroka v rojstni hiši. Starec miBli in misli nazaj, toda posamezni dogodki blaženih otroških let nočejo mu nič kaj jasno pred oči, zdi so mu marveč, kakor da so obdani z meglo , vidi se mu, kakor da gleda se slabim, zaprašenim daljnogledom v daljavo, katera se mu rasprostira pred očmi kot motna, nejasna slika. O, saj je veliko bolje za te, reva stara, da te je pustil vsaj tu spomin na cedilu, da ni treba, da požreŠ toliko grenkih slin, ki bi je brozdvomno, da so ti razvrstć pred očmi vse srečno urice, vsi rajski trenutki nežne, otroške dobo ! Veruj, starec, to bi bilo tebi preveč muke! Glej jo solzo, kako ti leskeče v zasušenem očesu ko zreš le eno snmo sliko iz ono dobe, sliko svojo matere. Kdo bi se no zjokal, tarnal, če se domisli ljube Rvojo matere? O, kako sem jo ljubil! Oj, mamica, draga mi mamica, kje ste? Vidite H te solze, znak moje ljubezni do vas P So li še spominjate presrečnih ur, katere sva prebila skupaj? Vaše skrbno oko bilo je vprto le v meno in vsaka želja bo mi jo izpolnila, da sto mi ju le brali v očeh. In kako vam je povrnil sin vaše dobrote, kako plačal vaš trud?!.... Daljo starec ne moro. Preveč ga je vzburil spomin na lastno mu mater. Solzč žalijo mu oči, to vedno suhe oči. Revež trpi veliko bol. Žgano se. Pogled mu obvisi na steni. Kaj motri starec tako pomenljivega P
On zazre sliko, sliko svojega dosedanjega živenja. Zatrepeče starec, kakor da ga je vpičil gad. „Oj hudo, mi je hudo", de z bolestnim gl.taoin, neso morda le panje, kar mi je prišlo ravnokar na um? O ne, žal, da je le gola resnica! „Uh, strašno!" zavpije obupno starec. .Kako je to, da se mi ni odhrla dosedaj zemlja pod nogama ? Prisegel sem nekedaj zvestobo narodu svojemu, napival domovini v krogu prijateljev. Obljubil sem svečano, da ostanem zvest narodu svojemu, obvezal sem se, da stopim kedaj mej boritelje za njega svetinje. Zatajil sem narod, izdal sem domovino. O, da me ni takoj zemlja požrla ! Zapustil bom ta 3vot, stopil pred Božjega sodnika : proklet po svojih prijateljih, proklet po svojem narodu, proklet po blagi mi materi!
Iz Sv. Lucijske Županije dne 3. decembra. [Izv. dop.] Sprejmi draga „Edinost* par vrstic v svoje predale. Spregovoriti hočem par besedic o stvari, ki prov-zročuje sedaj toliko hrupa in krika. Ne bom izražal le svojih lastnih misli temveč povedal bom kaj misli splošno vse tukajšnjo ljudstvo — o goriškem prepiru, ki se je vnel pri poslednih volitvah v deželni odbor, med našimi veljaki. S tožnim srcem gleda vsak pravi rodoljub ta kavsanje med osebami, na katere smo so dozdaj ozirali kot na svoje vodjo katerim smo popolnoma zaupali, ter bili o njih uverjeni, da no delujejo iz sebičnih namenov, temuč iz pravo ljubezni do naroda svojega. In zdaj ? Oni možje ki bi imeli svetiti b svojim vzgledom nam prostakom, kateri bi ga z brsodo in dejanjem imeli napeljavaH k edinosti, po geslu našega presvitlega vladarja, oni možje aejejo zdaj prepir in strankarstvo mej prosto ljudstvo, grdijo pravo narodnjake, in delalne može ter so smešijo pred našimi narodnimi nasprotniki odvračujoč slovenskega občiastva zaupanje od sebe. Toda še žalostuejše nasledke bodo. imeli ti prepiri!
Kakor veljavniši krogi tako tudi se prosto občinstvo deli v stranke, katere se potegujejo vsaka za svojega voditelja. Oh nesrečni podedovani greh slovanski ! prokleta nesloga! Zdaj ko bi goriški Slovenci najbolje potrebovali slogo med seboj, pa se rodi ta nesrečni prepir. Prašal bi onega gospoda, ki je dosegel odbornisko čast; ali je delal za to iz svojega rodoljubnega prepričanja ? Ali ga je vodila zavest koristiti svojemu narodu P Pravi rodoljub, in možak, ne bode so prizadeval da bi le sam imel veljavo pred svojim narodom, ampak z vesoljem pozdravi vsako novo moč, ki se pridruži njegovi četi.
Pravi rodoljub ve, kedar stopi na politično polje, da tu ne rasejo samo lepo dišeče vijolice, ampak tudi grenki pelin in bodeče trnje. Zatorej se ne bode splašil ko pride do trnjevega plota, obrnil so in vse popustil. Pravi rodoljub so no bode vstra-sil naj tudi treska in gromi okolu njega, temveč imel bode vedno pred očmi le svoj trpeči narod ter bil pripravljen žrtvovati zanj vse svoje moči! Kako je pa pri naših goriških veljakih P
Pred leti govorila je „Soča*, kar jo zinila, prav iz dna srca našemu občinstvu. Potegovala so jo krepko za našo pravice proti našim narodnim nasprotnikom, in občinstvo jej je popolnoma zaupalo. Kako pa sdaj P Stara „Soča" zastopa sedaj neke čudne nazore, in dobromisloči ljudje jej ne morejo zaupati. Ustanoviti so jo moral drugi list. Kam pridemo po tej poti P Do-sedaj ko je Še vladala sloga med goriškimi Slovenci, ustavljali smo so komaj lakonski predrznosti. Kako se bodemo pa zdaj ?
Ti prepiri imeli bodo raznih slabih posledic, katerih bi gotovo ne bilo treba.
R.
Domače vesti.
Predsedništvo političnega družtva „Edi-
deklamovali. Glavni namen tej božicnici je, da se obdarujejo nbožnejši otročiči z potrebno obleko. Božičnica se bude vršila nost* naznanja, da bode itnelo odborovo v Rojanu na željo domačinov, kateri bodo sejo v nedeljo dne IT), t. m. ob 10 uri v ta namen ozaljšali dotično dvorano, predpolndne v prostorih delslskega podpornega dru/tva (Via Molin piccolo št. I.) Rodoljuben dar. Nek Soki.las, kateri
v svojej skromnosti noče, da bi so objavilo njegovo ime, daroval jo 20 gl. .Tržaškemu Sokolu", 'JO gld. tega družtva dra-
Zaupnica (?) dr. Mahniču. 1/ Semiču pišejo „Slov.": „Duhovniki semiške deka-nije so vsi brezizjemno podpisali zaupnico, katero je prečast. g. dekan A. Aleš poslal prečast. g. dr. M a h n i e u v Gorico. Gosp. je odgovoril g. dekanu sledeče : Srčna Vam
matičnemu odseku in 10 gld. družbi sv., hvala in vsem častitim gospodom, čestitanje, Cirila iti Metodu. To je res lep Miklavžev j ki mi dohaja od vseh strani mile d o modar, katerega je skromni rodoljub položil: vine, me močno veseli, ne radi moje osebe, na narodni žrtvenik. Naj bi tudi drugi ampak le zato, ker mi priča, da resnica Slovenci, katere je Bog obdaroval z obilnim j Čedalje bolj prodira in zmaguje*. Droge imetjem posnemali ta plemeniti vzgled, j nesreče isti dan ni bilo. Slava vrlemu narodnjaku!	i Pevsko družtvo „Adrija" v Barkovljah
V imenik odvetniške zbornice v Trstu ima svoj II. izvanredni občni zbor v krčmi
so jo sprejel dr. Mate Trinajstič kot odvetnik s sedežem v Buzetu. Živio !
„Pri družtvu" v nedeljo 15. t. m. ob 1 •/» uri popoludne s sledečim dnevnim redom:
Davkarskim kontrolorjem pri C. kr.il, Nagovor predsednika. 2. Prodrngačenje
financijalnej direkciji v Trstu je imenovan g. D. Luciani.
Umrla jo v četrtek v Gorici gospodičina
družtvenih pravil v smislu 4. do 9. dot. drž. zak. 3. Posamezni predlogi in želje. 4. Slučajno vpisovanje pevcev in
Marija P a g 1 i a r u z z i, sestra pokojnega J podpornih udov. pesnika Krilana. Blag jej spomin!	j Pevsko družtvo „Hajdrih" na Prošeku
Umrl je I. M. Ferluga, oče znanega i «ma prihodnjo nedeljo, dno 15. t. m. svoj rodoljuba in gostilničarja na Greti. Bil je letošnji občni zbor v družtvenih prostorih, pošten domačinec in zvest rodoljub. Lahka' Novoizvoljeni mestni zbor imel je v mu zemljica.	'ponedeljek opoludne drugo javno sejo,
„Jour-Flx* priredi svojim udom slo-( kateroj jo predsedoval tudi starostni pred-vanska Čitalnica v Trstu v soboto dne 14., sednik g. Bernardi. Vlado je zastopal na-t. m. v svojih prostorih.	mestniški sovetnik baron Conrad. Dr. Bru-
Ugodno zabavo napravi naše telovadno nner jo prebral zapisnik zadn je sejo, koji družtvo „Sokol" v nedeljo dne 15. t. m. se jo potrdil. Na to prebere predsednik v redutnej dvorani gledišča „Politeama pismo dra. Feliksa Veneziana, kateri so Rossetti". Kakor je uže znano, letošnje zahvaljuje za svoj mandat radi nenadnih zabave tega družtva so prav lepe in po- zazmer nastalih po njegovoj izvolitvi. Na sebno važne, ker se vrli sokolov dra- predlog Moizesa Luzzatto se naloži pred-matični odsek veliko trudi, da slavno sedništvu izreči dr, Venezianu svoje so-občinstvo razveseli in zabavlja, a pomagajo žaleiijo nad zgubo tako cenjene moči. mu pri tem tamburaški zbor in pevci. — M a u r o n e r, ki jo bil voljen v drugoj Dne 15. t. m. vršila se bodo veselica po mestnej skupini in v drugem okraju v tem vsporedu :	okolici naznanja pismeno, da se odpovć
1.	Jenko: Naprej, udara tamburaški poslaništvu v mostu ter sprejme zbor.	mandat v okolici — qnot praevi-
2.	Alešovec: „Italijanski ne znajo", dendum erat. Vsled teh dveh odpovedi burka v enem dejanju, za tržaško raz- naloži se predsedništvu, da razpiše doni ere preuredil g. Borovščakov.	i polnilno volitev v drugej in četrtej me-
Osobe:	stnej skupini. Dr. Jauovitz poroča v imenu
Koren, vaški župan......gosp. Ivanov. ! veritikacijskega odseka o volitvah v mestu.
S!!?™'	h6V / ' ' '	Nadliiok. I Ker so ni uložila proti volitvam nikaka
brllec poa imenom itoiuno , . gosp. Zelen. j	r
Robat, magistralni slugu . . .gosp. Žirak.	reklamacija, iste so veljavne ter aejedno-
Jože Košutov |	. ■ . goHp, BoroSčflkov. „iU9no potrde. Dr. D' Angoli poroča o vo-
* viiscani . . . gosp. Negode.	1	.	. .
1 litvah v šestih okoličanskih volilnih okrajih.
Tone Ferlugov
Miče Skrlov j	... gosp. Zirnk.
Poročnik..........gosp. Zalučan.
Občinski pot.........gbsp. A. Muha.
Godi so v vasi tržaške okolico. 3. Hrvatsko narodno „Kolo*, udara tam buraški zbor.
Prosta zabava in ples.
Tudi proti tem volitvam se ni ulo/il noben protest ter so jo samo uničilo 10 glasovnic za I. Marte lanca, na katerih ni bilo irno dobro zapisano. Tudi te izvolitve se jednoglasno potrde. Predsednik naznanja, da Ustopnina k tej zabavi jo odmerjena: i bodo prihodnja seja v četrtek pri katerej Za člane „Sokola" 40 nvč., za celo obitelj ; bodo novi poslanci prisegli ter se izbore 1 for. Za nečlane HO novč., za celo obitelj predsedništvo ; na to se seja zaključi. 1 for. 50 nvč. — Začetek je točno ob 8. j |z Barkovelj so nam poroča, da so uri zvečer. — Prepričani smo, da se tenupravili pred časom tamkaj tovarno zabave udeleži vsak narodnjak in prijatelj za nUmetno maslo". Tujci, lastniki te to-naših dramatičnih diletantov, kateri so uže varne, in poznani barkovljanski mogočnik večkrat pokazali, da jim sposobnosti in j neso pač premislili kaj in koliko moro dobre voljene pomanjkuje. Dolžnost je naša J onaka tovarna domačim ljudem škodovati, da tako narodu koristno početje složno j pa vsaj naš kapovila bi menda najrajši podpiramo. Na svidenjo tedaj v nedeljo! i videl, da so vsi „domači ščavi" pogreznejo Za družbo 8V. Cirila in Metoda V! v zemljo. — DomaČe ljudstvo v Barkov-
Trstu nabralo se je v Skednju 1 gl. 4fl kr.
Za Božičnico družbe sv, Cirila in Metoda darovala jn gospodična Zinka Kaste lic gold. 4.
Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti, oziroma za otroški vrt v Rojanu se je nabralo v pušici v krčmi „Pri družtvu" v Barkovljah v nedeljo 8. t. m. 1 gld. 93 kr. G. J. Brecelj starešina v Barkovljah je daroval 40 kr. Srčna hvala!
Božićnica v Rojanu. Kakor je uže znano napravi se v Rojanu božičnica za otroko obiskavajoče tamošnji otroški vrt „družbe sv. Cirila in Metoda". Ker se ne more letos od otročičev še pričakovati — da bi peli in deklamovali kako pesmico sklenil je odbor podružnice, da za letos opusti vabila in program. Čujemo pa, da bodo pri vsem tem nastopili otroci ter
Ijah pripoveduje, da je v omenjenej tovarni in zunaj nje nopopisljiv smrad, kaj bode pa še le po leti! — A to šo ni vse. ostanke in dotično gnjilo smrdljivo vodo, snovi s katerih delajo to maslo izpu-Ščajo pa v vaški potok. Uže davno tega, odkar »e je otvorila ona tovarna ne morejo uboge domače ženske v onem potoku prati svojega perila. Vprašamo: Kdo povrne ubogim domačim ženskam uborni ta zaslužek, s katerim prežive čestokrat svojo družino ? Razen toga je vsa voda popolnoma okužena ; živina neče te vode niti pokusiti. — Župan ali Capovilla, kateri bi se moral potegniti za stvar, se za to nič ne zmeni. Slišimo, da so sli res nekateri domači ljudje k njemu pritožit so. Vsaj na videž je ta človek obljubil, da se bode za stvar potegnil in minole dni je prišla dotična komisija, da preišče stvar.
Nekoliko dni prej pospravili so vse in očistili ter oprali po onoj tovarni; dotične »troje kateri neso delali cela dva dni ter udarili so Šele malo trenutkov pred, nego je prišla komisija, O tem je bilo slišati po vasi šepetanje: Kako je li mogel lastnik tovarne zvedeti, da pride tje komisija, ker se je na to pripravil. Šepetajo si pa tudi in v gibajo ljudje: „Kdo je mogel pa lastniku tovarne povedati in ga opozoriti nato? ! — Velečastiti gosp. župnik barkovljanski, kateri se kaže res kot pravi pastir med svojimi ovčicami, šel je na mesto, da se o stvari prepriča. Hodečemu pa ob strmej pečini in pregledujočemu vodo v potoku, zdrsnolo se mu je, in padel je v potok med kom« nje. Veleč. g. župnik se je precej liudo ranil na glavi,
izdelavati bankovce iz prpirja prepreženega s tankimi žilicami, kakoršni so denaŠnji goldinarji, koje je uprav radi tega nemogoče ponarediti, čeprav menjavajo nekoliko barvo.
.Matica Slovenska" začno te dni razpošiljati knjige za 1. 1889 tri na številu; Letopis, Dušeslovje in Erjavčevih zbranih spisov IT. zvezek.
„Ljubljanski Zvon" prinaša v 12. zvezku naslednjo vsebino: 1. Funtek: Bolnikova molitev. — 2. Fr. Erjavec : Božični večer na Kranjskem. — 3. Dr. M. Murko: V provinciji na Ruskem. Potopis. (Konec.) — 4. L-j.: Na grobu nadej 10, 11, 12. — 5. Dr. Ivan Tavčar: Grajski pisar. Zgodovinska podoba. (Konec.) — 6. Jo«. Cim-perman: Satura 11, 12. — 7. S. Rutar:
in na roki. in sicer tako, da ni mogel ^ Narodne pesmi koroških Slovencev. — 8. nekoliko dni niti darovati svete maše! Janko Kersnik: „Rošlin in Vrjanko". Po-
Zgodila bi so tudi kmalu strašna nesreča — in kdo bi bil temu kriv ? Mi objavljamo to, ker se nam je domače ljudstvo samo o tem pritoževalo, opominjamo pa dotične
vest. (Konec.) — 9. Književna poročila: XIX. A. Trstenjak: Strijc Tomova koča. — P. Ladislav: Se nekoliko opazk k Ja-nežič-Sketovi „Slovenskki slovnici". (Konec)
oblasti, da stvar preiščejo, drugače se;— 10. Listek: „Matica Slovenska", vtegnc ljudstvo še upreti lastništvu ome- Erjavčev nagrobni spomenik v Gorici. —
njene, tovarne. Upamo, da ne bode ta naša Kopitarjevo pismo. — Nova pesmarica._
opomnja zaman, in časi so vendar sedaj, j Teoretično praktična klavirska šola. — ko je treba pomisliti, da je „Vox populi Muzejsko družtvo. — Martin Matei f.
j Letterature slave. — Poljska literatura.
VOX Dni-4.
Veselo gibanje v narodnem smislu se — Perchtenglaube bei den Slovenen. opazuje sedaj v tržaški okolici, kjer uže 1 „Brusa" izšla jo 23. številka z rnvno-dolgo sem delujejo razna pevska družtvn. , vrstno vsebino in lepimi podobami. V tej Zadnji čas sta oživela tudi okraja ki sta številki nahaja se tudi vabilo na naročbo mestu najbližja namreč: Rojan in Skedenj, na „Brusa" II. tečaj. V prvem kraju se je ustanovilo pevsko j Delfina videli so predveeranjem v družtvo „Zarja" in slov. otroški vrt, v morju prav blizu obrežja premetavati se po drugem pa vrla „Velesila". Zadnja priredi vodi. Zbralo se je mnogo občinstva, da svojo veselico dne 5. pr. m. v Skednju, gleda redko pomorsko zver. Ribiči so ga Kakor slišimo, priredi v tem predpustu VsR j,,^, lovili ali prebrisani delfin jim domačo veselico tudi „Zarja". Skupno pa jo pokazal — figo.
„Adrija", „Zarja" in „Velesila" prirede Čuden dogodek. Neka ženska dala je veliko veselico v gledališču Fenice dne drugej ženski, kojo je slučajno srečala na 18. januvarja prih. leta, koja obeta biti cesti, tružico ter jej rekla naj jo nese v kaj velikanskega. Slava vrlim okoličanom ! mrtvašnico poleg stolne cerkve ter jo iz-
V Podragi se je dne 27. in. m. usta- roči čuvaju. Zadnja res vzame nugo ter noviia orožniska postaja; ministorstvo je jo neso na omenjen kraj. Čuvaj vzemši dovolilo tudi samostojno župnijo v Podragi. jo v roke gleda kje so dotični papirji in Vsled toga je, kakor poroča „Soča", okolu ker v tružici druzega ni bilo nego mrtvo osemdeset dužin preklicalo svoje podpise Ule-co novorojenega deteta, pelje žensko! za pravoslavjtf. Znana zadeva, ki jo bila na policijo. Tu je ženica povedala, kdo jej povod tolikim rekrirninacijam in strastnim je mrtvega otroka izročil rekoč, da jej je napadom dr. Mahniča na slovensko po- imenovana ženska dala za trud tudi 10 kr, svetno razumništvo se bodo tedaj mirno Ta nnjivna ženska zove so Neža Vičič končala in upati jo, da Podražani zopet ali brezsrčnej materi, ki jo morda nedolžno pristopijo h kutoliškej veri „ker so dosegli, dete sama umorila, ni policija še na sledu, česar so želeli" („Soča"). Po tem takem Nesrečni bariton je pač oni Ivan neso dosledno bili uzrok slovenski „libe- Valle, ki je nekdaj peval v glavnih itali-ralci in pan slavisti", da so Podražani iz- janskih glediščih ter bil splošno občudovan, rekli, da se odpovejo katoličanstvu ampak Udal se je tako pijači, da ga mestni re-uzroka nam je iskati — po izreku „Soče" — darji zdaj pa zdaj poberejo pijanega na v tem, da se jim ni spolnila nuka želja!, ulici ter prenesejo v zapor. Dr. Mahnič daje čestokrat tudi snmemu j Utonjenca našli so včeraj v morju sebi klofuto.	1 poleg palače Carcioti. Mrtveca so prenesli
Sedem za šest — tako znajo računiti j v mrtvašnico k sv. Justu. Zove se J. Zigon privrženci „< x Garibaldinea" Mauronerja. j iz Renč.
Nek krčmar iz Rocola poznan kot strasten j T .	__~~~__.
r	Listnica upravnistva,
pristaš Mauronerjev je kupil nekje v oko- j Gogp Fr K na Reki p|afiftno Kft t> j _
lici 6 tramov ter jih tudi plačal. Ko je pa Gosp. J. K. v O. Izročili za E se 1 gl. za t. 1. , »i , * .	, ....	. , ! Na zdar! — Gosp. I. 1\ Štetna. Vbb v redu.
DUO treba trame naložiti na voz in oa- Oprostite! - Oosp. I. li. i'ernog. Plačano za t. 1.
peljati, ker ni bilo gospodarja zraven, naloži pošrenjakovič mesto šest — sedem tramov ter jih meni nič tebi nič odpelje. Z enacimi „zmikavci" ni bilo pač težko Mauronerju prodreti v zadnjih volitvah !
Indipendente bridko obžaluje odpoved dr. Veneziana dež. poslaništvu ter pravi, da je to težek udarec za progressovo stranko in žalostno znamenje časa!
Višjo skušnjo iz carinarstva bodo morali položiti carinski uradniki, ki hočejo iz 10. dijetnoga razreda stopiti v 9. razred po zaukazu finančnega miuisterstva od 25. oktobra t. I.
Novi goldinarji se ne bodo vzoli več iz prometa, kakor se je začetkoma mislilo. V dotični izdelovalnici bankovcev na Dunaju napravili so več poskusov, kako je mogoče ponarediti razen papirnat denar. Papirnat denar se je tako natančno posnel z fotografijami, da ga je bilo težko razločiti od pravega. Slednjič so namislili
Javna zahvala.
Presrčno hvalo izrekamo po tem potu vsem, kateri so se o priliki naše rodbinske nesreče nas sp< mirili. Posebno se pa zahvaljujemo onim, kateri so smrtne ostanke našega ljubega in nepozabljivegu soprogu odnosno očeta gospoda
IVANA MARIJA FERLUGO
do hladnega groba spremljali in z drugim pokazali spoštovanje do ranjcega. Še enkrat presrčna hvala.
Greta pri Trstu 11. decembra 1889.
Rodbina Ferluga.
p , zf/a'a ... . j La Filiale della Banca Union
Podpisano načelnistvo izpolnjuje svojo	TRIESTE
preprijetno dolžnost zahvaljujoč se neime- ,
novanemu rodoljubu na družbi sv. Cirila 8 oc,MU,a di tutte le operazioni di Banca in Metoda podarjenej svoti desetih g lj	0 drobio- Valute.
Bodi Vam stokrat hvala. Da bi našli a) Accettn rer*amenti in Conto corrtntf, nhbonnndo mnogo posnemovalcev, naša stvar pa mnogo 1 PKr it A NCONOTE: PER NA POT FONT« takih prijateljev in podpornikov.	8 V « c. proav di 5 g ni ;
V Trstu dno 9. decembra 1889. i j?!«0/« »	» J*/«*/««-preav.di80 g.n|
. .	41? a 4 me.ii tisso	•'» „„ „ . 4()
Načelništvo podružnice družbe sv. Cirila ,,• * « „ „ »'/«,. „ „ „ h mesi in Metoda.	14°/° fl * „ - SV.„„ „ „ « „
Le Jottore di versamento in circola-zione godrannu del nuovo tasso d'interesne a datare dal 21 e 28 corr. a seconda del relativo preavviso.
In Banco giro abbuonando il 23/4"fo in-teresso annuo sino a fpialunrpie somina; prelovnzioni sino a f. 20,000, a vista verso chčque; Importi maggiori preavviso avanti la Borsa. — Conferma dei veraamenti in apposito libretto.
Cnnttggia per tutti i versamenti fatti a rpialsiasi ora d'ufficio la valuta dol me-desimo giorno.
Ansnrne pei. propri correntisti Tincasso di conti di piazza, di cambiali per Trieste, Vienna, Budapest ed altre principali cittfc, rilascia loro assegni per questc piazze, ed accorda loro la facolta di domicil'mre effetti prešao la sna cassa franeo d'ogni spesa per
b)	S'matrica delVacipiinto e della vendita di effetti pubblici, valute e divise, nouclie deli' incasso di anmpii, cam-hiali o couponH, verso 1[v,°[0 di prov-vigione.
c)	Accorda ni propri cnnimiftenti la fa-cnltn di depositaro effetti di qualsiasi specie, e ne cura rjrath 1'incasso dei coupons nlla scndenza. Vende le Lettere di pegno	e 50{0 della Banca Commerciale TJnrfhe-rese di Pest e le lettere di pegno 4% deli' i. r. ]>riv. Banca Ipotocaria nu-striaca di Vienna. 23—24
Triesto. 1(5 Novembre 1888.
Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, rln je odprl v ulici Campanile Št. 3, blizu pravoslavne cerkve
e s n i © o.
Zagotavlja, da seče zdravo in dobro meso po jako ugodnih conah.
Trst, H), decembra 1881).
Ivan Tosti.
„Narodni koledar" za leto 1890.
CL' I prodaja sc v 'liska ni Dolenc » in v „Tržaškem podp. družtvu" ) po 45 kr., s pošto 50 kr.
Dunajska borsa
10. decembra.
tinotai drž. dolg v bankovcih	_ —	gld	t-5.85
„ v srebru —	--	*	fcti 4.")
Zlata renta — — — — — —	- —	K	107.85
5% avstrijska renta — — —	--	B	1U0.80
Delnice narodne banke — —	— —	»	921.-
Kreditne delniee — —--	--	VI	ai7o0
London 10 lir »terlin--—	--	ti	117.75
fc'rancoHki napoleoudori — --	- -	*	9 K
C. kr, cekini — — — — —	— —	„	5.61
Nemške marke — — — — —	— —		57 77'/,
Piuniorse Adriatica di Sicurtš
v Trstu.
Zavaruje proti požarom, provo/u po su-j horn. rekah m morju, proti toči. nn /ivenie v vsih komtunacijah
Giav .ion in reserva društva dni? 3i. (k-cenittra 1883 Cilavnica uu.štvn	p I d	0<Ki —
Kcservm fon.t oi. doi'ii'Uov * 5;>iJ <VJK 02 Posebna r.jserv:i dobitkov od
/uvtirovaiija na živi enie	liiU OtK)' —
Ite/c-vn ton d za podjetie na nrcmiknnja vrednostnih efeiuov I■■ 1 oOO1 — Premima reserva vsuh oddelkov • 7.o42 7HO"3«l Reserva za škode	» '2<l7(iOl --
»24-23	V portfelju:
I'rcmije, ki sc imajo potirjati
v prihodnjih letih	» Uk&il.llS 57
Skupni znesek v: h škod plačanih 1 1 >3H do 1*83 gld 114.U UKM47 U5
Urad ravnataljatva: i Via Valdirivo. t. 'J (v lavtte-j
Javnu zahvala.
Podpisani odbor izreka tem potom svojo najtoplejšo zahvalo onemu vrlemu Snkola&u, ki je poklonil 20 gld. „Sokolu", 20 gld. njega dramatičnemu odseku, da jo vporabita v družtvene svrhe.
Hvalo, tisočero hvalo milemu rodoljubu na plemenitem daru.
Na zdravje!
V Trstu dne 9. decembra 1889.
ODBOR.
Varčljive peči |
prenosljive A IHiimov MiNtein
DOBRE ZA VSAKOVRSTNO KURJAVO ^m
To peči cilindrično zunaj narejen« odjeklenili ploSC, s pokrivalom, Tcnticami iu podlago od kovnuega železa, znotraj se pa nahaja v njih cilinder visok kakor po»" sama, masivou, narejen i« trdno tvarine v debelosti, 55 milimetrov; ako ne jih vgr<>je z zažganim kurjavo, razširjajo po Hobi od 1«~-20 «to-pinj toplote. Za pefi št. 1. ako ho rabi kako oglje ali drva, upotrebi no od 12-15 soldov za vsacih 10 ur neprenohalnega ognja. Za pei Stov. 2. trofiek jo od £0 -y5sol. za enakod obo.
5—2	Cene tem počen* *
1 pef po pril. podobi s posebnim podnožjem St. 1 f. 12.50 1 pefi enako podobo uli nekoliko večja in pripravna za ogrevanje večjih sob f. 17.— Za vsak meter linearne cevi f. —.80 Za vsak komolec potreben f. 40. Zi ključ. f. —.40. Za robČa-sto pripravo pri podnožlu f. —.60. Vse blago se pošilja v notranjo dežele prosto daca z domačo boleta. Tvornica in zaloga v delalnici podpisanega
IVAN-A ARTUSA
ključaiskcRa mojstra
TRST — ulica Corso št. 48. (Monte verde) — TRST.
I
Čoln ine prosto, I
Stalne cene
Zaloga pohištva iz Dunajske tovarne Ignacij Kron
TRST, ulica al Teatro Stev. 3. bilo je vnovič preskrbljena » popolnimi opravami za spalnice in jediln- »obe, lastni izdelki, v najnovejšem Hlogu in prodaje proti popolnem poroštvu za kakovoflt m po neizmerno nizkih cenah.
pristoja tudi | 1 pohištvo za spalnico, staro-nom. slogu iz svitlo orehonino gl. 25f)| bogato za odlično J 1 „	„ baroko	„	»	n	b	narez-
družine ( 1	„ za jed. sobo, „	„	n	n	n	Ijano
V /.nlogi hh dobiva zmirom tudi mnogo prostornega pohištva, ali trdno dolanega in
po jako nizkej ceni.	. . ,	, ...	,
Hudi pomanjkanja pr.mtor«, zaloga železnega pohištva »oje izdatno ukrmla m do novo razpolage, ne bode prodajalo po tovarniških cenah.
Ceniki h« na zahtevanj« pošiljajo po dožoli franko in brezplačno.

Lastnik pol. družtvo „Edin08t".
Izdajatelj in odpovorni urednik Julij Mikota.
Tiskarna Dolenc v Trstu