g8- Št« *— £>. ICtO« Poštnina pavšalirana. Današnja številka velja K 3*— V Ljubljani* petek 17. m&rca 1022. na km 'ni ca mm Naročnina za kraljevino SHS •»sečno 48 K. Letno 676 K. . Inozemstvo: neseno 6S K. Letno 816 !L Oglasi: enostoipna mm vrsta za tokrat 2-80 K, večkrat popust. Nafrf o oblastni in srezki samoupravi. razprava v zakonodajnem odboru. Uredništvo: VVoIfova ulica 1/1. Telefon 300. Pralni fraiiko Uprava: larijiri trg S. Telefon 44. * eogTad, j6. marca. (Izv.) Dopol-nadalieval zakonodajni odbor pravo zakonskega načrta o oblast- Povzam / Sa^nouPrav>- - Kot prvi (sam +C- SS Poslanec Drofenik hteva ^ kmet'jska stranka) in za-nud; • flPančni minister dr. Kuma- L.,, iP°jasni, kateri davki naj bi se od- oblastnim samoupravam. Pri- i H kazali druž le nUJe Se hredloKu poslanca Šabiča, *“>» Qd»,opid“ •" 3° *> 4°» «•»'** Dr nT-£T* blagrajni samouprav. — fefrTa QuS°slovanski klub) kri-n* m C Cn ^ ,*n Prav^» da te stilizacije 'da t-rC spreiet'> ker se lahko zgodi, mti ena stranka ne dobi količnika kazit" Tah in kcr se da računsko uo-VefV’ i? more kiti P° tej redakciji DreHi'an at' Pravdno izvoljenih. Zato ^ ^a&a> naj Se ta člen vrne odboru. klubf1' P Hohnjec (Jugoslovanski jgj Itzahteva, da se debate c.volilnem VorT-ln 0 del°vanju oblastnih skupščin pre.1||°..d5^eno. Govornik ne vidi v p0t. .ezečem zakonskem načrtu pro taht10na*ne volilne pravice, kakor to niegova stranka, ker gre za »e d 1 ?^nik. Smatra,, da se s tem *®čiri *Sta manjšinam, kakor Idaje Obžaluje, da se ženskam ne Hč n . na Piavici. — I' .r'c ice Te* vb da se da na podlagi računa dokazati, da stilizacija tega člena ni dobra, ker se v poedinih slučajih ne bo dalo točno ugotoviti, kateri kandidat je pravzaprav izvoljen. — Posl. Mo-skovljevič predlaga, naj pri tem volilnem redu ostane isti sistem, kakor za volitve v ustavotvorno skupščino. — Minister za izenačenje zakona Marko Trifkovič povzame besedo in govori o členu 44. Minister pravi, da je vlada baš zaradi tega izbrala ta sistem, da se velike stranke ne cepijo, ker so velike stranke potrebne za delovanje skupščin. Temu ne more nihče oporekati. Vlada se je odločila za ta sistem tudi zaradi tega, da se stranke pri volitvah med seboj ne pobijajo, ampak da bodo primorane, da se v zrnislu tega sistema poprej sporazumejo in tako pridejo v skupščine, kjer bodo vodile skupno politiko. Minister sprejema predlog posl. Sokiča, da sc del dohodkov iz oblastnih naprav in koncesij steka v oblastne blagajne. Zaradi tega sc strinja s tete, da se v poedinih členih stilizacija v tem zmišlu nekoliko izptemeni. — Zakonodajni odbor preide nato na glasovanje in se obravnavani členi sprejmejo brez posebnih izprememb. .— Seja je bila nato zaključena. Prihodnja seja jutri dopoldne. Diktatura fašiste« eta Kaki. £*šist cabruna je prevzel poveljstvo nad mestom. - TEROR POSTAJA VEDNO HUJŠI. — JUGOSLOVANI V NEVARNOSTI ZA SVOJE ŽIVLJENJE. Do 16- marca. (Izv.) Z Reke P°r°čajo: Vojaško poveljništvo pod jroveljništvom poročnika Cabrune, *nega voditelja fašistov in D’ Annun-*levca, je snoči vzela oblast na Reki . svoje roke in proglasila narodno ®*jrambo s Prodanom na čelu za ^stavljeno. Cabruna je proglasil J°iaško diktaturo. Na vladni palači, “a kvesturi in na magistratu so pojavljene strojnice. Močni oddelki "Jsistov se zbirajo na Dantejevem “Sli in v pristanišču. Vojaško poroštvo namerava imenovati clva ®°sebna vladna svetnika, ki naj bi "brila zakonito vlado. Pripravlja se •klicanje konstituante, ki naj bi '][zPostavila red na Reki. Italijanski Dbslanik na Reki Castelli se trudi z Uniorjem Ferrato in dr. Stiglichem ®°seči, da bi se imenovala vlada, Ustavljena iz zastopnikov vseh JIrank in da se izvolijo osebe, ki naj p se proglasile za zakon, zastopnike 5 bi zamenjale dosedanjo zakonito panellino ustavotvorno skupščino. ijiestom je proglašeno obsedno •tanje. Cabruna pozivlje v svojem ^oglasu prebivalstvo, naj pozabi na »voje antipatije in da se vsi v brat-•kl vzajemnosti zavzamejo in delujmo na to, da sc Reka izroči Italiji. Cabruna pošilja fašiste od hiše do hiše, ki iščejo člane Zanelline konstituante, da bi jih s terorjem prisilili, da podpišejo sklicanje konsti-tuanre, ki naj bi volila novo vlado, katero oni predlagajo na posebni listi. Mnogo teh članov, pristašev dr. Zanelle, se skriva, ne da bi podpisali tega vsiljenega jim poziva, mnogo pa jih je tudi pobegnilo čez mejo. Sedaj se ne ve, ali je kdo podpisal izjavo fašistov. Od časa do časa postaja teror hujši in prebivalstvo, Jugosloveni in pristaši Zanelle so v večni nevarnosti za svoje življenje in svoje imetje. Konzuli Francije, Anglije in Amerike so se obrnili do svojih vlad in jim poročali o nasilju, za katerega ve italijanska vlada in ga odobrava. Konzuli dostavljajo v svojih poročilih, da trpi Reka vsled divjanja fašistov mnogo škode in da bo luka uničena. Ker je reško jugoslovansko prebivalstvo brez vsake prave zaščite in največ izpostavljeno fašistovskemu terorju, se je jugoslovanska stranka na Reki obrnila do beograj. vlade s prošnjo, naj takoj stori korake, da se Jugoslovani na Reki stavijo pod zaščito enega gori navedenih konzulov velesil, ki naj bi ščitili njihovo življenje in imetje. Upari v Albaniji. Jugoslovanska - albanska meja se dobro zavaruje. - TIRANSKA VLADA V SRDITIH BOJIH Z USTAŠI. Beograd, iG. marca. (Izv.) Ministrski svet je na sinočnji seji tudi razpravljal o novih kreditih in je odobril znesek 10 milijonov dinarjev za nabavo premičnih hiš. Vlada si je pridržala pravico odločevanja o onih uradnikih, ki jih zahtevajo njihova r.esortna ministrstva. — finančni minister dr. Kuruanudi jc poročal o naredbi, po kateri se mora tekom treh mesecev razprodati vse luksusno blago v naši državi. Po preteku tega roka ne bo smel nihče več imeti tega blaga v zalogi. — Ministrski svet je tudi sklenil prodati kmetovalcem jaro pšenico za 20% pod nabavno ceno. Med prebivalce v Bosni in Hercegovini naj se razdeli 230 vagonov fižola po znižanih cenah. SPOMENICA HRVATSKEGA BLOKA. Beograda, 16. marca. (Izv.) Ministrstvo za zunanje stvari je dobilo poročilo, da je bila spomenica hrvatske-ga bloka v resnici poslana italijanski vladi s prošnjo, naj jo predloži vrhovnemu svetu v Parizu. Italijanska vlada pa je odklonila sprejem te spomenice, ki tako ne bo prišla pred vrhovni svet. AKREDITIRANI POSLANIKI ROMUNIJE, NEMČIJE IN BOLGARIJE. Beograd, 16. marca. (Izv.) Tekom prihodnjega tedna izroče poslaniki Romunije, Nemčije in Bolgarije, ki so akreditirani na našem dvoru, kralju Aleksandru v svečani avdijenci svoje poverilnice. » REŠKI BRODARSKI SINDIKAT. Beograd, 16. marca. (Izv.) V političnih krogih zelo obsojajo nameravano ukinjenje ravnateljstva reškega brodarskega sindikata, ki ga tvori srbska brodarska družba v zvezi s 23 bankami. Sindikat nameravajo, kakor se doznava iz poučenih virov, ukiniti zaradi tega, da bi nekateri kapitalisti mogli neovirano eksploatirati brodar-stvo. GRKI SO ZAPLENILI NASE BLAGO V SOLUNU. Rim, 16. marca. (Izv.) Grške vojaške oblasti so v Solunu zaplenile blago, ki pripada Jugoslaviji. Beograjska vlada je zoper to nasilje odločno protestirala. TRGOVINSKA POGODBA Z NEMČIJO. Berlin, rG. marca. (Izv.) V glavnem odseku državnega zbora je izvajal zakladni minister Schmidt med drugim: Pogajanja z Litvo so zadela radi zelo visokih odškodninskih zahtev, ki jih stavlja Litva, še na težko-če. Pogajanja glede sklepa trgovinske pogodbe z Jugoslavijo potekajo ugodno. Z Italijo je trgovinska pogodba že sklenjena. GRŠKO-TURŠKO BOJIŠČE. Pari2, 16. marca. (Izv.) Po raznih poročilih z grško-turškega bojišča so jeli Grki pri Koniji napadati. 1 Beograd, 16. marca. (Izv.) Na sinočnji seji ministrskega sveta so *®zprav|jali o naših mejah naprain Albaniji. V poslednjem Času se je tačunalo s tem. da bo nova albanska vteda mogla urediti notranje razbere v deželi, ker je bila priznana neodvisnost Albanije in ker je spodila svojim sosedom, da bo vodila Politiko mirti in prijateljstva. Zaradi je nekoliko popustilo strogo nadzorovanje mej naprain Albaniji, 'j sled najnovejših dogodkov v tej Poželi, pa je sedaj ministrski svet odredil, da se jugoslovansko-alban-•ka meja dobro zavaruje. Beograd, 16. marca. (Izv.) »Polivka« javlja iz Skadra z dne 15. t. m.: Vojnemu ministru Tat Caci se je poučilo zbrati še en bataljon dobro-^oljcev, katere je poslai na pomoč Ahmed begu. Te dobrovoljce je na- bral med okoliškimi plemeni. V tukajšnjih krogih sodijo, da bo tiranska vlada kos vstašem. Po zadnjih vesteh je mesto Tirana padlo v roke upornikom. Doznava se tudi z meje, da se je sedaj položaj v Albaniji nekoliko izboljšal. Ahmed beg se še nadalje drži s svojimi četami v bližini Tirane. Valona, 16. marca. (Izv.) Albansko ministrstvo zunanjih poslov javlja iz Tirane: Nekaj agitatorjev je skušalo v okrajih Drač in Šljak kaliti mir in red. Vlada je nastopila z odločnimi ukrepi in je ves upor v šestih urah zadušila. Voditelji, katerih vladne čete niso ujele, so pobegnili v Italijo. Vesti, ki jih zadnje čase razširja inozemsko časopisje, da je v Albaniji izbruhnila državljanska vojna, ne odgovarjajo resnici. , Madžarske zavnttnostl. Razorožitev na madžarskem je le navidezna. SKRIVAJO PO GOZDOVIH. Beograd, iG. marca-. (Izv.) »Prav-aa* javlja, da je madžarska vlada nenadoma navidez vpokojila mnogo lastnikov, ki pa še nadalje ostanejo v aktivni vojaški službi. Ti častniki no-Sljo civilno obleko. Po vseh krajih, *kozi katere potujejo antantne misije, izpraznjene vojašnice, vojake pa so VOJAKE z vso opremo spravili v gozdove, da bodo na razpolago v slučaju napada. Ni težko uganiti, da bi bila Jugoslavija prva, na katero bi Madžari navalili. List veli, da bi naša vlada morala poslati spomenico in protestirati proti taki razorožitvi na Madžarskem. KONFERENCA V GENOVI SE NE VRŠI. London, 16. marca. (Izv.) »Daily Mail« javlja iz Pariza: Skoro za gotovo smatrajo dejstvo, da se radi položaja angleške vlade za 10. april t. 1, napovedana mednarodna gospodarska konferenca v Genovi, ne bo vršila, AMERIŠKO POSOJILO AVSTRIJI. Washington, 16. marca. (Izv.) Predlog glede odgoditve Avstriji dovoljenega posojila v znesku 50 milijonov dolarjev je bil v senatu soglasno sprejet. Washington, 16. marca (Izv.) Senat je sestavil sklep, da se povračilo Avstriji svoječasno v nakup žita dovoljenega posojila v znesku 50 milijonov dolarjev za 26 let odgodi. BREZPOSELNE PODPORE V ČEŠKOSLOVAŠKI. Praga; 16. marca. (Izv.) Ministrski svet jc danes sklenil provizorni zakon glede podpor brezposelnim podaljšati do konca junija t. 1. ZNIŽANJE ARMADE V ANGLIJI. Londan, 16. marca. (Izv.) V poslanski zbornici je vojni minister predložil proračun za vojsko in izjavil, da želi prihrankov. Armada bo obstajala iz 150.000 mož razen indiskih čet, kar znači znižanje za 20.000 mož na-pram letu 1914. London, 16. marca. (Izv.) Britanska vlada je odredila, da se razpusti 24 bataljonov pehote, štirje konjeniški polki in 47 baterij. Rokopisi se ne Vračajo, juoijaria. Vprašanjem je priložiti znamk« za odgovor. gospodarskega razvoja1 Jugoslavije. Znova se objavljajo podatki o našem izvozu, in sicer za leto 1921. Razmerje med posameznimi izvoznimi predmeti se je v toliko spremenilo, du je stopil les močno v ozadje, namesto njega pa je zavzela živina večji delež na izvozu. Ostalo je, kakor drugače pri nas biti ne more, da izvažamo produkte poljedelstva, živinoreje in gozdarstva. Pripombe, ki si jih danes dovoljujemo s tem v zvezi, pa so druge narave. Opozoriti sc nam zdi potrebno na eno, na kar sc dandanes polaga premalo važnosti. Mi govorimo mnogo o industrijalizaciji in o potrebi, da jo pospešujemo s vsemi sredstvi. Treba pa bi bilo pristaviti, da velja to le za gotove; pokrajine, to je za manj rodovitni jadranski del države. Drugim predelom pa je treba posvečati drugačno skrb. Mi imamo v državi predele, ki predstavljajo izredno rodoviten svet, tako, da spadajo po svoji rodovitnosti med prve v vsej Evropi. Tu bo ostalo poljedelstvo vedno najkoristnejša gospodarska panoga, ki je ne bomo nikdar uspešno nadomestili s kako drugo. Tu se ne bomo nikdar ravnali po Angleški, ki je pustila v travnikih in parkih širne poljane, ker se je prebivalstvo raje lotilo obrti in industriji. To ne velja le o velerodovitni Vojvodini, kjer smo dobili v Banatu in Bački najboljši del ogrskega nižavja, dalje o Sremu in Slavoniji, marveč tudi v večini severne Srbije, kjer je glasom poročil avstrijskih strokovnjakov izza medvojne okupacije zemlja tako plodna, da more dajati toliko sadežev, kot na Ogrskem. Toda na mnogih mestih je še obilo sveta, kjer se da jz zemlje spraviti še mnogo več nego doslej. Naj opozorimo le na osuševanje močvirnih predelov, regulacije rek, ki povzročuje hude poplave; oboje je zelo potrebno na primer v ravni Hrvatski in Slavoniji, v severni Bosni ter severni Srbiji. Dalje igra veliko vlogo način gnojenja in obdelovanja; s tem bi mogli množino pridelka silno dvigniti. Skratka naš cilj mora biti vsestransko zboljšanje zemljedelstva. Ne šablonsko in enostransko podpiranje in pospeševanje industrijalizacije, marveč raci-jonalizaranje poljedelskega obratovanja nam mora biti glavni gospodarski smoter. V tem pogledu mm mora biti za vzgled Danska, ki se je z vso silo vrgla na poljedelstvo in živinorejo in se more vsled tega kljub popolnem pomanjkanju rudnega bogastva in vodnih sil ponašati z lepim blagostanjem. Bližina industrijske Anglije ter Nemčije pripravlja njeni agrarni brigi vedno odprt trg. Podobno je tudi s Holandijo. Mi imamo sicer v svojih sosedih in v Rusiji močne konkurente, toda ne glede na to, da imamo mi dobre in cene prometne zveze po Donavi, moramo tudi pomisliti, da bo vedno bolj napredujoča industrializacija po zapadni in srednji Evropi našemu poljedelstvu ustvarjata najboljši trg. Mi imamo v državi predele, ki so kakor nalašč usposobljeni za gojenje posebnih sadežev, ki zahtevajo specijalne klimatične razmere. V tem oziru smo na boljšem od Rumunije in držav severno od nas. Naša obala na primer je še tako topla, da je v Dalmaciji poleg vinske trte oljka glavna kulturna rastlina. Poleg tega pride še južno in zgodno sadje, ki bi moglo donašatl deželi lepe dohodke, ako se promet primerno organizira. Črna gora, ki je danes naša izrazito pasivna dežela, bi mogla producirati zelo mnogo južnega sadja, olja, pomaranč, rožičev itd., zelo veliko vina in naposled mnogo tobaka, ki je tam zelo dobre kakovosti. Z vsem tem pa se tamkajšnje prebivalstvo bavi še v zelo. majhni meri in na zelo neracijonelen način; da v dosedanjih prometnih razme-. rah na zboljšanje ni bilo misliti, je razumljivo. Mnogi predeli v bližini jadranske obale, Neretve, Skaderskega jezera so prikladni za kulturo riža, kakor so potrdili izvršeni poizkusi.V Makedoniji se že sedaj prideluje precej riža, a bi se mogla produkcija še močno dvigniti. Ta. dežela ima več še drugih specijalnih sadežev, ki bi jih mogla kultuvirati še v večji meri in na izdatnejši način. Sploh je v tem južnem delu naše države ostalo iz turške dobe ravno po ravninah mnogo sveta zanemarjenega in neobdelanega? Ta sam po sebi rodovitni svet je treba kolonizirata in poljedelska produkcija se bo močno dvignila. Seveda bo ponekod potrebna preje kanalizacija■> v svrho osušenja; ponekod bo potrebno umetno namakanje, ki se v vseh deželah sredozemnega kulturnega pasa sijajno izplača. Nevedli smo par primerov, kako bi se mogla produkcija naše države in s tem izvoz dvigniti: z gnojilvijo južnih sadežev v sicer pasivnih pokrajinah pu, bi se mogel občutno zmanjšati tudi uvoz dotičnih produktov. Treba je tedaj v tem oziru krepke, smotrene gospodarske politike, ki bi se vzela za direktivo, da naj ostane naša kraljevina po velikem delu ali celo pretežno agrarna država, tako da sl industrija in poljedelstvo pravilno uredita medsebojno razmerje. ITALIJANSKO IN ČEŠKO STALIŠČE GLEDE BURŠKE. Rim, 16. marca. (Izv.) »Tribuna« ugotavlja, da bosta Italija in Češkoslovaška v vprašanju Burske podpirali stališče Avstrije. PROGLAS PODKRALJA V EGIPTU. London, 16. marca. (Izv) Sultan Fuad je bil danes proglašen za egipt-skega podkralja. VELIK POŽAR V ČIKAGI. Washington, 16. marca. (Izv.) Včeraj dopoldne je v prometnem oddelku Cikage izbruhnil silovit požar, ki se je radi močnega vetra še bolj razširil. Nekaj bančnih poslopij, ena hranilnica, bližnja železniška postaja in več zasebnih hiš je postalo žrtev požara. Kolikor se more dosedaj škoda preceniti, znaša skupno kakih 15 milijonov dolarjev, požar je prejkone zanetila hudobna roka. ŠAHOVSKI MOJSTER. Paiz, 16. marca. (Izv.) 3oletni Rus Alekin je včeraj igral v Parizu hkrati dvanajst partij šaha, ne da bi videl šahovskih desk. Dobil je enajst partij, dvanajsto pa so proglasili za neveljavno. Alekin namerava povabiti Capa Blanco na šahovski turnir. Beograd, 16. marca. (Izv.) Devize. London 320, Pariz 620, Newyorlc 73, ženeva 1400, Milan 350, Praga 132, Berlin 32.5U, Dunaj 1.03. Valute. Češkoslovaške krone 132. Zagreb, 16 marca. (Izv.) Devize: Bev* lin 130—135, Bukarešta 230—340, Milan 1520—1550, London 1330—1370, Pariz 2600, —2675, Praga 575—600, Švica 5800—5900, Dunaj 4.50—4.80. Budimpešta 38.50—0,' Newyork, ček 285—295. Valute: dolarji 278—283, avstr, krone 0—5„ napoleondori 900—0. rom, leji 235—240, žvic. franki 2750—2800, ital lire 1510—1530, Curih, 16. marca. (Izv.) Berlin l.gSL Newyork 515, London 22.33, Pariz 49.5(L’ Milan 25.90, Praga 9.05, Budimpešta 0.62^, Zagreb 1.65. Varšava 0.13, Dunaj 0.065, strijske krone 0.07 Berlin, 16. marca. (Izv.) Dunaj 4.0E5, Budimpešta 33.06, Milan 1363.50, Praga 481.25, Pariz 2425.05, London U78ŽŠ0, Newyork 271.22, Curih 5284.70. Praga, 16. marca. (Izv.) Dunaj 0.665, Berlin 20.55, Rim 290, Budimpešta 6.80, Pariz 511.50, London 248, Newyork 57.075, Curih 1110.50, avstr, krone 0.665. ital. lire 287. Dunaj, 16 marca (Izv.) Zagreb 2198~ 2202, Beograd 8790—8810, Berlin 2697— 2703, Budimpešta 903.50—906.50, Londoft 32.090—32.110, Milan 36.990—37.010, New-york 7398—7402, Pariz 65.480—65.520, Praga 12.777—12.783, Sofija 4870-4880. Curih 143.975—144.025. Valute: DolarlL 7360—7364. bole. levi 4670—4680, angl. futU ti 31.790—31.810, franc, franki 64.980— 65.020, Ital. lire 36.590—36.610, dinarji 8770—8790. rom. leji 5295—5305, švic. franki 143.775—143.825, čsl. krone 12.752-12,758, madž, krone 91350—916.50. 1211 Ljijl. Demokratska manjšina v občinskem svetu ljubljanskem besni po svojem časopisju in v svoji črnobesni ignoranci ne ve, kako bi ohladila svojo jezico nad večino. Včerajšnje »Jutro« ometa-va s psovkami na vse strani. Iz vsakega stavka pa izveni onemoglost demokratske manjšine, ki ne more najti nobenega pametnega argumenta proti »klcpom večine. Ce je hotel Bog koga kaznovati, ga Je udaril g slepoto. In s slepoto je udarjena demokratska manjšina. V dobi so-cijainih reform, se na vse pretese bori proti vsem neodložljivim socijalnim predlogom večine in ubira pot skrajnega reakcijonarstva. Demokrati so nasproti vsakemu moderniziranju Ljubljane in nasprotni vsem komunalnim napravam, ki naj dvignejo belo Ljubljano v gospodarsko procvitajoče se mesto. Včerajšnje »Jutro« v svojem uvodniku in noticah razliva gnojnico smrdečih besedi na večino, ne ve pa povedati v svoji puhloglavosti prav ničesar. Prav je, da se demokrati s svojim zlobnim limonadarstvom sami ubijajo. Ljudstvo danes prav dobro loči demokratsko frazo, od resnega in smotrene-ga dela. Zato se obrača od demokratov. Vse kaže, da so pričeli božji mlini mleti vse hitreje, dokler ne zmeljejo fcadnjega zagrizenega demokračka, z vso njegovo domišljavostjo vred. Oglejmo si samo nekoliko zadnje iklepe občinskega sveta. Vsak otrok že danes ve, da ključ za rešitev aprovizačnega vprašanja ne leti v Ljubljani, ali v kakšnem drugem llovenskem mestu, temveč da so ga prenesli demokrati v Beograd, kjer so ga pa tudi vrgli v Savo. Vse odredbe centralne vlade spričujejo, da delajo demokrati sistematično na to, da iztra-ilajo pasivne pokrajine, med temi tudi Slovenijo. Pomislimo samo na uredbo glede ukinjenja občinskih sodišč proti draginji, maksimalnih cen in določitev 25% dobička. Kaj pomenijo ti proti-ljudski ukrepi centralne vlade, vsi kon-»umenti prav dobro čutijo. Draginja neprestano raste, špekulacija in navi-lanje cen se širi kot povodenj nad se-»tradanim ljudstvom. Demokratsko-radikalna vlada gleda vse to molče, ker se ne upa zameriti Itevilnim izkoriščevalcem, ki v prehranjevalnem kaosu služijo milijone za Svoje debele upravne svetnike. Občinski svet ljubljanski je z nelsprosno jasnostjo pokazal na glavne krivce današnje prehranjevalne krize In zahteval, da vlada revidira svoje nkrepe glede ureditve prehrane. Zahteval je, da se prepove izvoz, prepove trgovanje bankam in da se zopet dovoli občinam določevati najvišje cene. Demokrati so molče glasovali za predloge obč. večine. Udarili so se s tem iflmi sebe po zobeh, ko so glasovali proti svojim lastnim ukrepom v Beogradu. Sedaj hočejo zabrisati utis obsodbe, k! *o jo doživeli v občinskem svetu ljubljanskem. Na vse pretege zavijajo In hočejo zavrniti krivdo prehranjevalne mizerije na ubogo Ljubljano. Toda ves njihov zagovor le z nova dokazuje ijlhovo krivdo. Ljubljanski župan je bil v Beograda ln opozoril vlado na pomanjkanje v Ljubljani ter na brezglavost vladne prehranjevalne politike. Zastonj so bila opozorila ljubljanskega župana. Vrnil se je z Beograda praznik rok. Prinesel je le seboj izjavo kraljevega ministra dr, 2erjava, da slovenska mesta ne morejo pričakovati od vlade nobene pomoči, ker so se izrekla pri volitvah proti demokratom. »Jutru« se zdi izjava dr. Žerjava popolnoma v redu. »Jutro« stoji na stališču, če nisi demokrat — stradaj! To je demokratska politična mo- rala! In Se nekaj: w Beogradu nimamo več ministrov, ki zastopajo Interes vseh državljanov, ampak strankarje, ki aa-govarjajo izstrada ino politiko za one, ki ne gredo z demokrati čež dm in strn. Ali ni to politična korupcija, ki ubija državljansko svobodo, in še več, ki tira državo v propast. Vemo, da vse to demokratom zaman pripovedujemo, ker so v svoji strankarski strasti izgubili pamet in se ženejo samo za političnimi maščevanji. Toda ne pripovedujemo tega zaman slovenskemu ljudstvu! Ljudstvo spregleduje in izreka sodbo. In ta sodba je za demokrate uničujoča. »Jutru« se zdi pustolovščina, če je občinski svet povišal davek na alkohol. Iz katerega poviška bi mestna občina pokrila izdatke za povišanje plač mestnim uslužbencem. »Jutro« se izreka za ceneno alkoholiziranje in proti poviškom plač ubogim uslužbencem. »Jutru« se zdi lahkomiselnost, če je občinski svet sklenil davek na obisk kavaren in gostilen v nočnem času in davek na dobičkanosno igranje, iz katerega davka se bi zvišale podpore ljubljanskim revežem. »Jutro« se s tem očitno izreka proti revežem in misli, da je iz socijalnega stališča opravičljivo, da naj ljubljanski reveži poginejo ed lakote. »Jutro« smatra za zapravljanje, če je občinski svet sklenil zgraditi novo šolo ob Karel Kotnikovi ulici. Bivši demokratski občinski svet je z gradnjo novih šolskih poslopij toliko časa odlašal, da danes ne moremo spraviti v Ljubljani vseh šoloobveznih otrok pod streho. Z gradnjo nove šole se je popravil le star demokratski greh in zadostilo najprimitivnejši kulturni nalogi mest občine, da omogoči otrokom poduk. »Jutro« smatra za cinizem, če je občinski svet sklenil izpopolniti gasilno orodje in nastaviti stalno gasilsko stražo. Gasilstvo se je v Ljubljani dosedaj skrajno zanemarjalo. Ljubljana je vsled pomanjkljive gasilske straže in nezadostnega gasilnega orodja v stalni nevarnosti, da je v slučaju požara izpostavljena največji nesreči. »Jutro« bi moralo le pozdravljati sklep občinskega sveta, če bi mu bila le malo pri srcu varnost ljubljanskih meščanov. Končno še nekaj. Kamen spodtike je »Jutrovcem«, da so narodni socijalisti podpisali predlog, da se regulira Škofja ulica. NSS je podpirala predlog iz enostavnega razloga, ker je prvič regulacija Škofje ulice nujno potrebna in ker je drugič bila ponudba ugodna za mestno občino. Mestna občina je pridobila 5340 kvadratnih metrov sveta, po približno 80 kron kvadratni meter. Kar se pa tiče zgradbe orlovskega doma, ki bi bil baje omogočen z regulacijo Škofje ulice, pa povemo »Jutru« na uho, da ne bo v skrbeh, da bo orlovski dom stal na Dunajski cesti in ne pred Šent-petersko vojašnico. Dr. Pestotnikova demagogija o »Orlih« in narodnih soci-jalistih se tudi pri »Jutru« ne bo odnesla, kot se Že drugje (»Jutro« dobro ve kje!) nil Tako zgleda »Jutrovo« bruhanje na občinsko večino v Ljubljani. Sicer se nam zdi, zakaj je toliko zaletovanja! Liberalni agitatorji po ljubljanskih oštarijah raznašajo vesti, da bodo z novim občinskim volilnim zakonom razpuščeni občinski zastopi v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju. Sporedno z liberalnimi agitatorji dela tudi »Jutro« štimungo za ta demokratski atentat na avtonomijo slovenskih mest. Toda zastonj je trud demokratov. Razpust občinskih svetov naj kar izvedejo, čemu toliko slepomišenja in demagogije! Samo to si naj zapomnijo: Račun brez krčmarja je, zanašati se na nerasod-nost volilcev! Kaj takega je lahko v trošt le skrahirani JDS. Tak je naslov uradni takozvanim priviigiranim trg. agenturam v inozemstvu. ki so čisto srbijanska iznajdba. IJcbena druga država ne pozna te institucije. Slovensko in hrvatsko časopisje ie ze večkrat izrekla umčiijrc * obsodbo te beogradske preskrboval ni-ce raznih članov porodice ali stran-karjev. Naposled se je oglasil celo seri-jozni »Trgovinski Glasnik«, ki je brezdvomno najuglenejši beogradski dnevnik, in obsodil te agencije. V članku 22. februarja t. 1. pod gornjim naslovom pravi, da imamo zdaj v inozemstvu nad 30 takih agencij, ki niso nastale vsled potrebe, marveč radi tega, ker hoče njen »titular« v tujem velikem mestu udobno živeti. Prejšnja mala Srbija je ustanavljala take agencije v 1. 1905 do 1910, ko je Avstrija zaprla uvoz iz Srbije in je bilo treba najti za izvoz nove trge. Te agencije •> imele takrat nekaj smisla. Ali sedanje agencije so nastale največ 1. 1912 1920, ko je bil izvoz večinoma celo zabrajen, a za uvoz nam ni treba agencij pod pokroviteljstvom države. O poslovanju teh agencij izreka tudi »T. G.« uničujočo sodbo. Glavni pokrovitelj privil igiranih agencij je načelnik Todorovič v trgovinskem ministrstvu, oni isti možakar. ki ima riti voati vso našo noarečno trgovinsko bilaneo. Pravijo, da je To* dorovič velik učenjak in teoretik. Toda za načelnika v tako važnem resortu tiče mož/ki je morda malo manj učen po g. Todorovičevem načinu, ali v živem spominu anketa, ki jo je skli-zato bolj praktičen trgovec. Saj je še cal trgov, minister iz cele kraljevine; došli so referenti iz vseh glavnih mest, od vseh trgovskih zbornic in zvez industrialcev, — ali Todorovič jih je po prvi formelni seji zapodil domov, ne da bi prišlo sploh do kake razprave. Povsod drugod bi takega načelnika spodili v 24 urah, pri nas pa gTedo ministri drug za drugim, a Todorovič ostane na svojem mestu kakor pri-smoljen kup nesreče. — Trgovske agencije so se preživele. Nikdo jim ne priznava važnosti ali potrebe za našo trgovino. Ker so ustanovljene edino le v namen, da posamezniki pod pokroviteljstvom države bogatijo, zato nimajo ne časa, ne smisla za proučevanje razmer, trgovskih od-nošajev, stanja in razvoja industrije itd. Ia ako kaj poročajo, da fonnelno ugode predpisom, treba dobro paziti, predno se na njihova poročia pripiše kaka važnost. — Naravnost nečuveno pa je, da posamični sinekuristi delajo kupčije pod protektoratom državne avtoritete. Nič drugega nego ostudna korupcija! Zato proč s goljufijo! Politične vesti. X Shod NSS v Ptuju. Državotvorno »Jutro« je šele po par dneh prišlo do sape radi shoda NSS v Ptuju. Seveda se poslužuje svojih starih manir in podtikavanj, ker stvarno ne more ničesar ovreči. Udeležba sb> je bila najmanj tako velika, ka prejšnjo nedeljo, ko sta bila gospi. ministra Kukovec in Kramer v Ptuju. Na njunem shodu je imela opozicija večino, ni se ji pa dalo besede in se tudi o takozvani resoluciji ni glasovalo, ker se državotvor. gospoda kratko-malo ni upala dati resolucije na glasovanje. Na shodu NSS je bila res dese-torica JDSarjev, med njimi štirje odvetniki. Mogoče so ti tvorili »večinoma pristaše JDS«. Na shodu sem govoril o razmerah v naši upravi in tudi pri finančni upravi in stvarno pajasnil sistem, ki je upeljan glede trošarine in finančne kontrole. Napadal nisem uslužbencev, temveč samo poudaril, da so izpostavljeni po nepotrebnem nevolji ljudstva. Tudi sem govoril o redukciji nameščencev pri finančni upravi v Sloveniji in sem radevolje pripravljen tozadevno dati vsa pojasnila gospodu, ki se je podpisal v »Jutro vem« članku z besedo »financar«, ako ima ta gospod toliko korajže, da s polnim imenom dokaže mojo brezobzirnost. Povdarjam, da se nobeden JDS- erjev protigovornikov ni mogel meri- j torno spustiti v polemiko, ker je pač j resnična dejstva težko ovreči. Ivan Deržič, narodni poslanec. X Ljubljana leze v spisburgarstvo! Tako javlja vest, ki jo je na prvem mestu med dnevnimi vestmi objavil včeraj »Slov. Narod«. Kako utemeljuje to svojo vest: Ljubljanska večina je sklenila upeljati davek na obiskovalce gostiln in kavarn ter na kvarta-nje v javnih lokalih. Nekaj v pouk »Slov. Narodu«! »Slov. Narod« je že sam večkrat pisal, da je Praga eno najmodernejših svetovnih mest. ln v Pragi obstoja davek na obiskovanje gostiln in kavarn v mnogo ostrejši obliki, kot pa v Ljubljani. V Plznu pa, ki tudi gotovo ne zaostaja za Ljubljano pa občinskega davka ne plačujejo samo kvartopirci, temveč tudi »kibi-ci«. Morda bo tudi v Ljubljani še do tega prišlo. Da, lahko se celo zgodi, da bo sedanja večina v ljubljanskem občinskem svetu sklenila celo obdavčenje demokratskih kibicov, ki hodijo v mestno p«.svetovanje le kibicirat k gospodarjenju večine. X Prosto po »Slovenskem Narodu«. NSS je pod peto »klerikalcev« zato, ker so nekateri obč. svetovalci NSS drugače glasovai kot SLS. O, logika! Časopisni glasovi. »Slovenec* prinaša razgovor s poljskim diplomatom, ki pravi: Politični uspeh beograjske konference le nadvse pričakovanje dober; tako glede zaključkov na polju gospodarstva, financ in prometa, kot glede sporazuma med Poljsko ln malo antanto. Med Jugoslavijo in Poljsko Je vladalo vedno prijateljsko razpoloženje, razun nekaterih mimoidočih Netaktnosti obojega časopisja. Poljski diplomat polaga veliko važnost na kulturno zbližanje Jugoslavije in Poljske, ki ga s hrepenenjem pričakujeta inteligenci obeh velikih narodov. *Jatro*. O »Jutrovem uvodniku govorimo na drugem mestu. »Slov. ‘Narod* priobčuje na uvodnem mestu dopis nekega dr. M. C., ki pripoveduje, kako klerikalni rimski ribič lovi na svoje trnke slov. ribe. Spretno izrabljajo klerikalci v svojo svrho vsak neprijeten dogodek, ki razburja našo javnost Tudi vprašanje naših bolnic so pretkano izkoristili v svoje umazane namene. Clankar vprašuje, če so resnično krivi zapiranja naših javnih bolnic Srbi, Beograd In ta prokleta Jugosla- vija, kakor hujskajo klerikalci in njih kupljena separatistična jata ter odgovarja, da so tega zapiranja krivi ravno klerikalci, ki so v bivši Avstriji onemogočili moderniziranje našega zdravstva. Takrat bi oni lahko sijajno takorekoč razširili in izpopolnili deželne dobrodelne zavode, toda vse prošnle, predloge in zahteve je principijelno zavračal klerikalni deželni odbor s cinično frazo, da dežela nima denarja za potrebo nove reklame primarijev! Posledica klerikalnega cinizma je sedanja katastrofa in klerikalci prekašajo danes samega sebe s podtikajočo lažjo, da je vsega kriv samo Beograd. vNaprel« piše o socijalizmu in strokovnih organizacijah ter prihaja do zaključka, da trpi proletarijat že sto- in stoletja pod buržuaznim državnim redom. Deset in desetletja se bori za boljši košček kruha. Ziv-ljenska naloga proletarca pa ni le naloga za delo in kruh, temveč njegova naloga je uveljaviti načelo: kdor ne dela, naj tudi ne je, — pasti mora kapitalistični družabni red. To pa je možno le tedaj, če se bo proletarijat celega sveta v eni fronti in z enim ci- ljem boril sa nov drsiatonf red. Narodnosti*« ln versko vpraianje vabujajo v ljudst medsebojno sovraštvo in zato sodi ali ne priznava narodnostnih in verskih vprar •Novi čas*. Pod naslovom demagogija polemizira »Novi čas« z »Jutrom«, oseW»n glasilom tistega slovenskega ministra ▼ osrednji vladi, ki se izrazil da Ljubljani od centralne vlade ne bo dovoljeno ničesar, dokler bo na magistratu vladala sedanja koalicija. »Jutro« je kljub temu tako pr#" drzno, da napada večino v ljub. obč, svetu« da še ni izvršila nič socijalnega. Temu očitku odgovarja z navedbo dela sedanje večine: Motela je v Ljubljani veliko ljudsKO kuhinjo za 2000 oseb, toda demokrati so* obstrukcijo preprečili sprejem tega predloga. Večina hoče v svrho ublažitve stanovanjske krize postaviti nov magistrat, ki Je nujno potreben, toda demokrati nasprotujejo. Večina hoče zgraditi tržnico, demokrati nasprotujejo. Občina gradi stanovanjske hiše za mestne uslužbence, država, ki jo upravljajo demokrati, ne stori ničesar, ZupaB predlaga, naj se ustanovi stanovanjski fond, za zgradbo stanovanj, demokrati upijejo« da sc davki povišujejo. Večina hoče reorganizirati zanemarjeno mestno gasilstvo, zato »Jutro« očita pustolovščino in cinizem. Večina je uvedla davek na kvartanje, ter got stilniški in kavarniški davek, demokrati govore o neznosnih davkih. Ista vlada pa, katere glasilo je »Jutro«, naznanja 100 odstotno povišanje vseh dosedanjih davkov. Tako pisanje je demagogija. Gospodarstvo. iiija v Simi n iiia ra (Spomenica zveze Industrijcev v Ljubljani) (Dalje.) Davčna merila. Omiliti pa se morajo nadalje sedanja davčna merila. Posebno velja to za ona podjetja, ki polagajo ja\ne račune. Njih preobdačba je evidentna. Zlasti je evidentna preobdačba industrijskih podjetij, ki pripadajo po večini tej davčni kategoriji. Industrijska podjetja plačujejo vobče: 10% no posebno pridobnino, 90% ni enotni državni pribitek, 80% ni rentabilitetni pribitek, 20% ni invalidski davek in 200% ne do 300% ne avtonomne doklade. Vse davčno breme konsumira normalno 60% do 70% in tudi še več čistega bilančnega dobička. Brez dvoma gre to predaleč. Pripominjamo, da smatramo za ne-upravičeno, da so se deželne doklade, koje so svoi čas pobirale dežela Kranjska, Koroška, Štajerska in Dalmacija kot takratne avtonomne oblasti, krat-komalo podržavile. Po dosedanjih določilih se odmerja rentabilitetni odbitek že pri renta-biliteti nad 6%. Za sedanje razmere tako določilo ni primerno. Predlagamo, da se odmerja rentabilitetni pribitek šele pri rentabilileti nad 10 %, do vključno 10% pa se naj ta pribitek n« odmerja. K napravni glavnici naj se prištevajo ne le splošne, marveč tudi specialne rezerve, ker ni primemo, da t slednje izključujejo. Da bi se moralo postopati metodično pri dovoljevanju avtonomnih doklad, da se mora finančna uprava pri takem dovoljevanju ozirati na višino davkov in na skupno višino sveh avtonomnih doklad, smo ie zgoraj poudarjali. Družbe z o. z. naj se obdačijo po I. poglavju tedaj, ako njih napravna glavnica presega 4,000.000 K, t. j. 1.000.000 Din. Sele nad to mero naj se družbe z o. z. obdačijo 9 posebno pridobnino. Slična prememba se je p° naših informacijah uveljavila tudi * češkoslovaški republiki. Dosedaj se vedno veljavna določflna meja P? 1.000.000 K je daleko prenizka in nikakor ne odgovarja več naši valuti. Denarna vrednost teh zneskov odgo* varja prilično predvojnemu znesku p® Ivan Rozman: Naša bel (Dalje.) la neodločni element Je koroška spec .:. .jovi pro- vzročitelji so bili: nasilna germanska civilizacija ler germanski verski, nacionalistični in socialistični nauki, ki so bili vsi pro-žeti s protestantstvom. Ni šlo za to, ali so vsa ta sredstva in nauki v resnici boljši od duševnih vrednot našega slovenskega plemena, ali vsekakor so bili po svoji organizaciji neprimerno jačji. Vprašanje tega neodločnega elementa je imelo v plebiscitni borbi odločilno vlogo in reči se mora, da smo storili ravno v tem pogledu največji pogrešeh Izmed mnogo drugih, ki gredo na naš rovaš. Na ta razred smo zrli, ker nismo Imeli vpogleda v njegovo strukturo, povsem s stališča pristno domačega političnega obzorja. Res je, da je na slov. Koroškem od nekdaj predstavljajo duhovništvo skoro edini kontingent inteligence, ta duhovščina je bila sjcoro brez izjeme pravi vodnik prej omenjenega prvega razreda naših odločnih pristašev in zatorej njegov pravi predstavnik. Resnici na ljubo moramo pribiti da je največji del slov. duhovščine na Koroškem nastopal v plebiscitni dobi nadvse požrtvovalno, v pristno narodnem duhu brez posebnega primešavanja »klerikalizma«. Nasprotno pa je treba ugotoviti, da je omahljivi element po večini nastajal po izborno preračunani protestantski napadalni metodi, ki je bila diametralno usmerjena proti nazorom in delu slov. koroškega duhovništva. Posledica tega je bila, da se je prej dober koroški Slovenec navzel polagoma po šolah, tovarnah in gospodarskih stikih s Celovcem, z Beljakom in Velikovcem te germanske duševna jedkovine ln m razvil v prehodni štadij od- padništva — v omahljivca. Zato so tl omahljivci kaj radi izjavljali: »Da, mi smo Slovenci in slovenske krvi, toda glasovali ne bomo z Vami, ker nočemo duhovniške komande.« K tem izvajanjem pristavljam, da se nikakor ne spuščam na polje pol. strankarstva, ker vem, s kako vnemo in požrtvovalnostjo se je ravno slov. koroška duhovščina udeleževala plebiscitnega dela, ali tako važnega dejstva ni mogoče prezreti. Hočem le osvetiti mišljenje koroškega omahljivca. Razred omahljivcev se je mnogokrat odvračal od nas ravno radi prevelike gorečnosti duhovništva. Ako se je kor. duhovnik moral politično izpostavljati že radi nam zvestega ljudstva, je bil njegov nastop obenem udarec v obraz omahljivcem. Kar smo na eni strani sezidali, smo na drugi podirali. To je sicer ku-riozno, vendar resnično. Iz tega sledi, da smo vse sveje sile uporabljali v prid svojim pristašem, ki so bili itak naši, in proti drugemu razredu odločnih nasprotnikov, za katere nismo imeli nikakih sredstev, da bi si jih pridobili zase ali jih napravili popolnoma neškodljive. Gradili smo si gradove tam, kje; so stale že trdnjave in borili smo se proti sovražniku z zastarelimi pol. metodami, ki pa Je ostal neranljiv zbog svoje premetenosti, pozneje tudi zbog varstva inter. plebiscitne komisije; toda mimo razreda omahljivcev smo šli malone križemrok. Vrtali smo luknje v zrak. V tem smislu smo informirali javnost z bo~nbr.stičnimi čianki ia tako tudi predsednika naše plebisciirc komisije. Kako naj si on kot Srb ustvari v tako kratkem času svoj pravi nazor o položaju na Koroškem, ko ga niti sami nismo doumeli? Ali, dokler je bila demarkacijska črta zaprta in je bil prehod preko nje v pas B omejen, je vplivala na razred omahljivcev vsaj avtoriteta naše uprave. Za svojo osebo sem mnenja, da bi bili kljub svojim pogreškom prodrli pri plebiscitu, ako bi bila ostala demark. črta na starem mestu do konca plebiscita. Ko pa je padla ta črta, so videli omahljivci v tem slabost naše držav« in jeli so dvomiti v njeno moč. In ta njih dvom se je stopnjeval, čimbolj je inter. plebiscit, komisija rušila našo upravo in s teto ugled naše države, kar se je vršilo na vseh koncih In krajin* Ta komisija si je na sijajno premeten način ustanovila s tein* da sl je izvojevala odpravo demark. črte, prejudlc in temeU za vse svoje poznejše nasilnosti, s katerimi je pognala nas« vojaštvo, naše orožnike, nadzornike veleposestev iz ozemlja A ter dovolila prost osebni in blagovni promet med obema paso* voma. S to diplomatlčno potezo ni bil postavljen le status qu<> ante, s tem je triumfirala volja naših nasprotnikov, s tem Je na mah uničen ves naš napor in zadana je bila rana naravno« v srce omahljivcev, ki nas niso mogli ljubiti, a so se nas o® tega časa vsaj bali. Za to pa je načelne važnosti vedeti, ali J bila otvoritev dem. f rte neobhodna nujnost za nas ln kaj b» * bilo zgodilo, če bi se bili temu uprli. Po mojem mnenju bi s® bil dal naš upor uspešno zagovarjali in podpirati z vso P * trebno jurisprudenco. Saj nam je mirovna pogodba dovoli upravo in kako naj ta uprava zdržuje red, ako ji tuja ruši njene temelje? Ravno v tem vprašanju pa pada w°c”]a če ne glavna krivda na našo osrednjo vlado. Ako Je ta zaup' naši pokrajinski vladi takoj spočetka, ko Je ona uvajala Pr , priprave za plebiscit, naj bi Ji zaupala tudi pozneje, ali ej| bi prevzela ta dela v svoje roke takoj začetkom, da bi % njeni fukcijonarji priliko vpogledati v slov. koroške razni®r lastnimi očmi. Ne moremo si pa predstavljati večje dipj°> tične pogr.-ške, ko je bila ta, da so se menjale vodilne ter z njimi vred temeljna načela tik pred odločilnim tre”u,;^2aii Nad kom naj se tedaj jezimo, nad Korošci, ki so se ob takih razmerah celo sijajno, ali nad seboj in lastna » gljenostjo? <». štev. i-000 K Pnpommjamo, da n« vidijo zadržka, da bi se zgoraj označena mejna mera napravne glavnice ne dotočila se dokaj višje. Davek na poslovni promet. Pridružujemo se opetovanim »tvarmni predlogom, da se davek na poslovni promet splošno pavšaiira in a se ukine predložitev knjig oprav-jenega prometa. Pavšaliranje bi se moglo izvesti na ta način, da se pobira ta davek v določenem razmerju do pndobnine plus državne doklade. Ven-ar smatramo, da naj se prometni davek sploh priznava le kot začasen in ®aJ bi se ukinil, čim ozdravijo državne linance. Zgodovina je dokazala, da je davekna poslovni promet davčno bre-6, ki skrajno neugodno vpliva na podjetnost m na razvoj industrije, j-iasti ovira ta davek delitev (Jela (Ar-sitsteilung), ki je bistvo napredka v »sem industrijskem delu, Zvišanje državnih davkov. Opetovano se je v slednjem času stremi finančna uprava za i %nrrri zvišanjem vseh državnih ‘ ^'>0 ves^eb dnevnikov se Je adevni predlog v finančnem komiteju *a>rnil. Ker pa moramo pričakovati, finančna uprava dosledno vztraja *U» svoji zahtevi po zvišanju davkov, *?t0 °pozarjamo, da bi nadaljno zviša-1® davčnih bremen pomenialo narav-Propad vsake industrije v Slove-Omenili smo že, da konsnmirajo J obstoječi davki normalno 6o % do ' % bilančnega čistega dobička. Da J® taka navedba pravilna, more pritrditi frsak finančni izvedenec, ki pozna mate-Posebne pridobnine ter naših avto-doklad. Ako se sedanji držav-t' yavki zvišajo ne za ioo%, temveč le k^*zdatnim poviškom, je sigurno, da h konsumirali davki z dokladami a“ IQo% bilančnega dobička. Zato ®Qram0 zahtevati, da se pred kakimi ukrepi poskrbijo točne statistična tabele in da se točno ugotovi sedanja davčna obremenitev. Z nedopustnimi davčnimi eksperimenti ne bo finančna uprava dosegla budžetnega ravnotežja, nasprotno, ugonobila bp vse gospodarstvo države. X Rezultat posvetovanj v Bukarešti in Vratislavi. Na posvetovanju v Bukarešti in na konferenci med češkoslovaškim in jugoslovanskim minstrom za zunanje stvari v Bratislavi so se določile enotne smernice za končnoveljavno stališče, ki naj se zavzame na mednarodni gospodarski konferenci v Genovi. O tem enotnem stališču dotičnih vlad je bil izdan sledeči uradni komunike: Vlada češkoslovaške republ., Romunije, polj. republ. in kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev so se domenile, da na mednarodni gospodarski konferenci v Genovi zavzamejo enotno stališče. Pri tem jih vodi želja, da je treba Evropi zagotoviti normalno politično gospodarsko življenje. Zaradi tega so te države prišle do zaključka, da je treba doseči: i. Program, ki so ga določili zastopniki zavezniških velesil v Cannesu za gospodarsko konferenco v Genovi, je treba uvesti in o točkah, ki jih ta program izključuje, se ne sme razpravljati. 2. Konferenca stokovnjakov male antante in Poljske v Be- gradu je določila skupne gospodarske smernice, ki naj se uporabljajo na konferenci v Genovi. 3. Potreba, zajamčiti mednarodne trgovinske in transportne, zveze, je treba spraviti v sklad z oziri na samostojnost poedinih zavezniških držav. Med njimi se r:e sme delati noben razloček. 4. Vsaka izmed zavezniških držav se bo udeleževala le onih posvetovanj in odločitev onih vprašanj, ki jo zadevajo. (Žalosten znak za stanje naše vladne poročevalske službe je da moramo tako važne vesti povzemati po inozemskih listih!) Dnevne testi. . Vsem, ki so dobivali naš list brez-JjfcfJo, bodisi, da so obljubili sodelovanje, «1 si iz drugih vzrokov izprosili takšno Rodnost, naznanjamo, da smo primorani jj izrednimi izjemami nadaljno brczplrčtio 3°«lianje ustaviti. Stroški za matorijal in Jelo neprestano rastejo, a naš list je na-"•zan le na naročnino, ker nima za botre JMivnih strank in fondov. Konzorcij »Ju- *°slavlje«. — Uprava državnih monopolov v Beo- Eadu z odlokom od 11. marca 1922 Pr., roj 9315 naznanja na podlagi odobrenja spoda ministra za finance od 4. marca štev. 171 sledeče nove cene za sol, ki J* oddaja iz državnih skladišč. Jedilna sol. i ,^nsleSka sol, kamena sol v gručah, sol briketih in drobna zmleta mineralna sol po Din. za 100 kg. II. Morska bela soi po Din. za 100 kg. III. morska siva sol po Din. za 100 kg. Sol za živino. V brike-Po 200 Din. za 100 kg, drobna zmleta 195 Din. za 100 kg. Sol za ribiče. Mor-l bela sol po 150 Din. za 100 kg. Morska H sol po 140 Din. za 100 kg. Nadalje: Ipadci, Industrijska in denaturlrana soi 1 65 Din. za 100 kg. Pripomba. V tukajš-skladišču se dobiva sedaj bela mor-soL Cene za industrijsko sol veljajo po edanjlh naredbah loko Salina Kreka za Obno in loko Salina Pag za morsko indu-. lisko sol Gornje cene za vse vrste soli JJljajo brez vreč. Vreče, ki se ne vračajo, ,"l Plača po nabavni ceni. — Zopet poletni časi V ministrstvu za ■J*, politiko razpravljajo sedaj o tem, ali g Saj zopet uvede poletni čas, kar je baje *®trebno zaradi prometnih ozirov na naše J**ede, ki so se večinoma izrekli za to voj-■0 novotarijo. Pri nas smo lani lahko izha- •*U s starim Časom, zato bi tudi letos lahko. Ix| — Višji šolski svet je odredil, da se vse tajske listine, kakor duplikati Izpričeval, folskih naznanil, odpustnic itd. smejo izda-**# le v dčžavnem jeziku. ^ — Službo pisarniškega pomočnika pri PT irebčaml na Selu pri Ljubllani je razpi-v Uradnem listu št. 25. w — Take konzulate ima Jugoslavija v ™9*tmstvul Naš konzulat v Clevelandu je ■•davno poslal občini Slov. Bistrici dopis ■ lamo nemškim naslovom Windisch Fei- Jugoslavle. Ali Je potem čudno, da *** tujci ie vedno nazivajo »VVindlsche«? — O lesni Industrijski družbi »Sava« piše neki tržaški, med nami živeči Slo- Jenec, da Je dobil od družbe dopis, v kate-le bil datum 11. maržo, a na zavoju na- ■ °V tvrdke: »Sava, Locieta per 11 Commer-e° • Industria legnani a. g. 1. Ljubljana«. >• spoštujemo sami, zato nas tudi pri-"*wno spoštujejo tujci kot — hlapce. ^ —- Nov gozdarski zakon za celo državo J1* Pr a vi J a posebna komisija v ministrstvu ** »ume in rude. t Splošni delavski štralk Je proglašen * Subotici. Dosedaj stavka okrog 1000 ko-*“*klh delavcev. Volna odškodnina Madžarske. Repa-2i«L *tom**,la Je odredila, da mora Mad-fc« nt Podlagi trianonske pogodbe te- kila treh mesecev oddati 7500 konj, 13.000 ^ov In 7000 svinj, — JJOO.OOO centov tladkorja je izvozila “•»»oslovaika do konca januarja t L ju* 7- železnico Šibenik—Zamblače so za-t* dni graditi. T Alkohol in zločini. V Beogradu se je 1P20 Iztočilo 10,903.739 hi alkoholnih fJM, raznih telesnih poškodb je bilo 2091. 1P21 pa se je Iztočilo 12,377.955 hi al-'u°°la, tolesnlh poikodb pa je bilo 4241. L. ~~ General Wrangel ostane v Beograda “opčideV ** nam#n t* najel neko vilo na Nova tovarna za usnle. Prometna Je zaprosila pri trgovinskem mlnlstr-Srt m?." dovolJenje, da zgradi v vasi Banji nliu novo tovarno za usnje. — Vo}aki-dllaki, ki so služili za času vojne 1916-1917 v Dijaškem bataljonu na Francoskem. Poživljajo se vsi vojaki-dijaki, ki so pristojni na teritoriju ljubljanskega vojnega okruga t. j.: okrajno glavarstvo Črnomelj, Kamnik, Kranj, Kočevje, Ljubljana okolica, Logatec, Novomesto, Radovljica in mestni rnasistrat Ljubljana, in ki so za časa vojne služili v Dijaškem bataljonu na Francoskem v letu 1916 I11 1917, da prijavijo vse svoje natančne službene podatke nemudoma in najkasneje do 25. marca 1922 Komandi ljubljanskega vojnega okru-ga v Ljubljani (Vojašnica vojvode Mišiča). — V Prekmurju se je ustanovilo stanovsko društvo obrtnikov, ne pa stanovanjsko, kakor je zagrešil tiskarski škrat v včerajšnji »Jugoslaviji« . — Umrl je v bt. Vidu pri Lukovici župnik - zlatomašuik g. Mamjan Pavlič, star 81 let. R.. i. p.! k. ^ Prvi krematorij v naši državi. — V P*o«radu se ]e ustanovilo društvo »Oganj«, PJma namen zgraditi krematorij. Za po-HJJbno aparate za sežiganje mrličev se je KOTilJo društvo na reparacijsko komisijo v KjJttUi AuuaU aai fat uUaii * milijon« Ljubljana. « V pojasnilol Z ozirom na poročila demokratskega časopisja izjavljam, da ml je g. Kremžar za svoje, v hipni razburjenosti izrečene besede dal popolno zadoščenje. Kar pa se tiče incidenta z g. Debevcem, izjavljam, da sem se obrnil tozadevno na Udruženje jugoslovanskih novinarjev, sekcija Ljubljana, da stvar razčisti Dr. Peterlin. =s Tedenski zdravstveni izkaz. V dobi od 5„ do 11. t. m. se je rodilo v Ljubljani 37 otrok (17 dečkov, 11 deklic), med njimi 1 mrtvorojeni. Umrlo je v Istem času 24 oseb (13 moških, 11 žensk), med temi 12 domačinov in 11 tujcev. Smrtni vzroki so bili: 3 življenska slabost, 4 jetika, 3 pljučnica, 1 otroška vročica, 4 srčna hiba, 1 slučajna smrtna poškodba, 8 drugih naravnih smrtnih vzrokov. Nalezljive bolezni so bile naznanjene 1 slučaj davice in 2 slučaja Škrlatice. = Krajevna organizacija NSS za Dvorski okraj vabi vse tovariše na občni zbor, ki se vrši v sobto, dne 18. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih restavracije »Zlatorog« v Gosposki ulici. Na dnevnem redu .je tudi poročilo občinskih svetnikov NSS. Tovariši vsi na občni zbor in točno. Odbor. = Na tehnični srednji šoli v Ljubljani ln sicer na oddelku višja stavbena šola se je vršil te dni prvi zrelostni izpit, ki ga je napravilo vseh 12 obiskovalcev zadnjega semestra. Z odliko so napravili maturo: Fr. Jelinek, Ruša Kochova, Milan Koprivec, Marija Martinčeva, Ivo Medved in Ivan Rožman. — Komandant Dravske Divizijske oblasti primace privatne stranke samo ponedeljkom i petkom od 11—12 a načelnik 1 djeneralštaba svakog dana od 16—17 časo-va, Izuzev subotu i nedelju. Na ostale dane dot. u drugo kancelarljsko vreme niko se ne može primati. =« Pogreb brata Janko Kovačiča. — Včeraj popoldne se je vršil Izpred mrtvašnice deželne bolnice sprevod umrlega brata Janko Kovačiča. V sprevodu je korakalo pred krsto nad sto bratov v kroju, s praporji ljubljanskega Sokola in naraščajem Sokola I. Na čelu sprevoda je stopala godba Sokola II. svirajoč žalostne koračnice. Pri mrtvašnici je zapel kombiniran zbor turobne žalostinke, v sprevodu pa so bili zastopani poleg zastopnikov Ju-gosL Sokol. Saveza vse ostale korporacije, bodisi civilne, bodisi vojaške. Dragemu bratu, Id je žrtvoval svoje najboljše sile sokolski stvari, bodi ohranjen trajen spomin! = Gradbena dela v Ljubljani. V Ljubljani je bilo zgrajenih od 1. 1919 do konca I. 1921 42 novih poslopij. 22 od teh je že uporabnih, 20 se jih pa izgotovi tekom letošnjega leta. — Izgubila se je 15. t. m. od tobačne tovarne in do justične palače usnjata denarnica z malo vsoto denarja in več računov. Pošten najditelj je naprošen, da prinese naideno v upravo »Jugoslavije«. Denar si ..Mika »idrfi, Tatvine. Neznan tat' je 4. t m. vlomil v šupo Ivana Bravna v Zg. Šiški in odnesel obleke, perila in čevljev v vrednosti 3000 kron. — Slugi pokojninskega zaveda AL Harohu Je bila ukradena masivna zlata verižica vredna 4000 kron. Maribor. »K mariborskemu gledališkemu vprašanju*. Tozadevni naš podlistek v št 56 je imel pomotoma podpis »Pirc«, namesto »Pohar«, katera napaka se je zakrivila v tiskarni. Javen sJiod z dnevnim redom: »Srbsko • hrvatski spor« sklicuje NSS za soboto ob pol osmih zvečer v Gotzovo dvorano. O hrvatskem vprašanju poroča dr. Ivo Po-liteo, o splošnem političnem položaju posl. Ivan Deržič. »Društvo za varstvo živalt v Mariboru« priredi v soboto, dne 18. t m. ob 20. (8. uri zvečer) svoj občni zbor v stari pivarni — restavraciji g. Halbwidl — v Jurčičevi ulici, na katero zborovanje prav uljudno vabi vse člane in prijatelje živali. Umrla od gladu. V Pobrežju ob Dravi je na peplnico izginila slaboumna posestnica Marija Verdovnik. Cez deset dni so jo našli v gozdu mrtvo. Potom preiskave se je dognalo, da je reva umrla vsled gladu in mraza. Izbrisane so iz trgovskega registra sledeče celjske firme: F. Dollnars Nachfol-ger, Wascheerzeugung; Otto Schwarzl & Comp., Apotheke zur Mariahilf, Janko So-ster, trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki na debelo. Iz seje celjskega občinskega sveta dne 13. t. m. 2upan dr. Hrašovec se je povodom seje spominjal umrlega A Kolenca. — Iz obč sveta sta izstopila Karl Vidic (SSJ) in Vekoslav Špindler (JDS). Mesto prvega vstopi v obč. svet Jos. Deleja, mesto drugega dr. Martin Rus. — Zapisnik zadnje seje se odobri. — V finančnih zadevah je poročal dr. Božič. Dala se je podpora Podpornemu društvu jusosl. akademikov v Ljubljani 10.000 kron In celjski požarni brambi 10.000 kron pod pogojem, da se takoj uvede slovenski poveljevalni iezik. — Dramatičnemu društvu se odda mestno gledališče še nadalje v najem. — Glede mestnih podjetii, elektrarne, plinarne, klavnice, vodovoda, pogrebnega zavoda se razvije obširna debata. Podjetja so skoro vsa pasivna. Samo klavnica Izkazuje prebitek. Elektrarna se bo morala spopolnitl. Pogrebni zavod bo moral dobiti nove vozove. — Mestni vodvod je potreben popravil. Vsled tega se bo zvišala vodarina. — V Gaberju se dovoli »Lastnemu domu« postaviti javen vodnjak, z dotokom iz mestnega vodvoda. — Mesto je prevzelo parno kopališče v najem za pol leta. Po 2mesečnem obratovanju izkazuje kopališče 56.000 kron zgube. Vsled tega bo kopališče odslej odprto samo v petek, soboto in nedeljo. — V gospodarskih zadevah je poročal podžupan Žabkar. — Med drugim se sklene za tlakovanje cest naročiti pri kamnoseški družbi kamenja za 140.000 kron. — Postavi se novi most v Benjamin Ipavčevi ulici. V Aleksandrovi vojašnici se izvedejo potrebna popravila. Cevi centralne kurjave v meščanski šoli se nabavijo nove. Na javni dražbi se proda hiša na voj. strelišču v Pečovniku. Ker je okr. sodišče opustilo ječe v I. nadstropju magistratne hiše, se te ječe spremene v stanovanja. Strmeckiju se dovoli prezidava hiše na Kralja Petra cesti. Napravi se nov trotoar pred magistratom. V obrtnih zadevah se dovoljuje neke nove koncesije, druge se pa zavrnejo. — Tajna seja. Uradnim predstojnikom mestnega magistrata se imenuje dr. Ivo Šubic v VIII. čin. razredu, sedaj komisar pri okr. glavarstvu. Odda se provizomo uradniško mesto pri mestnem knjigovodstvu. Uradnikom magistrata se povišajo osebne in družinske doklade v zmislu zakona o povišanju drag. doklad za drž. uradništvo, po katerem je mesto Celje uvrščeno v 4. razred drag. doklad. Doklade se izplačajo 1. aprila z veljavnostjo od 1. januarja t. 1. Vztraja se na zahtevi, da pokrajinska uprava vrne mestu Celje popolno avtonomijo. Sprejmejo se nekateri prosilci v domovinsko zvezo. — Seja se nadaljuje prihodnji teden. Izobraževanlno društvo »Bratstvo« v Celju ima v petek, dne 17. marca t 1. v društvenih prostorih gostilne »Wilsonc v Gaberju članski sestanek, h kateremu so vabljeni razven članov in članic, kojih prisotnost Je dolžnost, vsi prijatelji društva. Novo tovarno za mizarske izdelke namerava postaviti na Sp. Lamožu mizarski mojster Vehovar. — Jadranska banka bo poleg hotela »Evrope« zidala trinadstropno hišo. Pogrešani deček. Poročali smo že, da je 25 febr. t 1. izginil Sletni deček Leskošek Bruno, sin R. Leskošeka 7. Ljubljanske ceste. O dečku še sedaj ni nikakega sledu. Ker se Je slišalo, da je zadnje čase že več otrok izginilo na nepojasnjen način, se prosi prizadete roditelje, da take slučaje takoj naznanijo pol. oddelku. Mestna občina- je sklenila prodati Rudarskemu uradu bivši »Studentenheim«, kjer se nahaja rudarska šola. Koroško. Mežiška dolina! Nesramna osebna gonja med nami okužuje celo ozračje Mežiške doline. Vsak lajik hoče postati odrešenik naroda, sistem je udrihati po svojih lastnih bratih čim več je mogoče. Mežiška dolina ni poznala prejo tega boja, ona je poznala nacijonalni boj, v tem so osivele cele generacije, upognile pa se niso, stale so trdno v veri do zmage. Marsikateri borec že počiva, lahko mu zavidamo, on ima mir, mi pa, namesto da obdelujemo grudo dobljeno po njih, prirejamo ples furij. — Strankarska strast prihaja na stopnjo osebnosti, hočemo stranki škodovati, onečastimo osebo in stranka Ima madež. Slučaj pa hoče, da prizadeta oseba ima trdo kost, da z argumenti odbija napade, takrat pa ne zadostuje lokalnost, zvedeti mora širša Javnost, dajmo ga v časopis. Dopisnik komaj čaka, kdaj bo zadel usodepolni udarec njegovo žrtev, seveda je sorojak, ampak ne trobi v Isti rog. Ko vidi svoje nesramno delo, veseli se, morda od veselja še pleše. Dopisnikova duševna omejenost ne vidi, da je s tem činom škodoval narodu, tujcu pa koristil. Strast, na kateri trpimo, izrablja naše moči, onemoglost kateri se bližamo* pa koristi tujcu. Komaj smo se trenutno osvobodili spon, bližamo se zopet suženjstvu, tujec nam že zapoveduje, 2e zastruplja naš narod z obljubami, "lemni in dvomljivi elementi hujskajo narod proti učiteljstvu, mi pa pomagamo Istim z napadi po tesop&b. Predrznost »riteoancev. cosUU a vsakim dnem večja, nekateri imajo pogum, napadati učitelje Javno v gostilna, zakaj ne poučuje tudi nemško. Z dejanji je razvidno, da gospodujoči element postajajo pritepenci, oziroma celovški disponenti. Niso opo-minajoče besede prazne, istina je, nemštvo in nemčurstvo prevladuje že skoraj našo lepo dolino. Ne bodimo volkovi, ne žrimo se med seboj, mir med sorojaki, delo naj bo naš cilj. Delo, kako prijetno se glasi ta beseda, saj sladi življenje. Kje vzeti delo, nimamo ga, idustrija skoraj počiva, delavec povezuje svojo culo, gre s trebuhom za kruhom. Dela je dosti, dolina je bogata zakladov, ne najdemo jih, smo slepi, strast sovraštva nas je oslepila. Na Ravnah tik trga Guštanj je jeklarna, katera izdeluje od slabega do najboljšega jekla. Delavstvo bi se lahko poprijelo domače obrti, lahko bi izdelavalo male predmete doma v zabavo in pri tem zaslužilo marsikatero vsoto igraie. Tudi otroci bi se poprijeli kakega lahkega dela, s tem bi Izosfalo pohajkovanje, kar je najboljši prehod k sirovostl. V dolini raste mnogo vrb, gojiti bi bilo potreba to grmičevje, dalo bi porabno vrbovje, iz katerega bi se lahko spletlo mnogo koristnih stvari. Tudi drugega materljala je dosti, s katerim bi ljudstvo zaslužilo mnogo denarja, tako bi postala Mežiška dolina iz doline mizerije, dolina blagostanja. VI, ki ste poklicani od naroda, delajte za narod, videli boste, da v desetletju bode živel rod, ki bo pošten, kremenit, ki se bo zavedal, da je Slave sin. Ako bodo poklicani raje uganjali politiko z osebnimi napadi, propademo, ne pustimo tega, politika naj bo v zadnji vrsti, v prvi skupno delo za socijalno povzdigo ljudstva. Pokažimo tujcu, da gospodarji tu smo ml, ne pa hlapci pritepencev! Mildrag. Sokolstvo. Telovadno društvo Sokol v Ljubljani naznanja svojemu članstvu, da so uradne ure statističnega odseka, ki izdaja društvene legitimacije in znake, sprejema prijavnice novo pristopivših članov in pobira članarino, vsak delavnik od 18.—19. ure v odborov! sobi v Narodnem domu. Bratje in sestre se pozivajo, naj članarino za I. polletje 1922 in prispevek zletnemu garancijskemu skladu, katerega plačati je dolžan vsak član do konca marca t. 1. čimprej poravnajo in si puste potrditi veljavnost društvenih legitimacij. IM i: Dr. Josip Tičar. Bol nalezljivim boleznim. S 17 slikami in 4 tabiami v trobarv-nem tisku. (Zbirka političnih, gospodarskih in soeijalnih spisov 10. zvezek.) 1922. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Str. 158. Cena 10 Din., po pošti —.75 Din. več. V dobi, ko divjajo najrazličnejše nalezljive bolezni, ki so pomorile že na tisoče naših ljudi, smo knjige, kakršno je sedaj izdal dr. Tičar, že zdavnaj pogrešali. Dr. Tičar pravi v predgovoru, da jo je spisal v praktične svrhe, kako ohraniti posameznike pred okuženjem, kako je treba ravnati z okužencem, kako je negovati bolnika, ter se združeno bojevati proti razširjanju posam. kužnih bolezni. Natančno je opisal nastanek, razvoj, potek in zdravljenje 29 najbolj razširjenih nalezljivih bolezni (tifus, griža, da-vica, škrlatinka, koze, dušljivi kašelj, mumps, šen itd.) ter jim pridejal celo vrsto slik, med njimi 7 trobarvnlh. Prepričani smo, da bo knjiga izvrstno služila in zato ne sme manjkati v nobeni slovenski družini. Knjigo je izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. *Dom t Svijet«. lzišao je 5 broj »Doma i svijeta« s ovim sadržajem: Petar Pe-hovič Pecija »Njih troje« (skeč sa slikom), Darinka Turk »Zrinjskog priča«, D. T. Vragoba »U sentimentu«, Fixx »Plešimo, plešimo gospodjice!« (s pokladnim slikama i šalama), Evgenij Kumičič »Primorci«, Ra-bindr. Tagore »Vrtlar«, Pogreb pape Benedikta XV. (sa slikama), Mara Ivančan »Uskrsnuče Pavle Miličeve«, Milan Ribarič »Ana Andrejevna«, M. Prevost »Nimba«, A. Dumas »Vjemost do groba«, Karlo May »Od Bagdada u Stambul«, E. Gaborian »Spis br, 113«, najnovije slike iz doma i svijeta, mode i športa. Listak (književnost, umjetnost, svaštice, gospodarstvo, šah itd). »Dom I svijet« izlazi točno svakog 1. I 15. u mjesecu, a stoji na četvrt godine 100 K. Nakladna knjižara StJ. Kugli, Zagreb, Iliča br. 30. Šport in turistika. Šport. Izšla je 4. številka III. letnika tega glasila slovenskih športnikov ter prinaša: R. Badiura: II. smučarska tekma za prvenstvo Jugoslavije v Planici pri Ratečah, dne 26. februarja 1922. Dr Demeter Bleiweis-Trsteniški: O nemški visoki šoli za telesne vaje. — Občni zbori. — Zitnski šport — Nogomet. — Kolesarstvo. — Službene objave. — Razno. Društvene vesti. Občni zbor »Preporoda« SJSU se vrši v soboto, dne 18. marca ob 15. uri v društvenih prostorih v »Dijaškem domu« (na vrtu Narodnega doma). Za člane in članice udeležba obvezna. Odbor. Krajevna organizacija NSS za poljanski okraj priredi dne 18. t m. ob 7. uri zvečer družabni večer v gostilni g. Pavla Turka. Streliška ulica 22. Tovariši se vabijo, da se sigurno udeleže tega sestanka. Odbor. Člane Jugoslovanske Matice v Ljubllani, ki se Žele udeležiii pokrajinskega zbora v Mariboru uljudno prosfmo, da s« zglase v pisarni Jugoslovanske Matice v. Ljubljani, Pred Škofijo 21 med 2. In 3. ter, med 5. in 6. uro pop., kjer dobe izkaznice, ki jim dovoljuje vstop k delegacijskemu zborovanju in na podlagi katerih imajo polovično vožnjo II. ali III. razreda. Pokrajina. Košenca pri St. Vidu pri Planini. V gostilni »Mažič«, ali kakor ji ljudstvo po domače pravi »gostilna pri Guzejevl smrti« so se zbrali razni vinski bratci, med njimi tudi Ludovik Robič in Franc Šeško. Vsled žensk je prišlo kmalu do prepira, kateremu bi bil sledil tudi pretep, ki Je v tej gostilni na dnevnem redu, da se ni L. Robič raje odstranil. Šeško mu je sledil do doma ter ga klical na »koraž«, na kar se Robič obrne, vprašavšl, česa da želi. Stala sta sl nasproti deset korakov narazen. Šeško sname puško, pomeri Rabiču v prsa in ustreli. V prsa zadeti Robič vzklikne ter se z desno roko zgrabi za prsa, v tem trenutku poči drugi strel in zadene Robiča v desno roko in zopet v prsi. Težko ranjenega so prinesli v posteljo. Rane niso smrtne in Robič bode okreval, vendar boda imel hromo roko. Za svoje junaštvo Je 1» dobil Franc Šeško svoje plačilo od sodišča. Tri mesece strogega zapora In zaplembo puške, poravnavo zdravniških in sodnih stroškov, 6000 kron Robiču odškodnine In še dnevni prispevek 2.50 K petindvajset let. To naj bode vrlim Košenčanom za vzgled-da bodo drugič bolje premislili, kaj se pravi streljati po ljudeh. — Lansko leto so v tej gostilni -skoro do smrti oklall Anton« Šeško, ki je visel vsled zadobljenih ran več mesecev med življenjem in smrtjo. Gostilničar se ni pobrigal, da bi zabrantt pretep, kakor je njegova dolžnost Izgovarjajoč se, da »mora biti nevtralen«, da ga itak domačini mrzijo, imajoč ga za »pritepenca«. Ko bi gostilničar imel v gostilni malo več reda, ko bi imel več možatosti In energije ter ustavil pretepe In poboje r svoji gostilni, pridobil bi sl Izgubljeni ugled zopet nazaj. Omenimo še, da je bil v tej gostilni, oziroma v kleti, od orožnikov, ustreljen zloglasni ropar GuzeJ, pred štiridesetimi leti, ker je imel tu svoj glavni brlog. Takratnemu gostilničarju se je gostilna odvzela, naslednik Mažič jo je pa zopet dobil in tako ji ljudstvo še dandanes pravi »gostilna pri Guzejevl smrti«. Verače pri Kozjem. Bilo Je nekaj časa po prevratu. V Sloveniji je bila takrat klerikalna pokrajinska vlada z dr. Brejcem na čelu. Razni klerikalni mogotci so hoteli takrat uveljaviti svojo avtoriteto In dati duška svojemu političnemu sovraštvu. Kozjanski T. M. in takratni narodni poslanec dr. Fr. Jankovič sta pisala občini Verače med drugim tudi to, da mora župan takoj odsloviti občinskega tajnika Zupanca, čei, da ne uraduje slovenski. Dokazalo se ie pa, da naša občina sploh drugače ne uraduje kot slovenski in občinski tajnik j« ostal na svojem mestu. — Hotelo se Je Izpodriniti župana g. A. Bovha, češ, da jo »nemčur«, da je »premalo naroden«. Oči« vidno niso mogli najti na njem drugih na« pak. Klerikalna struja pod vodstvom Fr* Amona in dekana Tomažiča je vlagala ra*« ne pritožbe in prizive na glavarstvo v Brežicah in pokrajinsko vlado zoper županaš ln dosegli so res razni kalini, da Je izšel v :>Uradnem listu« dekret, takrat že demokratske pokrajinske vlade, kateri na. čelo je bil dr. Žerjav, da je župan Ant Bovha; odstavljen in postavljen gerent toda ne klerikalec Fr. Amon, temveč demokrat Josip Bovha. Župan Anton Bovha se ie radi tega osebno zglasil pri predsedniku pokrajinske vlade dr. Žerjavu v Ljubljani ter z lahkoto dokazal svojo narodno zavest ter ovrgel vsako natolcevanje zagrizenih klevetnikov. Posledica tega je bila, da je g. Ant Bovha še danes župan in klerikalci si še danes belijo glave, kako je to mogoče. Pri lanskih obč. volitvah so bili pa naši klerikalci tako »kunštni«, da so pozabili sestaviti lastno kandidatno listo in tako lahko rečemo, da je zavedna občina Verače, ne samo v naprednih, ampak v — socijalno narodno naprednih rokah in v tej smeri bode delovala tudi na političnem polju. Toliko v vedenje vsem interesentom in slov. javnosti. Razne vesti. * Vojskovanje brz strupenih plinov. Na washingtonski konferenci je sklenjeno, da se v vojski ne smejo uporabljati strupeni plini. Ta predlog je dal na dnevni red zastopnik iz Amerike, nakar so glasovali zanj zastopniki Anglije, Francije, Italije in Japonske. Predlog je sicer sprejet, vprašanje je le, če se bodo tudi njega držali, kajti zadnja vojska ie pokazala, da so marsikake postave bile le na papirju. * Ženska karijera v Belgiji. V Belgiji vrše danes štiri žene službo mestnega župana. To so: gospodična Kleingaert v Ghenveltu, gdč. Izabela Segere v Appelsu, v okrožju Termon-de, zatem gospa Brug^s de Gerpinnes v Veillenu v provinciii Namur in gospa Carlier Renard v Thimougie, mali občini v okrožju Tournai. Te štiri žene so se za časa vojne izkazale kot izvrstne gospodarice, ki so vseskozi sposobne zavzemati častna županska mesta. Vremensko poročilo. Ljubljana, dne 16. marca 1922. Krej I Ura Tlak zraka || Tonu. naka Č || Veter f Otilafncsi (1-101 Padavine mm Ljubljana 7 7390 ■ 5-1 vzhod del. obl. — 14 737-3 11-0 sev. vzh. jasno — 21 736-3 62 v *» — Zagreb 7 765-6 40 brez vetra » 20 Beograd 7 ! 766-4 20 | oblačno — Dunaj 7 767-2 || 10 zapad j| jasno 40 Innsbruck 7 f II ji — Praha 7 — 1 — Opomba: V Ljubljani barometer pada, temperatura normalna. C. N. in A. Ml. Williamson: Cesaričini biseri. (Dalja.) »Du» gospa Sandova sem,« je odgovorila Beverlsy s čudno težavo. »Neveni — ali prinašate morda kako sporoči!-')?«* »Bo že tako, da,« je rekel mož. »Sporočilo imam za vas. Jaz sem tisti, ki bi vas bil moral čakati v Chlcagi dnt 21, septembra lanjske-ga Uta.« VI. POGLAVJE. Zavojček z zlatimi pečati. Klo je zadržala dih in prisluhnila. »Oh, saj res! je dejala Beverley mirno. »To je zanimivo. Upam, da je novica dobra?« »Sporočilo je dolgo,« je odgovoril tujec. »Naročeno mi je, naj se ga rešim osebno. Računal sem, da pridete prej ali slej kaj iz hiše. Ako bi bil vaš soprog z vami, bi vam bil pustil par vrstic, tako pa « »Pustimo tisto, kaj bi bili,« mu je Beverley prestrigla besedo. »Za-zdaj je važno tole,« je nadaljevala tiše, tako da Klo, ki je biU stopila v stran, bliže k vozu, ni več razločila njenih besed. »Vzemite izvoščka in sledite mojemu avtomobilu. Peljeva se v Park. Kadar vidite, da sva se ustavili, se ustavite tudi vi, a v primerni razdalji. Jaz izstopim in pustim prijateljico v vozu, da se popelje nekaj časa sama naprej. Tako $e moreva pogovoriti. Me li razumete?« »Velja,« je rekel mož. Doteknil se je klobuka ter se odstranil, kakor bi bila njegova stvar opravljena. »Vozite počasi skozi Parit,« je Beverley naročila Robbinsu In mignila spremljevalki, naj vstopi pred njo. »Tako mi je žal. da ste morali čakati name,« je dejala. »Upam, da ne čutite prehude slabosti? Klo je bilo zelo šibko, ne od slabosti, marveč od razburjenja. Toda rekla je, da se počuti »sijajno«. Dekle je spotoma opazovalo gospo Sandsovo. Strmela je naravnost predse, in čudna srepost njenega pogleda je pričala, da ne vidi ničesar. Klojino srce je utripalo od nemira. Se davi si je obetala, da bo ta vožnja nekakšno zmagoslavje. Dobro je poznala Centralni Park izza prejšnjih časov, ko je hodila po njem lačna, revna in zapuščena. Toda zdaj ni mogla več misliti na to; skozi okno je gledala le, da se Bever-ley ne bi čutila opazovane. Videla ni ničesar razen migljanja barv — kakor bi se vrtil kalejdoskop pred njenimi očmi. Nazadnje je Beverley izregovo-rila. »Ljubo dete,« je dejala, vem, da si mislite, da je prišel tisti mož s sporočilom, ki se ga bojim slišati. Vem pa tudi nekaj drugega: da vam lehko zaupam U »Vsak hip sem pripravljena umreti za vas!« je vzkliknila Irka. »Verjemite mi!« »Verjamem! Ali tega ni potreba. Rada bi vam samo razložila « »Kakor da vam je treba razlagati — meni!« se je uprlo dekle. »Vem, da ni treba, ali vendar bi vam povedala tole: Rogerja ljubim z vso dušo — toliko stokrat sem vam pripovedovala! In vse, vse na svetu bi dala, da nimam skrivnosti pred njim. Toda imam jo, in moram jo čuvati, ako hočem rešiti življenje nekomu, ki ml je drag. Ta mož in njegovo sporočilo sta del moje skrivnosti. Samo to sem hotela povedati; kvečjemu še, da ne sme zvedeti živa duša.« »Rajša si odgriznem jezik!« je zatrdila Klo. »Hvala vam, dragica! Zdaj, ko sva se zmenili, mi je vaša navzočnost v tolažbo, ne v napotje. Kaj ne, da mi ne zamerite, ako vas pošljem sdmo naprej, jaz pa izstopim in se Izprehodim po parku?« »Prosim vas!« je rekla Klo. Beverley je naglo vzela govorilo ter velela šoferju, naj ustavi. Zavil je h kraju ceste. Bili so baš sredi parka, v prelestnem, zelenem in zlatem okolju miru in krasote. »Rada bi se nekoliko razhodila,« je rekla Beverley Robbinsu, ko je stopila z voza. »Gospodična Rile-yeva je še premalo krepka, da bi mogla z menoj. Peljite jo po Brežnl cesti tja do Grantovega groba; nato se vrnite, a počasi tako da bo videla vse. Čakala vaju bom tu.« Zdelo se je, kakor bi Robbins preveč vestno Izvrševal navodilo. Vozil je celo večnost! Klo se je bala onega dedca z ribjim pogledom, In bila je prepričana, da ga tudi Bever-ley ne mara. Ko se je vrnil Bobbins z vozom na dogovorjeni kraj, je stala tam visoka, gracijozna postava gospe Sandsove v sivem kostumu. »Oh, mari ste naju morali čakati?« je viknilo dekle, odprši vratca, še preden se Je avtomobil ustavil. Beverley ni odgovorila. Zdelo se je, da niti ne sliši. Še ozrla se ni na Klojo. »Domov!« je velela Bobbinsu. »Kakor hitro morete!« Klo je preplašeno umolknila in jedva dihaje gledala dobrotnico, ki se je zrušila na sedež ter sl zakrila obraz z rokami. Voz je bil že blizu Sandsove hiše, ko je Beverley iz-pregovorila. »Odpustite mi!« je dejala, kakor bi se bila zbudila iz sna. »Nisem vam mogla odgovoriti: beseda mi ni šla Iz ust. V strašnih skrbeh sem! Ali vas smem prositi pomoči? Ste li toliko čvrsti, da sl morete dovoliti daljšo vožnjo ter iti nekaj korakov peš?« »To se ve!« je rekla Klo. »Dobro; kadar se ustavimo pred našo hišo, ostanite v vozu. Ne maram, da bi sestra Lakeova vedela, da ste se vrnili. Jaz skočim gori, da vzamem zavoj, ki ga je treba oddati na določenem kraju, in vam ga izročim. Nato vas popelje Robbins — ne skrbite, poučim ga jaz! — do nekega hotela na Broadwayski cesti, ki mu pravijo ,WestmoreIand’. Nikoli še nisem slišala o njem, toda zdi se, da je nedaleč od 33. ulice ter menda prav miren ih spodoben. Stopite tam v restavracijo in naročite si čaj. Kadar pride k vam mož, ki ste ga videli, mu dajte tisti zavoj. To je ves vaš opravek.« »Kar prelehak se ml zdi,« je dejala Klo. »Upam, da bo lehak. Z zavojčkom vred vam prinesem hišni ključ. Ko pridete nazaj, si odprite sami ter idlte naravnost v svojo sobo. Nočem vas zapeljevati v laž — ali vendar Izkušajte ravnati tako, da bo sestra mislila, da sva se pravkar vrnili. Čudno bi se ji zdelo, ako bi vedela, da sem vas poslala po opravkih.« »Ničesar ne bo zvedela,« Je obljubilo dekle. »Bog bodi zahvaljen, da Imam vas! Vidite rekla sem Rogerju, da bom ob štirih doma; ako pa nesem zavojček sama, se morem Vrniti Šele dolgo potem. Saj je Itak že zadnji čas. Evo, pred vrati smo! Zdaj skočim gori. čez pet minut upam biti spet tu. Oh, samo da ne bi bila sestra Lakeova pri oknu!« Pet minut je minilo, a Beverley ni bilo nazaj. Klo je gledala na uro. Deset minut; četrt ure; gospe Sandsove ni! Dekle je že omahovalo, ali naj čaka dalje, ali naj gre za dobrotnico, da vidi, kaj se je zgodilo. Tedaj je prišla. ko, on pa je gvardijanu razbil nož. Ko jc na Starčevo vpitje došla pomoč, )e razbojnik iaginil. V tem ga je začela pridno zasledovati dunajska policija, ki ga je po dolgem iskanju našla r hiii njegovega očeta. Policiji je hladnokrvno priznal, da je storil že več podobnih zločinov. Proda se: VELEPOSESTVO 30 MINUT OD KOLODVORA z sosttao In trgovino na zelo prometnem kraju na prodaj. Ponudbe pod »veleposestvo*, poštno ležeče Žalec. 48? NOVA POLNADSTROPNA (HALBSTOCK) HIŠA se proda s 5 sobami (4 takoj na razpolugo) kuhinjo in vsemi pritiklinami v večjem kraju blizu italijanske meje, 10 minut od postaje in farne cerkve, na prostem, ob lepem drevoredu. Okron hiSe ca 5.400 kvadratnih m najboljšega »veta. Pogoji ugodni Poizvedbe na upravo Usta pod 600.000. 483 HIŠA Z DOBRO 1DOČO GOSTIL-NO NA PROMETNEM TRGU V CELJU na prodaj. Pogoji se poizvejo v gostilni »Pri Gorazdu« v Celju. 459 POSESTVO v Slovenski Bistrici, obstoječe iz 4 oralov zemlje, hiše s 5 sobami In kuhlnlo ter hlevom za živino na prodaj. Cena 700.000 K. Naslov: Dako Car, Slovenska Bistrica 166, Štajersko. 4Q2 Drobil. • Gvardijan napaden v svoji celici. Dunajski kapucinski gvardijan P. Csak, starec r 71, letu, je bil te dni napaden v svoji celici. Napadel ga je bivši sluga Ernst, katerega je gvardijan iz usmiljenja sprejel v službo. Ernst je že prej enkrat luthamil od gvardijana 2000 kron, a končno je bil radi grdega vedenja odpuščen iz službe. Ko je gvardijan mirno delal v svoji celici, je skočil notri Ernst s kijem in robcem, da mu zamaši usta, ga ubije in oropa. Začela se je strahovita borba, v kateri je gvardijan ugriznil Prnsta v ro- KONTORISTINJA ss takoj sprejme. Perfektno /nanj« pisla. tMnSčine In srb-iluvaščine. Nas-pove Skouek, urar M*sint t;£ KN jlOO VO D j Al KIN JA), fcv«žbana, zinesljlva in samostojna izurjena tudi v korespondenci in stiojepj J • se išče takoj za. tovarniško podjetje v l-I * ljani. Ponudbe je poslati na uvravni tega lista (kjer se izve tudi naslov) v šifro: Knji* o vodstvo 254. KGNTOR1ST1NJA samostojna slovenska in nemška korespon dentinja, izurjena strojepiska in ■stermgrai nja. se pod ugodnimi pogoji takoj sprejiti za tovarniško podjetje v l.Jubljaui. Pomio js poslati na upravništvo tega lista P”“ šifro: Konioristinja 254. 4(1 DVA KROJAŠKA POMOČNIKA z vso oskrbo snrejme takoj Martin Brici krojač. Loke 328. Trbovlje !!. 47* KROJAŠKI POAIOČNIK i£če službe, najraje na def.eli. Naslov * upravi lista. Franc Petkovšek, Piamns pn Rakeku. 481 modistka se takoj sprejme. Ivanka Stegnar, mo til st* ka. Ljubljana, Rimska c. 10. 4W JSazisos Kupi se: MALA HIŠA Z VRTOM se kupi v bližini Ljubljane ali žel. postaje na Gorenjskem. Naslov v upravništvu, 488 VEČJA MNOŽINA STAVBNEGA LESA se kupi kakor: trame 3-3 do 12-12 palcev (col), 4 do 12 m. paralelne deske, prima, 13 mm do 50 mm 4-5 m, late 25-50 mm 1 do 5 m, 25-25 mm 2. 4. m. Ponudbe z navedbo cene In obsega na A Pugelj, Celje, Zavodna 49. 485 TEHTNICA PRIPRAVNA ZA MANJŠE OVOJE do teže 5 kg. se kupL. Ponudbe pod »tehtnica« na upravo. 430 CEPLJENE TRTE 2a nov nasad — 7000 kvadratnih metrov — kupim. Ponudbe z navedbo sorte in podlage ter cene pod »Vinograd« na poštni predal 74 v Ljubljani. 399 AMERIKANSKE TRTE divjake dobro ukoreničene kupim par ti-soS komadov. Ponudbe s navedbo sorte in cene pod »Vinograd« na poštni predal 74 v Ljubljani 400 2 GOSPODA se sprejmeta s 1. aprilom na hrano in stanovanje. Naslov v upravi li‘‘n. 490 MEBLIRANO SOBO S HRANO iščem pri boljši gospej v bližini Marijinega trga. Cenjene ponudbe pod »Stalno 30« na list. 479 , ■p r Službe: TRGOVSKI POMOČNIK - mešane stroke, 31 let star, vojaščine popolnoma prost, zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi išče službe, dre najraje v večjo trgovino na deželi. Ponudbe pod »Stane« na upravništvo tega lista. 486 kxk» Tisoča ljudi v vseh deiulah sveta uporabljajo žs 25 let prijetna dišeči Fcller-p „ElsaWfi“ kot KOSMETIKtJM za nego zob, sobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, tar je radi svojega antiseptičnega in čistečega osvežujočega delovanja najboljšega učinka. Kavno tako je priljubljen kot krepko blago delujoče in vrlo prijetno sredstvo sa drsnenj« hrbta, rok, nog in celega telesa Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje in najboljše sredstvo te vrste. Tisoče priznanja! Z zametom tn poštnino ca vsakega: Za prodajale«: It dvoja, ali 4 spe«, stekleni««, . 168 K 14 „ . 8 „ . . . 280 K 3« „ „ 1* „ - , . 804 K POŠTNINE PROSTO na Vaio poito. Kdor denar naprej pošlje, dobi popust v naravi. PRIMOT: Elit oblii z* kurja eitu S la 7 S0 K EU« mentolnl Minili 13 K; El.ia prairalnl pru-i»k 11 K; Pravo Cist ribje ulje W> V: Els* voda t» usta SO K; Kisa kolinaka voda 41 K; El»* Turnški miriš 41 K: Glycarin 6 In 30 K; Iv sol Lysoform SO K; Klneski t«j 3 K; Kisa nrcesn prašek IS K; Strup za mlM lu podKuneSia 12K EU GEN V. FELLSR, lekarnar. STUMCA, donja, Elsatrg št 357 Hrvatsko. ® ® 9 ® * % m Popolnoma varno naložite svoje prihranke v Sl lil Ml V Ulili Marijin trs 8- Podružnica v Murski SobotL Hranilne vloge i|1| Q| brez odbitka rentnega obrestuje s “f1 |2 (0 in invalidnega davka. Hranilne vloge se lahko vplačujejo potom poštno-čekovnega urada, vlagateljem so položnice brezplačno na razpolago. Posojila na zerc»'jteča, zaznambo na službene prejemke, proti poroStvu Itd. e a®®®®®«®®®®®®®®®®®«®®*®*®®®®®®®®®®®®® sta malo rabljena, skoraj Mg prodaj avtomobila nova, cisto v doferem stan}v, dva En entonski Saurer-Lastauto 25 — 30 HP ter Autobus Raff IS—30 HP za 12—IS oseb. Proda takoj: F. Čater, Sv. Rupert, pošta Gomllsko pri Celju. Cena po dogovoru. ■TCTEBMC3B1—MM— Pravi tržaški biči! Tvrdka Ogrin & Peric Prva jugoslovanska tvorniča tržaških bičev, preje v Trstu, sedaj na Laverci pri Ljubljani. Izdelek v različnih velikostih iz pravega koprivnega lesa. Izdeluje se tudi po naročilu. “Cene zmerne In solidne.— DVEHISI, zidani in kliti z opeko, aa državni cesti dve posta]! od Maribora, s 7a orala njiv in sado-nosnikom, za obrtnike. Prva hiša cenjena K 90.000.— druga hiša K 40.000.— Stanovanje takoj na razpolago. Tudi pohištvo iz hrastovega lesa se proda. Poizve se pri AL Oevšenaku, sodarju v Slivnici pri Mariboru. Popolnoma izvežban, prav priden detajlist z večletno prakso, špecerijske stroke za glavno irgovino se sprejme. FRANC DOLENC KRANJ. ima v zalogi tvrdka Kmet & Co., Llubliana. 319 TELEFON 319 Prvovrsten kovašjd premog iahkosorSliv, 5100 kalorij, skorai brez žvepla prodala pretnopvnih Rijučarovci pri Ormožu. i®®® Pri mulili a 5fflcn|te na nato v .Jugoslnaiji’*! tiiuiiiiiiiiUiiiiiiitHiiiiHHiiuiiiiuiiiiuuuiiiiiiiiuiiiuiouiiiumiiiiiiiiitnmmiiiniiiininniiminmniinii^ Savska banba g Beogradu Kralja Milana ul 69 • • • • Tel. 21-61, 19-88 mtanovllma t. 1900. >: »plat d«ta. stavnic« 3.000.000,- dir. lzppšiiie bsb bančne posle naikulantneje sprejema vloge na knjižice proti ugodnemu obrestovanju, I ter jih izplačuje brez odpovedi, otvarja tekoče račune, | daje posojila, i. t. d. f Ima lastna skladišča, ter carinsko posredovalnico v bližini ~ - ■ - ■ železniške proge ob Savi. = Blagovni oddelek Uvos — Izvoi deželnih pridelkov, kupol* la prodala Iti«. ^iritiiimumimiiimiHmiiiii' aaiwwiniiiiiiroiiiiiiiwiiiiBimmimMUina8niniiiniiiitMiiiii!niiiinii:r# ni •®® Zvezna tiskarna in knjigarna v LJUBLJANI * Wolfova ulica štev. 1. Poštni predal 74. :: « :: :: " Telefon 359. -,tTnin,^fiit.Twlr.irTtnnmMtiTrwllitr.rlwitr.i.'!rauwKl; *................ Izvršuje vsa tiskarska dela po konkurenčnih cenah ter se za cenjena naročila najtopleje priporočamo. Točna postrežba! Zahtevajte proračuni S □lavni in odgovorni urednik Zorko fakin. Izdala konzorcij dnevnika »Jugoslaviia*. fiska »Zvezna tiskarna* v. Liutoli«^ Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.


Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi