Pavel Flere v Abrahamovem naročju Ob 50-letnici učiteljskega vzornika Te dni se jc srečal naš P. Flere z Abratnom. Petdesetletnica jc sicer čedna številka, zlasti za onega, ki jo ima še — pred seboj. Običaj je, da se polstoletnica posameznika niti ne praznuje preveč javno, vendar v primerih, kakbr ga ravno navajamo, pa zahteva dolžnost, da ob zaokrožcni življenjski dobi tov. Flereta podčrtamo njegove življenjske uspehe, njegovo žilavo energijo, njegovo odkritosrčno učiteljsko srce — zato »Učiteljski tovariš« ne more mitno dogodka, da ne bi prikazal Pavlove zaslužnosti na številnih popriščih javnega udejstvovanja. Večina naših meni zmotno, da je Flere štajerski rojak, v resnici pa je pristna ljubIjanska srajca. Po dovršenih šolah je šel na prvo službeno mesto na Štajerskb k Sv. Marku niže Ptuja. Zeleno Štajersko je zapustil šele 1. 1924., ko je odšel kot ptujski okr. šol. nadzornik v Beograd. Postavljen je bil na položaj referenta za osnovno šolstvo v ministrstvu prosvete. Poslopje prosvetnega ministra je zapustil od 1. 1924. le za kratek čas lansko leto. Zdaj pa je načelnik budžetnega oddelka v prosvetnem ministrstvu. To bi bili suhi podatki o Fleretovem uradnem poslovanju. Kdor se pobližje spozna s Fleretovim javnim udejstvovanjem, ga bo takoj presodil, da velja jubilanta uvrstiti med najbolj agilne delavce iz učiteljskih vrst. Ze kot učitelj v vinorodnih krajih je odšel leta 1908. v sadjarsko-vinarski tečaj, da je lahko svojim soobčanom pomagal z nasveti in tudi praktično v gbspodarskih vprašanjih. Najbolj zaslužnega pa sc je izkazal Flerč kot pedagog, zlasti še kot pedagoški pisatclj. Neumorno je polnil stolpcc »Pbpotnika«, nekaj časa je bil celo njegov sourednik, z letom 1919. pa ga je pričel urejati celo »am. ter mu je dajal kot tak devet let vse potrebne smernice. Polagal je temelj delovni šoli, si jo je obravnaval v mnogih člankih. Delovno šolo je prikazoval z najraznovrstnejših gledišč in dajal navodila tudi za posamezna predmetna obravnavanja. Takoj po ujedinjenju so naši vodilni krogi, večinoma naši stanovski tovariši, načeli vprašanje, kako uvesti v jugoslovensko šol</ princip enotnosti. Flereta najdemo spet med najbolj vidnimi, ki so stremeli za duhovno unifikacijo mladih državljanov od Triglava do Vardarja. »Učiteljski tovariš« in »Pbpotnik« hranita mnoge Fleretove takratne članke, v katerih je podajal načela o preustrojitvi našega narodnega šolstva, o naši bodoči vzgoji, o smernicah za pouk zemljepisa in zgodovine. Zato je razumljivo, da je deloval tudi pri sestavi učnih načrtov, bil pa je med najbolj iniciativnimi učitelji, ki so se potegovali za ureditev učiteljske izobrazbe in za ustanovitev višje pedagoške šole. Flere pa ni seznanjal svojih tovarišev le z važnimi načeli in smernicami iz domačega jugoslovanskega šolskega vprašanja, dblgo vrsto let je poročal o stanju in napredku šolstva v raznih evropskih državah. Prelistajte »Popotnike«; koliko klenih zrn najdete v raznih njegovih daljših referatih in kratkih pripombah v končnem delu lista, zaznamovanih z značko — e. Še danes so mnogi prav tako a'ktualni kakbr takrat. Poglavje zase pa je Fleretovo književniško delovanje. Največ je nudil kot mladinski pisatelj. Ni šolarske knjižnice, ki bi ne imela v svojem seznamu tudi Fleretovih del. Posrcčena je bila misel, ko je .pričel Flere z učiteljem tov. Erjavcem izdajati naše slovenske klasike v mični priredbi za naše najmlajše. Prav ko to beležim, sem dobil v roke letošnji Glavni seznam knjig naše Učiteljske knjigarne. Fleretovo ime je zabeleženo med avtorji mladinskih del dvanajstkrat! Je pa tudi sotrudnik »Zvončka« in drugih mladinskih ltstov. Njegovo ime stoji zabeleženo tudi na čelnih platnicah nekaterih šolskih knjig (»Šolski list« za III. stopnjo), »Čitanka« (5. del). Med poslednjimi, ki jih je namenil najmlajšim, abecedarjem, pa jc njegova »Moja prva knjiga«. Flere se je ves čas tudi vneto udejstvoval kot organizačni delavec. Ob 10-letnem jubileju naše stanovske organizacije jc stopil na čelo prireditvenega odbora, ki je aranžiral ob priliki kongrcsa I. državno šolsko razstavo. Udeleženci jo imamo vsi v prijetnem spominu in tudi vsa javnost je tedaj naglasila visoko stanjc jugoslovenskega šblstva, kar je najlepši dokaz neumornega dela jugoslovenskega učiteljstva, ki je s tem pokazalo, kam je namerjena miselnost mlade generacije državljanbv: za praktično delo v življenju. Še bi lahko napolnil stolpec našega strokovnega glasila, naštevajoč jubilantove zasluge, ki si jih je nabral do svojega polstolctja. Postavljajoč se vcs v službo naroda, šole in stanu, nam je pokazal, kako naj vsak učitelj prenese klic: delaj za narod, tudi v resnično življenje. Morda je to le zmbtna domneva pisca teh vrst: Flere je prav zadnje čase nekoliko utihnil... Bog ne daj, da ga težc leta! Po vsej verjetnosti bo res, da je Flereta preveč zajelo pisarniško delo. Potisnjen v ozki kabinet v prosvetnem ministrstvu kuje številke in vrta in sc trudi, da čim bolj pomore podvigu naše šole in koristim stanu. Prepričani smo, da se zopct kmalu oglasi, saj njegova sila, moč in nezlomljiva njegova dclavnost jc neodjenljiva. S petdesetimi leti gre on z novimi silami na delb za nas, našo šolo in našo prosveto. - nč.