Poštnina plačana v gotovini.
OBRTNI VESTNIK
Strokovni list za povzdiso in napredek obrtništva drav. banovine
»OBRTNI VESTNIK« I izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu in stane:	GLASILO OKROŽNIH ODBOROV, OBRTNIH ZDRUŽENJ IN OBRTNIH DRUŠTEV DRAVSKE BANOVINE	[Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. 1 I Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski do-1 voljeni le z navedbo vira.
celoletno	Din 40 — polletno	Din 20'— posamezna številka . Din 2‘—	UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: LJUBLJANA, CANKARJEVO NABREŽJE 9.	I Številka pri poštni hranilnici, podruž-l nici v Ljubljani 10.860.
XIX. LETNIK.	V LJUBLJANI, DNE 15. FEBRUARJA 1936.	ŠTEV. 4.
ZBOROVANJE
vsega obrtništva cele Dravske banovine
sklicuje Zveza obrtnih društev
Dravske banovine v Ljubljani
na nedeljo^ 8. marca 1.1. ob pol 10. uri dopoldne
v veliki dvorani Trgovskega doma v Ljubljani
v zadevi pavšalnega obdavčenja obrtnika in njegove razdolžitve
Obrtniki! Za naš nadaljni obstoj se gre! S svojo polnoštevilno udeležbo izpričajte važnost gornjih naših zahtev! Dolžnost slehernega tovariša je, da se tega zborovanja udeleži! Pozivajo se vse stanovske organizacije, da so na tem zborovanju brezpogoj-__c4__nT1pl	Za: Zvezo obrtnih društev dravske ban. v Ljubljani: J. Rebek l. r., predsednik.
Obrtni naraščaj in strokovno nadaljevalno Šolstvo v dobi gospodarske krize
Priobčili bomo ciklus člankov o aktualnih vprašanjih obrtnega naraščaja in strokovnega nadaljevalnega šolstva izpod peresu ing. Kregarja R., prof. srednje tehn. šole v Ljubljani.
I.	Vpliv gospodarske krize na naš vajeniški naraščaj.
Gospod M. Presl inšpektor strokovnih šol Dravske banovine je v svoji knjigi »Strokovnošolska politika« opozoril na nezdrav pojav, da število obrtnega naraščaja s srednješolsko in visokošolsko naobrazbo stalno narašča in ni v nikakem razmerju z dejanskimi potrebami. Število kvalificiranega obrtnega naraščaja pa v zadnjih letih krize celo pada. V tem tiči nevarnost brezposelnosti inteligenčnega strokovnega naraščaja. Nastopilo pa bo občutno pomanjkanje kvalificiranega delavstva, čim se razmere le nekoliko zboljšajo.
Kje je iskati vzroke temu pojavu in v koliko je to v škodo obrtniškemu stanu? Temu je vzrok pred vsem gospodarska kriza. Število učencev v srednjih in visokih strokovnih šolah je odvisno od števila šol, šolskih sob in klopij. Število obrtnega naraščaja je pa odvisno od možnosti zaposlitve, to je od množine dela, števila mojstrov in obrti. Povsem razumljivo je, da mojstri obrtniki, ki morajo vsled gospodarske krize reducirati delo v obratih ali
ga povsem ustaviti in so vsled tega prisiljeni, da odpuščajo kvalificirane delavce, ne morejo zaposliti vajencev. Tudi pri polni zaposlitvi so vsaj prvo leto vajenci za obrtnika breme in je ta zvezana z znatnimi izdatki. Obrtnik ima od vajenca za časa učne dobe prav malo ali pa nobenih koristi, pač pa izdatke za bolniško blagajno, strokovno nadaljevalno šolo itd., poleg tega pa še skrbi in odgovornost.
Vsled pomanjkanja dela postaja število brezposelnih vajencev ali vajenškili aspirantov vedno večje, število zaposlenih pa vedno manjše. Zato morejo oni mojstri, ki imajo še delo; katere gospodarska kriza še ni povsem uničila, izmed teh izbrati najboljše, to je one z višjo izobrazbo, boljših starišev ter take, ki so močne in zdrave konstitucije. Tako zaznamujemo dejstvo, da je danes zaposleno vajeništvo na razmeroma mnogo višji stopnji izobrazbe, kot pred leti. Kriza je na ta način izzvala avtomatično čiščenje obrtniškega vajeniškega naraščaja.
Vedno več je otrok meščanskih starišev, srednjega sloja, ki prehajajo v obrtniški stan. Kriza pritiska tudi na te sloje. Uradniki, učitelji, profesorji in nekateri drugi akademski poklici danes komaj čakajo, da si njihovi otroci sami zaslužijo svoj kruh, kar se zgodi najhitreje z izuče-njem enega ali drugega obrta. Zato ni nič več čudnega, da ima danes že mnogo vajencev par razredov ali celo meščansko šolo, višjo narodno šolo ali par razredov srednje šole.
Da se mojstri branijo vseh izdatkov za vajence, ki niso predpisani z zakonom je
za danšnje prilike razumljivo. Zato se zavarujejo mojstri že v naprej in rajši vzamejo v uk vajence boljših, premožnejših starišev, ki skrbe za svoje otroke ter jim dado med vajeniško dobo zadostno hrano, obleko in druge potrebščine. Da je nivo teh vajencev mnogo višji, ni potrebno posebej poudarjati.
Vsekakor pa ta pojav čiščenja obrtnemu naraščaju samemu in obrtnemu stanu ne bo v škodo. Konkurenca in boj za obstanek, zahteva tudi od obrtnika veliko več inteligence kot svoječasno in strokovno znanje v današnjih časih samo ne zadostuje. Zato je dotok naraščaja iz meščanskih krogov obrtniškemu stanu le v korist. Pač pa obstoja druga nevarnost', namreč ta, da število kvalificiranega obrtnega naraščaja pri zboljšanju razmer ne bo zadostovalo.	'	'
Posebno katastrofalne postajajo razmere pri nekaterih obrtih gradbene stroke, pred vsem pri zidarjih. V nobenedl' obrtu ne more mojster vajenca polno zaposliti, preden ni izučen in nima par let pomočniške prakse. Izjemo v tem oziru tvori le zidarski obrt. Le tu je možna zaposlitev vajenca takoj prvi dan, ne sicer kot zidarja, pač pa kot težaka. Vse one, ki so brez starišev ali sredstev, to so vsi oni, ki se morajo sami preživljati in ne morejo čakati, da jim poteče vajeniška doba, zaposli podjetnik kot težake in jih kot take tudi plača. Zidarske stroke se tak mladenič priuči za silo med drugim težaškim delom. Seveda v teh slučajih ni govora o strokovni naob-razbi, posebno še, ko tak mlad delavec ne more obiskovati strokovne šole. Razmere
so vsled teh nedostutkov že danes take, da je težko dobiti res dobrega, kvalificiranega zidarja, ki obvlada vsestransko svoj posel. Toda to stanje ni le posledica sedanje gospodarske krize.
Takoj po vojni, ko je močno poživljena gradbena delavnost ustvarila zelo ugodne pogoje za ta stavbni obrt, je večina dobrih zidarjev in polirjev napravila izpite za zidarske mojstre, ki so nadalje kot samostojni mojstri izvrševali svoj posel. Tudi je izostal dotok zidarjev iz primorskih krajev in Italije. Vsled velikega pomanjkanja zidarjev takrat tudi ni nihče vprašal, kje se je kdo izučil zidarskega obrta, ali ima pomočniški izpit, ali je obiskoval šolo ali ne. Glavno je bilo, da je znal za silo zidati. Vsak mojster je bil takrat vesel, če je mogel dobiti vsaj za silo izvežbanega zidarja, vsi boljši zidarji pa so bili zaposleni kot polirji in preddelavci. Večina zidarskega naraščaja se je rekrutirala iz težakov. Ko pa je bil tak delavec par let zaposlen kot zidar ali pozneje celo kot polir, potem mu ni prišlo niti na misel, da bi obiskoval strokovno šolo in se izpopolnil na la način v svoji stroki.
Le malo na boljšem je v tem oziru v tesarski ali kamnoseški stroki. Tu je vsekakor potrebno mnogo več strokovnega znanja in izvežbanosti za izvrševanje tega obrta. Pravilna in polna zaposlitev kamnoseškega ali tesarskega delavca je mogoča le. če se je tega obrta izučil kot vajenec. Ali na žalost se je tudi v teh obrtih polagalo vse premalo pažnje na strokovno izobrazbo naraščaja in je število tega danes prav majhno in bo postalo pomanjkanje pri zboljšanju gospodarskih razmer prav občutno.
Mnogo boljše razmere pa vladajo v tem oziru pri drugih stavbnih obrtih, to je pri ključavničarjih, kleparjih, inštalaterjih in mizarjih. Število vajencev je danes še vedno precej veliko.
Kljub krizi pa se opaža prav vesel pojav skoro v vseh obrtih, da namreč večina mojstrov skrbi tako za splošno, kot stro-
kovno naobrazbo vajencev, njihovo zdravje in način življenja sploh. Dalje pazijo tudi na to, da so pravilno zaposleni v delavnici ali na stavbi, da hodijo redno v šolo, da so pravilno hranjeni, zadostno oblečeni itd. Sicer se dobe tudi danes med mojstri še žalostne izjeme, ki vajenca izkoriščajo in namesto da bi skrbeli za pravilno strokovno izobrazbo, vajenca v tem ovirajo. V takih slučajih pač ne preostaja drugega, kot da oblast poseže vmes in prisili mojstra, da izpolnjuje zakonske predpise, ki ščitijo vajenca.
Ustvarila pa je kriza še neko drugo dobrino za vajeniški stan (obrtniški naraščaj), namreč javno skrbstvo. Razna obrtniška društva in druge ustanove skrbe posebno za revne vajence, za sirote in one, ki ne
morejo biti oskrbovani pri mojstru. Ta društva in ustanove so zgradile vajeniške domove, ki nadomeščajo vajencu dom, ki skrbe za njegovo prehrano, zaposlitev iu ga vodijo in nadzirajo v prostem času. S predavanji, knjižnicami itd. mu nudijo priliko, da se splošno in strokovno naobrazi. Tudi je v veliki meri njihova zasluga, da je vajeniški stan z zakoni zaščiten pred izkoriščanjem in da se mu nudi brezplačen pouk in zdravniško oskrbo.
Kljub gospodarski krizi, ki materijalno uničuje obrtnike, pa je obrtniški naraščaj danes mnogo na boljšem in to v materijel-nem, moralnem, strokovnem, kulturnem in zdravstvenem oziru. Z zboljšanjem gospodarskih prilik pa bo našel tudi zaposlitev.
Uredba o volitvl svetnikov zbornic za TOI
Izvrševanje aktivne volilne pravice.
(Člen 8.)
Volijo:
1. pri edinoosebnih obrtih (pri obrtih, ki jih izvršuje posamična oseba) lastnik obrti; volilna pravica rokodelcev pa je vezana na to, da osebno izpolnjujejo pogoje za opravljanje dotičnega obrta;
2. za nedoletne in za osebe, ki so pod skrbstvom ali kuratelo, njih zakoniti zastopniki;
3. pri zapuščinskih masah upravitelji.
Za pravne osebe se izvršuje aktivna volilna pravica po naslednjih določilih:
1.	pravne osebe imajo kot volilci samo en glas. Svojo volilno pravico izvršujejo po osebi, ki izpolnjuje vse pogoje, predpisane za fizične osebe z aktivno volilno pravico. Ta oseba pa mora biti kot član uprave ali kot glavni komercialni ali tehnični pooblaščenec (poslovodja, prokurist, ravnatelj itd.) upravičena, podpisovati firmo. Pri podružnicah izvršuje volilno pravico lastnik ali poslovodja obrata. Pri družbah z omejeno zavezo izvršuje volilno pravico sodno pro-tokolirani poslovodja družbe.
2. Pri javnih trgovskih in komanditnih družbah izvršujejo volilno pravico vsi javni člani, ki so upravičeni, podpisovati družbo. Ker smeta ti dve družbi v smislu dol ocil S tO. ob. z. izvrševati rokodelske obrte le tedaj, če izpolnuje najmanj eden izmed članov družbe, ki je po sklenjeni družbeni pogodbi, odnosno po trgovskem zakonu upravičen, družbo zastopati in voditi, pogoje, ki jih predpisuje zakon za samostojno izvrševanje obrtov, bi smel pri teh dveh družbah poslovodja z mojstrskim izpitom le tedaj voliti, ako je upravičen, da družbo podpisuje.
3. Za državna, banovinska in občinska gospodarska podjetja volijo upravniki teh podjetij.	(Nadaljevanje sledi.)
*	Obrtnike oblačilne stroke, kateri so prejeli poziv k udeležbi pri »Spomladanski modni reviji Obrtniškega društva« v Ljubljani prosimo, da najkasneje do torku, 18. t. m. zvečer dostavijo prijavo Obrtniškemu društvu Ljub-Ijunu, Beethovnova 10. priti. levo.
Alojzij Pavlin:
Zgodovina mode dveh tisoč let
Problem zase je pravilno obleči se za določen kraj in namen. Kakor plesna obleka ne spada na cesto, ne spada v gledališče žemper in športno krilo pri damah, pumparice in smučarske jopice pri gospodih. V tem pogledu je starejša generacija vsekakor boljše odgojena. Mladina pa bi se morala zavedati, da če je dandanes že skoraj vse dovoljeno, ni zato tudi lepo in dostojno. Gotovo je temni krivo nekaj tudi današnje pomanjkanje denarja, toda zdi se mi, da še več pomanjkanje dobre volje in premišljenega gospodarstva z njim. Upoštevanje že tako tradicijonalnih zahtev, je tako rekoč merilo naše kulture v intemacijonalnem pogledu. Tudi to spada k novi, veliki in moderni Ljubljani, ki sicer dokazuje nadpovprečen čut in okus za lepoto in umetnost vsaj v mestu samem na zunaj, vsled česar jo cenijo in poznajo tudi tujci pod imenom bela Ljubljana. Svojemu lastnemu okviru, pa tudi reprezentanci slovenske prestolice, bi bili dolžni vsaj tisti, ki imajo zato možnost in sredstva, vzgojiti brezbrižneže v tem pogledu vsaj z dobrim vzgledom. Vsaj resna volja, okus in dober premislek, nadomesti kolikor toliko pomanjkanje v materijalnem pogledu. Ostane še vprašanje, zakaj in kako nastaja moda? Ravno tako bi lahko vprašali, zakaj nastajajo novi slogi v stavbarstvu, novi izumi v tehniki. Spre-
minja se okus, način uporabe in zahteve. In ker je v korenini človeškega duha, iskati lepše in popolnejše, predvsem pa novo. Seveda so pri tem neizogibne tudi zablode in I>omote. To še najlažje pri modi, kjer je konkurenca in borba za prvenstvo tako izrazita, kakor, naravnost povedano, pri človeški ničemurnosti, podpirana po materijal-nih koristih, ki jih zmaga v tem boju prinaša njegovim voditeljem in diktatorjem. V skoraj dveh stoletjih, odkar se je ta konkurenca pričela, so vse možnosti, ki jih glede oblike in uporabe človeško telo dopušča, že tako izčrpale, da je današnja moda samo perijodično ponavljanje glavnih motivov. Tako je vsaka nova moda prav za prav stara, nekoliko drugače uporabljena. Revolucija je v tem pogledu, kakor nas uči zgodovina, zaenkrat skoraj nemogoča, odprta pa je možnost razlike v materijalui, ki se zato uporablja. Vedno izpopolnjujoča se tehnika in .kemija nudi vedno novih možnosti, ki našim prednikom niso bile znane. Tako žo slišimo o oblekah iz stekla, papirnate so nam znane še iz vojnih let, les, slama, gumi. celuloza, razno perje in umetne svile, se že dalj časa uporabljajo z vedno večjim uspehom. Potrebno in pametno pa je, vse nove stvari šele preizkusiti glede trajnosti in uporabnosti in z različnimi lastnostmi teh tudi računati. Ta točka se mi zdi, bi zahtevala celo nekoliko natančneje razlage, Lahko ste prepričani, da je vse blago, ki ga moda prinaša, res prvovrstno in
trpežno. Toda to le v kvalitetah, iz katerih so izdelani res pravi modeli, ki imajo tudi le v takem blagu zosigurano zmago. Ali ta stvar se potem razvija drugače. Take cene, kot jih ima najnovejše blago modelov, so za splošnost nesprejemljive. Zato se takoj ponarejajo v cenejšem materijalu, pri čemer seveda neizogibno trpi kvaliteta. Posebno za današnje redko tkane, mehke in lahke tkanine bi moral biti materija! samo prvovrsten, kajti tudi za vezanje tkiva pri tka-njui obstojajo neka naravna pravila. Če se jih ne upošteva, ali se jih hoče predrugačiti kakor zahteva moda, ne da se uporabi isti materijal, mora logično trpeti kvaliteta. Kdor jili kupuje, poleg tega ne plača le materijala kot takega, ampak tudi včasih dolgotrajne poizkuse novovrstnega tkanja in vzorca. Znan je slučaj, ko je sicer prvovrsten strokovnjak en mesec poizkušal različne vpeljave in vezave niti za gotov vzorec, pri čemer se seveda pokvari tudi veliko, včasih dragega materijala. Vsled tega je v primeri s kvaliteto, modno blago vodno tudi dražje, kot stari, običajni vzorci, ki se izdelujejo že desetletja. Isto je z novimi, tudi našimi domačimi tovarnami. Vsak začetnik se mora svojega dela šele privaditi. Kljub temu, da rabijo isto volno in iste recepte za apreture, ter imajo iste stroje, bodo morebiti šele v desetletjih dosegli stopnjo zmožnosti starih tovarn. Tudi igrajo pri tem veliko vlogo včasih na videz brezpomembne stvari.	(Nadaljevanje sledi.)
Pomen velesejmov za obrtništvo
Naš narod, obdan od vseh krajev z gozdovi in gorami, se ni mogel posvetiti poljedelstvu, ostal je navezan na obrt in tu je pokazal, da je priden in sposoben delavec.
Obrt potrebuje reklame. V tem pogledu je velesejem zanjo velikega pomena. Razstaviti obrtniške izdelke na vzorčnem velesejmu je živa reklama in zato najboljša, ker ne obeta samo uspehov za kasneje, ampak dostikrat tudi že trenotno žanje uspehe. Hvalevredno je prirejanje obrtnih razstav, ki jih imamo v zadnjem času skoro v vsakem mestu naše banovine. Vendar so razstavljalci na teh [prireditvah navadno samo obrtniki domačega okoliša, ravnotako pa tudi obiskovalci. Zato se splošni uspeh razstavljalcev na takih razstavah ne more primerjati s koristmi, ki jih ima obrtnik, če razstavi na velesejmu. Med 90.000 do
100.000	obiskovalci velesejma bo gotovo tudi dosti zanimancev za njegove izdelke. Spoznal ga bo marsikdo, kateremu je bil dotlej neznan, krog njegovih odjemalcev in naročnikov se bo razširil. Važnost rokodelskega stanu in vrednost obrtniškega dela in izdelka je treba pokazati najširšim plastem konzumentov, pa obenem na prostoru, kjer jih zamorejo primerjati tudi z industrijskimi izdelki iste vrste ali z onimi tujega izvora. Tako se bodo mogli najnazor-nejše prepričati o dobri kakovosti in solidnih cenah obrtniških izdelkov in kmalu bo izginila miselnost, na katero tolikokrat naletimo, da je vse, kar je tovarniško in tuje, tudi ceneje ali celo boljše.
Po drugi strani pa ima obrtnik najlažjo možnost, da se na mestu prepriča o okusu in željah zanimancev, da vidi kako konkurenca ustreza željam, a sam ostaja nezaposlen. Taka opazovanja bo izrabil v svoj prid in sc izpopolnil. Kajti ni zadosti, posvetiti se obrti, ni zadosti izdelke postaviti na trg. Dober obrtnik vedno skuša svoje podjetje in svoje izdelke čimdaljebolj izpopolniti, da mu konkurenca ne more ogrožati obstoja. Marsikdo bi razstavljal na velesejmu, pa pomisli na zastoj v gospodarstvu, na veliko pomanjkanje gotovine in na druge nadloge, ki nas vse tlačijo in duše — pa se ustraši in izgubi voljo.
To pa ne bi smelo biti. Kajti je vedno znak slabosti, kadar človek podleže takim mislim. Pravi obrtnik vobče ne more in ne sme nikdar izgubiti volje za posle svojega poklica. Čim težje so razmere, tembolje se odkriva koliko kdo velja. Delovni in spretni ljudje se mnogokrat dvigajo ravno v dobi težkih razmer, ker znajo izkoristiti slabost onih. ki nimajo odporne sile in hitro podležejo. Oni se pretolčejo mimo takih slabičev in si osvoje položaje, katerih t’ niso znali c-ržfiti. Kdor ume svoje blago v
Ivan Bricelj
pooblaščeni graditelj
Ljubljana, Slomškova ul. 19. - Telefon 25-27
Gradbeno podjetje in tehnična pisarna za vse vrste visokih in nizkih zgradb.
Izvršujem stanovanjske in trgovske hiše, industrijske zgrudbe, popravila in adaptacije v pri-znuno solidni kukovosti po najnižjih cenah.
Tlakujem ceste z lesenimi in kumenitimi kockami, kukor tudi z modernim betonom v najrazličnejših načinih.
Strokovni posveti brezplačni.
Kdor podpira domači slovenski obrt, podpira s tem sebe in svojo narodno zavest.
javnosti spretnejše luveljaljati, ta bo zmagovalec in bo kmalu materijelno nadkrilil svoje tekmece. Kdor hoče danes kaj veljati in ima kaj pokazati, ta zamore samo s pomočjo velikopotezne reklame kaj doseči. Pravi obrtniki umejo sebi sami ustvarjati razmere. Denarna stran, zvezana z razstavljanjem na velesejmu se že da urediti, saj so izdatki zato v primeri s kako drugo vrsto reklame znosni, uspeh pa neprimerno bolj gotov. Za najrevnejše obrtnike pa da vele-sejinska uprava vsako leto nekaj razstavnega prostora brezplačno na razpolago po oddelku za pospeševanje obrta pri kr. banski upravi v Ljubljani.
Letošnji spomladanski velesejem v Ljubljani bo od 30. maja do 8. junija. Geslo zavednega slovenskega obrtništva naj bo: Pripravimo se za velesejem!
Stanovska zavednost je najtrdnejši temelj stanovske organizacije.
Vabilo na REDNI OBČNI ZBOR »Obrtniškega društva v Ljubljani«,' ki se bo vršil dne 29. febr. 1936 ob pol 8. uri zvečer v prostorih restavracije »Zvezda« v Ljubljani.
Dnevni red:
Poročilo predsednika.
Poročilo tajnika.
Poročilo blagajnika.
Volitve odbora.
Slučajnosti.
Vabimo k polni udeležbi naše obrtništvo, ki zna ceniti delo svoje najmočnejše prostovoljne organizacije. Vse zamudnike, ki še niso poravnali članarino, vabimo, da čimprej to store!
Iz naiih organizacij
Ustanovitev Obrtnega društva v Kočevju.
Krajevne prilike in zavest po složnem sodelovanju z ostalim obrtništvom v banovini so dovedle voditelje predstavnike obrtništva h koraku, da si ustanove za svoje področje tudi v Kočevju Obrtniško društvo. In v nedeljo 26. t. m. se je vršila ustanovna skupščina tega društva, katero je obiskalo nad 70 obrtnikov in obrtnic. Predsednik pripravljalnega odbora med tamoš-njim obrtništvom, mnogo zaslužni tiskarnar g. Pavliček je vodil zborovanje ter uvodoma pozdravil tudi navzočega predsednika Zveze obrtnih društev g. Josipa Rebeka. Ob velikem navdušenju in vsesplošnem soglasju so vsi govorniki poudarjali važnost in skrajno potrebo, da tudi kočevsko obrtništvo dobi svoje Obrtno društvo, pod čigar okriljem so prepričani, da bodo imeli svojega najboljšega zaščitnika in vodnika. Za I. predsednika tega društva je bil izvoljen g. Josip Pavliček, tiskarnar v Kočevju. V
odbor so pa prišli ostali ugledni, delavni tamošnji obrtniki.
Veseli nas, da ob tej priliki pozdravimo to novo obrtniško postojanko kar najpri-srčneje in želimo, da bomo v najlepšem soglasju imeli mnogo prilike skupno braniti naše interese.
Skupno združenje v Kočevju je imelo svojo redno skupščino 26. januarja 1936., ki je prav lepo uspela in močno potrdila zavest tamošnjega obrtništva, ki bolj kakor kje drugod preživlja današnje težke čase. Skupščino je vodil predsednik združenja, mizarski mojster Josip Novak, jako spretno ter se je v svojem poročilu dotaknil vseh važnih dogodkov, ki so se tikali združenja in obrtništva. Podpredsednik Zbornice TOI g. Josip Rebek, ki je bil tudi navzoč, je podal v imenu te institucije jako stvarno in obširno poročilo. Osobito je tolmačil navzočim davčne zadeve in bodril k složnemu sodelovanju vsega obrtništva. Potek celotnega zborovanja je bil na višku dostojnosti ter so zborovalci kljub temu, da preživljajo težke čase, potrdili predlog uprave, da znaša letni prispevek združenja tudi za bodoče leto 60 Din. Uvi-devajoč velike žrtve lahko potem tudi članstvo pričakuje več uspehov. Vodstvu združenja na vzorni disciplini najiskre-neje častitamo!
* V četrtek 13. t. m. sc je vršila pod okriljem Zveze Obrtnih društev v Ljubljani anketa radi letošnje jesenske razstave, ki se bo vršila v Ljubljani pod okriljem velesejma. Ta razstava, pod devizo »Uporabljajmo svoj les«, bo imela namen pokazati koristno in racijonalno obdelavo in uporabo domačega lesa; s to razstavo se bo skušalo najti konzumenta našega lesa, obrtnikom pa dati pobudo, da s svojo lastno inicijativnostjo najdejo možnost najrazličnejše uporabe lesa.
Zveza je ruzposlala vsem interesentom vabila z obširnim programom in pričakuje čim več prijav k soudeležbi.
* 26. januarja se je vršila v Tržiču skupščina Zadruge čevljarjev. Predsednik g. I. Praprotnik je poročal o raznih akcijah proti Bat'i. G. Ambrožič je razpravljal v imenu zbornice o akciji za olajšanje mestne trošarine, o davčnih obremenitvah in sl. G. Iglič je poročal o delu okrožnega odbora v Ljubljani. Kljub veliki revščini, ki vlada med tržiškimi čevljarji, se obrtništvo zaveda velikega pomena svojih organizacij, kar je ponovno izpričalo to lepo stanovsko zborovanje.
* V nedeljo, 26. januarja se je v Kamniku vršil redni občni zbor tamošnjega Obrtniškega društva. Uvodoma je pozdravil predsednik g. Škof lepo število zbranega obrtništva, ki je napolnilo gasilski dom ter zastopnika Zveze obrtnih društev iz Ljubljane. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal društveni tajnik g. Justin, je razvidno koliko dela je bilo izvršenega v pretekli poslovni dobi. Hvalevredna inicijativnost kamniških in okoliških obrtnikov, predvsem Meng-šanov zasluži vse priznanje. Sprejet je bil soglasno sklep, da se priredi tudi v tekočem letu
Ne zanašajmo se na pomoč od drugod!
Denarne krize bo konec, čim bodo domači denarni zavodi mogli zopet redno dovoljevati posojila in kredite iz novih hranilnih vlog.
Mestna hranilnica ljubljanska
ima takih po 1. januarju 1933 vloženih, brez omejitve izplačljivih vlog že nad 30 milijonov Din, ki jih obrestuje po 4%, ako so izplačljive dnevno, po 5% pa take, ki so naložene na odpoved.
Stanje vseh vlog je blizu 400,000.000 Din.
Rezervnih zakladov pa 14,500.000 Din.
Stran 4.
»OBRTNI VESTNIK«
Štev. 4.
slična razstava domačih rokodelskih izdelkov, kot preteklo let«, ki nam je še vsem v prav dobrem spominu. Izvoljen je bil za predsednika ponovno agilni in neutrudljivi g. Škof, tajnik g. Justin, blag. g. Uršič. V odbor so bili sprejeti novi mlajši člani, ki bodo novim pobudam in načrtom odbora v krepko oporo.
* V Zg. šiški se je vršil v nedeljo 26. januarja občni zbor Obrtniškega društva za Zg. ši-Sko in okolico. Prav lepemu številu zbranih obrtnikov je predsedoval g. Kurnik, kateri je uvodoma pozdravil zastopnika Zveze obrtn. društev. Nato je v svojem obširnem poročilu razgrnil delovanje in cilje, za katerimi stremi društvo. G. Perko se je v svojem tajniškem poročilu dotaknil vseh dr. akcij.
V novi odbor so bili izvoljeni prejšnji tovariši, kar je znak najlepšega zaupanja.
V proslavo 15. letnice društvenega obstoja je zamišljena večja prireditev, ki se bo vršila meseca junija.
* Občni zbor slaščičarjev. V hotelu Štrukelj se je v torek vršil občni zlbor Združenja slaščičarjev, medičarjev in sorodnih strok. Združenje, ki obstoja že 45 let, je eno naših najstarejših organizacij. Prav posebno se je na zboru poudarjalo škodo, ki jo dela šušmarstvo slaščičarski stroki. Mesto dolgotrajnega predsednika g. Novotnya T. je bil izvoljen g. A. Pelicon, za podpredsednika pa g. Kastelic.
* Obrtniški ples v Kazini. Obrtniško društvo v Ljubljani je priredilo 1. februarja svoj tra-dicijonalni Obrtniški ples. Dvorana je bila polna vesele, razgibane množice, ki se nikakor ni mogla ločiti od okusne in nadvse originalno de-korirane dvorane (po osnutkih Speletiča). >Glas naroda« piše: Obenem smo na plesu Obrtniškega društva občudovali najoriginalnejšo dekoracijo, kar smo jih videli v Kazini. Nad vso dvorano je visela ogromna siva pajčevina, sredi nje pa je ogromen pajek — gospodarska kriza — prežal na muhe in pridne čebelice, ki so se zapletle v njegovo mrežo. Vsaka muha ali čebelica je imela na hrbtu emblem kakega rokodelstva. Res je, vse naše obrtništvo trepeče, kdaj mu izsesa kri neusmiljeni pajek krize.
Ples so obiskali: predsednik Zbornice za TOI g. Jelačin, dr. Hubad v zastopstvu g. bana, dr. Ravnihar, podpreds. mestne Občine, ravnatelj Zanatske banke g. Ogrin Rajko, g. dr. Marn za Zvezo za tujski promet, dr. Pretnar za SPD, ter mnogo odličnih gostov. Za zabavo je skrbela godba planinskega polka iz Škofje Loke.
ŠIRITE svoj stanovski tisk!
SODELUJTE pri »Obrtniškem vestniku«!
* V Celju se je vršila v Obrtnem domu v ponedeljek 10. t. m. širša seja Okrožnega odbora v Celju.
Proračun v višini 48.016.501 Din izdatkov, in
219.000	Din dohodkov je bil soglasno sprejet. S tem se je potrdil tudi članski doprinos po združenjih v višini Din 10.— za člana.
Od samostojnih predlogov posnemamo naslednje: Protest g. Kirbischa proti nerazumljivemu postopanju fin. uprave v Celju v zadevi mesečne naročilne knjižice, ki jo uporabljajo obrtniki. Dalje radi odprave davka na poslovni promet pri pekih, ki ga morajo plačati dvakratno. Naj bi zbornica izposlovala pri fin. min., da bi moral pek svoj poslovni davek plačati že v naprej pri nabavi moke, kot je to slučaj pri mesarjih. Na ta način bi se mogla tudi zatreti nelojalna konkurenca.
Obvestila
* Mizarski dopolnilni tečaj za risanje.
Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani priredi v Ljubljani poseben tečaj za mizarsko risanje. Ta tečaj je namenjen onim mojstrom in pomočnikom, ki so že z uspehom dovršili mizarsko dclo-vodsko šolo ali kak mizarski risarski tečaj. Predmeti pouka bodo: Porazdelitev opreme za družinska stanovanja, ortogonalni in perspektivni pogledi posameznih kosov in celotne opreme, plastika v različnih tehnikah, konstrukcije oken, vrat, izložb, stopnic itd., po želji tudi še slogovno pohištvo.
Pouk se bo vršil ob nedeljah dopoldne od 8. do 12. ure v prostorih Tehniške srednje šole v času od počenši 16. februarja do 21. junija 1936. Poučevalo se bo na popolnoma individualni podlagi, oziraje se na sposobnost vsakega 'posameznega udeleženca posebej in njegove specijalne želje glede poedinih predmefav. Sprejme se v tečaj vsaj 15 udeležencev. Pristojbina za mojstre 150 Din, za pomočnike 50 Din za cel tečaj. V posebnega ozira vrednih primerih se bo dovolila delna ali celotna oprostitev učnine. Prijave je poslati z navedbo točnega naslova nemudoma na Zavod P. O. Zbornice za TOI v Ljubljani. Ustna prijava se bo le izjemoma sprejela tudi na dan pričetka tečaja.
* Nabavne knjižice mesarjev za meso, oddano gostilničarjem. Dravska finančna direkcija v Ljubljani je z odlokom z dne 16. januarja 1936, št. 25.639-V izjavila, da bi se mesarji za meso dobavljeno gostilničarjem lahko posluževali kreditnih knjižic, ker te osebe niso pravi preprodajalci, ki bi do-
bavljeno meso, kot tako naprej prodajali, ampak prodajajo samo jedila, ki jih morajo iz nabavljenega mesa šele pripravljati.
Ministrstvo financ, odeljenje poreza je z razpisom z dne 29. januarja 1936, štev. 4637-III vzelo ta razpis na znanje in izjavilo, da je do cela pravilen in v skladu z zakonom.
Isti pravni položaj kakor za mesarje obstoja tudi za druge obrtnike, n. pr. za peke.
*	Mestna občina v Čakovcu sprejema do dne 20. februarja t. 1. ponudbe za nabavo in postavitev mestne tehtnice.
KRSL3EVIIIE JUGOSLfliME D. D.
PODRUŽNICA LJBLJANA Ga jeva ulica 6. Centrala Beograd.
Delniška glavnica Din 75,000.000 Udeležba države Din 30,000.000
Glavna podružnica Zagreb Podružnica Sarajevo
PODELJUJE
obrtnikom in obrtnim podjetjem menična in hipotekarna posojila, kredite na tekoči račun, posojila na zastavo državnih vrednostnih papirjev, delnic Narodne banke in Priviligirane Agrarne banke.
SPREJEMA
na obrestovanje vloge na hranilne knjižice in tekoči račun, katere izplačuje brez omejitve.
UPRAVLJA
imovino in fonde obrtniških ustanov in organizacij. Izvršuje vse ostale bančne posle.
Brzojavni naslov: »Zanatska« Ljubljana. — Telefon št. 30-20. — Račun Poštne hranilnice št. 14.003.
Kreditno druitvo MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
dovoljuje posojila na menice In kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam^ln tvrdkam
Tiska tiskarna Slovenija (pred-
Odgovorni urednik Rudolf Lavrenčič. — Za konzorcij »Obrtnega vestnika« Josip Rebek,
itavnik A. Kolman). — Vsi v Ljubljani.