LETO L ŠTEV. 18 Koper, sreda SO. aprila 5952 POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN Letošnji Prvi maj proslavljamo v polnem zaletu borbe za zgraditev socializma, za poglobitev in razširitev resnične socialistične demokracije, za ostvaritev blagostanja naših delovnih ljudi in splošni napredek naše države. Istočasno proslavljamo letošnji Prvi maj v znamenju krepitve borbene enotnosti naših narodov in učvrstitve' obrambnih sil naše države za obrambo svobode in neodvisnosti naše socialistične domovine pred napadalnim pritiskom in osvajalnimi načrti vlade Sovjetske zveze in vlad vzhodnega bloka. Ko branimo svojo svobodo in neodvisnost, se borimo za ohranitev miru v svetu, za razvijanje sodelovanja in razumevanja med narodi in državami. To je tudi stvarni prispevek k mednarodni solidarnosti delovnega ljudstva vsega sveta in resničnemu napredku človeštva. Prvi maj ima za naše kraje pa se poseben pomen. Po štirih letih krvave borbe vsega našega ljudstva je naše kraje in Trst osvobodila naša zmagovita ljudska armada in prinesla prav na mednarodni delavski praznik svobodo našemu trpečemu ljudstvu. Te svobode so se naši ljudje še posebej razveselili, ker je prišla po dolgih letih zasužnjevanja in fašističnega zatiranja. Danes, po komaj sedmih letih, ko je zmagovita JLA porazila italijanski fašizem, pa skušajo ostanki fašističnih band vseh mogočih odtenkov in barv ponovno segati po naši zemlji in z manevri svojih spletkarjev hočejo ponovno doseči neke pravice, ki so jih ob porazu za vedno izgubili. Naši narodi pa se niso nikoli odrekli svojim upravičenim zahtevam in ne bodo tudi nikoli popustili v svojih še bolj upravičenih težnjah. Naše delovno ljudstvo, prekaljeno v borbi proti fašizmu in v borbi za izgraditev svoje lepše bodočnosti, ima v obrambo svojih pravic močno armado. Če poraženi italijanski fašizem postavlja vprašanje Trsta, bodo nasi narodi morali slej ko prej postaviti vprašanje svojih zatiranih bratov v Corici in Slovenski Benečiji. Le tako, združeni v svobodni socialistični domovini, bomo vsi v bratstvu in enotnosti praznovali Prvi maj. Vsem bralcem in naročnikom želita ob 1. maju uredništvo in uprava Slovenskega Jadrana vse večjih delovnih uspehov! URADNA VOLILNA KAMPANJA SE ZAČNE 2. MAJA Pretekli pclek opoldne so zaključili z vlaganjem kandidatnih list za upravne volitve na področju cone A Tržaškega ozemlja, ki bodo 25. maja t. 1. Z istim dnevom so zaključili tudi s prijavami vezanih list za občine Trst in Milijo, kot to predvideva italijanski volilni zakon, ki ga je ZVU razširila na Trst in okoliške občine. V Trstu so vložili 14 kandidatnih lisi in sicer: KP - STO (kominformisti), Auto-nomno gibanje za Julijsko krajino, Slovansko - italijanska ljudska fronta, Fronta za neodvisnost, Italijanska liberalna stranka,, Monarho - kvalun-kvistična fronta, Italijanska republikanska stranka, Krščanska demokracija, Italijanska socialistična stranka (Nenijevci), Italijansko socialno gibanje (ncofašisti), Tržaški blok, Monarhistična nacionalna stranka, Slovenska narodna lista in Socialistična stranka Julijske krajine. V tržaški občini sta se prijavili dve vezani skupini in sicer: 1. Krščanska demokracija, Italijanska liberalna stranka, Italijanska republikanska stranka in Socialistična stranka Julijske krajine in 2. Monarhistična nacionalna stranka in Italijansko socialno gibanje. — Kakor vidimo so se povezale štiri italijanske iredentistične stranke, ki so imele dosedaj tržaško občino v svojih rokah in dve najskrajnejši desničarski stranki: monarhofašisti in ncofašisti. V Mil i j ah. kjer velja kot v Trstu zakon o vezanih listah, so vložili naslednje kandidatne liste: KP-STO (kominformisti). Lista ljudske zveze za neodvisnost, Krščanska demokracija. Italijanska republikanska stranka in Socialistična stranka Julijske krajine. Zadnje tri stranke so se povezale med seboj. V drugih slovenskih podeželskih občinah so vložili naslednje kandidatne liste: De vin - Nabrežina: Lista slovenske skupnosti, v kateri so zastopane slovenske stranke in politične skupine, ki se borijo proti povrnitvi Italije v Trst; KP-STO (kominformisti), BIocco triestino (lista skupine italijanske manjšine, ki je proti priključitvi Trsta k Italiji) in Italijanska demokratska zveza, ali lista italijanskih iredentistov. ki so se v zadnjih desetletjih naselili v de-vinsko nabrežinski občini. Z con Hi: Lista slovenske skupnosti in KP-STO (kominformisti). Repen-tabor: Lista slovenske skupnosti, Neodvisna gospodarska lista in KP -STO (kominformisti). Dolina: Lista slovenske skupnosti. Neodvisna gospodarska lista in KP-STO (kominformisti). Uradna volilna kampanja se začne 2. maja. ZVU je sporočila, da bosta obe tržaški radio-postaji na razpolago vsem političnim strankam in skupinam, Na conskem predsedništvu pa so ustanovili poseben odbor za volilno premirje, ki ga sestavljajo predstavniki vseh vloženih kandidatnih list. Pretekli teden so kominformisti-čni Enotni sindikati in Delavska zbornica v Trstu iz političnih razlogov razširili tudi na področje A Tržaškega ozemlja stavko italijanskih tiskarskih delavcev in novinarjev, da hi tako dokazali povezanost Trsta z Italijo. Proti tej politični špekulaciji so odločno nastopili tiskarji Založništva tržaškega tiska, kjer se tiskata lista »Primorski dnevnik« in »II Corriero di Trieste«. Na obenem zboru so z ogromno večino sprejeli predlog, da gredo na delo, ker napovedana stavka v Trsti! ni imela nobenih vezi z zahtevami tržiških tiskarskih delavcev in je bila v Trstu napovedana samo iz političnih razlogov v podporo italijanske aneksionistične politike. 0 PROSLAVA 11. OBLETNICE USTANOVITVE OF SLOVENIJE V vsem Istrskem okrožju so slovesno proslavili 11. obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte Slovenije. Centralne proslave v Ljudskem gledališču v Kopru so sc udeležili predstavniki ljudske oblasti in množičnih organizacij ter velika množica slovenskega in italijanskega prebivalstva. O pomenu Osvobodilne fronte Slovenije sta govorila predsednik sveta za prosveto in kulturo OLO Živa Beltram in tajnik MLO Koper tov. Leon Fusili. V pestrem programu pevskih, glasbenih, baletnih in dramatikih točk so sodelovali orkester;! odreda JI,A iz Portoroža, komorni zbor Radia jugoslovanske cone Trsta, učiteljski pevski zbor koprskega okraja, pevki zbor. učiteljišča iz Portoroža, pionirski pevski zbor gimnazije v Kopru, baletna šola iz Kopra, folklorna skupina učitNcljic UPZ in člani ljudskega gledališča iz Kopra. Slovesne proslave obletnice ustanovitve OF Slovenije so bile tudi v Piranu, Vanganelu. Šmarjah. Št. Petru in drugih krajih okrožja. FORMIRANJE NOVIH OBČINSKIH LJUDSKIH ODBOROV V ISTRSKEM OKROŽJU Te dni so člani plcnumov doseči a-jih KLO formirali nove občinske ljudske odbore v Istrskem okrožju. V soboto so formirali novi občinski ljudski odbor Koper - okolica, v ponedeljek in torek pa tudi občinske odbore v Portorožu, Sičovljali, Mare-zigah. Šmarjah, Dekanih in Izoli-oko-lica. Po končanem formiranju so bile prve seje novih občinskih ljudskih odborov, na katerih so izvolili predsednika občinskega LO ter imenovali tajnika, člane komisij in ostale uslužbence. Na prvih sejah so razpravljali tudi o prevzemu poslov dosedanjih KLO, ki se s tem dnem ukinejo. Formiranje občinskih ljudskih odborov je začasno, kajti glede na odlok, ki so ca sprejeli na zadnjem zasedanju IOLO, se morajo v roku enega leta izvršiti volitve. POSTOJNA. — Na pienumu AFZ Postojne in Ilirske Bistrice so delegatke soglasno obsodile pohlep italijanskih imiperialistov po nas; zemlji. V diskusiji so razpravljale o ukrepih za zaščito matere in otroka ter obsodile proti! judsko duhovščino, ki hoče zavaj iti mladine v misticizem. R.aizpravlja'e so tudi o IV. kongresu AFZ Slovenije in sklenile, da se bodo vključile v predkongresno tekmovanje, ki bo trajalo do oktobra. Na p'enumu sta dobili priznanje za požrtvovalno delo v zadružni sekciji Ilirska Bistrica tovarišici Marta Urbančič in Milica Primožič, S- B. CERKNICA. — V soboto in nedeljo je SKUD Cerknica uprizorilo VIPAVA. — Predpreteklo nedeljo so bili v Vipavi trije pomembni dogodki: ponovno protestno zborovanje zoper nepravično londonsko konferenco, občinska mladinska konferenca in jurjevanje pionirjev Demonstracije proti nadaljevanju londonske konference so bile največje, kar jih pomnijo v zgodovini Vipave. Ljudstvo je skupaj z vojske krenilo po ulicah in ogorčeno prote-. staralo proti italijanskemu fašizmu ki bi hotel ponovno zasužnjiti naše kraje. Z zborovanja so poslali protestno resolucijo tovarišu Edvardu Kardelju. Mladinska organizacija se je po dolgotrajni pripravi slabo odrezala na prvih občinskih volitvah. Ude-iležba je bila le okrog 40%. Krivda za to je bila predvsem pri odborih mladinskih organizacij, ki niso mladino dovolj zainteresirali za volitve. SsE/tankov se niso udeležili aktivi L MS Vrhpolje, L^že. Slap Goče in kmetijska gospodarska šola v Ložah. Na volitvah so izvolili nov odbor in sprejeli važne sklepe. Tradicionalno jurjevanje pionirjev je tudi letos vzbudilo mnogo ve- igro »Domen«. Dvorana je bila obakrat poilna. — Na predvečer prvega maja bo v Cerknici bakljada, nato pa svečana proslava s pestrim sporedom. Na dan 1. maja bo otvoritev novih modernih tovarniških prostorov LIP. Pred kratkim so začeli rezervni oficirji s strokovnim študijem vojaških ved. Da bo študij bolj dostopen, je sklenil okrajni odbor združenja rezervnih oficirjev vaje na terenu in sicer v Sežani, Koeini in Komnu s sodelo-Sežani. Kozini in Komnu s sodelovanjem aktivnih oficirjev JLA. V Sežani se je udeležilo študija nad 40 rezervnih oficirjev. J■ V. iselja med najmlajšimi:. Uči'el:i in krajevna organizacija AFZ Vipava so pripravili pester spored praznovanja pomladi v cvetju in veselju. GRADIŠČE PRI PRVACINI. -Pred kratkim so odprli v tem kraju Dom onemoglih. Za ,preureditev prostorov, ki so bili nekoč last nižjih švicarskih plemičev, je poskrbelo okrajno gradbeno podjetje. V domu je prostora za 70 oskrbovancev, katerim bodo nudili vse potrebne ugodnosti. Ureditev novega doma je znatno prispevata k izboljšanju stanja glede namestitve onemoglih, kajti do zdaj so se onemogli gnetli v domu v Renčah skupaj z duševno bolnimi, V novem domu v Gradišču je sedaj 21 oskrbovancev. Nekateri med njimi se bavijo tudi z ročnim delom med drugim s čipkanstvom. mizarstvom in pletarstvom. V načrtu :m3jo tudi izdelovanje igrač in suhe robe. Lepo urejeni in svetli prostori ter lepa sprehajališča so na oskrbovance napravila najlepši v.tis in mnogim so stopile solze v oči ko so videli, kakšno skrb jim posveča ljudska oblast. List »Malajur«, glasilo beneških Slovencev, ki izhaja v Vidmu, je v svoji zadnji številki objavil vest. kako italijanski učitelji v šolah v občini Dreka tepejo otroke, če ti med seboj govorijo slovensko. List ostro protestira proti takemu nečloveškemu ravnanju italijanskega učiteljstva zoper slovenske otroke in zahteva njihovo odstranitev. išo m I it iilli ■ i» OO ' "i-oo;.; ...... mi OB PRVEM MAJU SO SI DELAVCI RAZDELILI DOBIČEK V ŠTEVILNIH POD-JETJIII IN TOVARNAH Ob prvem maju so si delavci številnih podjetij in tovarn v Istrskem okrožju razdelili dobiček. Delavski svet tovarne Salvetli v Piranu je že drugič delil dobiček, ki pripada neposredno delavcem. — Razdelili so okrog 266 tisoč din, to je del dobička, ki so ga dosegli lani od avgusta do decembra. Povprečni delež na vsakega od 12 delavcev znaša 6300 din. Delavci, ki so se pri delu še posebno izkazali, pa so prejeli še posebne nagrade. Tako so prejeli delavci Giuseppe Biancorosso, Mario Balčcr in Giuseppe Pnrcnzan po 9000 din. Ob razdelitvi dobička so priredili delavcem majhno svečanost in zakusko. Dobiček so delili tudi po drugih podjetjih in tovarnah Istrskega okrožja. Piranski šolarji so si razdelili 1 milijon 200.000 din. delavci avto-podjetja Adria 900.000 din, gradbeno podjetje Edilit v Izoli 730.000 din. podjetje Eltc in tovarna Arrigoui v Izoli po pol milijona din in delavci destilerije Corrado v Kopru 130.000 din. Dobiček so si razdelili tudi delavci tovarne Stil v Kopru, Agmarita v Piranu in drugi. PIRAN. — Naše prebivalstvo se je letos še posebno skrbno pripravilo za proslavo 1. maja. Po vseh bazah Ljudske fronte so bili sestanki, na katerih so obravnavali naloge članov v zvezi s prvomajskimi proslavami. V pripravah so bili aktivni tudi mladinski aktivi, zlasti aktiv Pomorskega tehnikuma, ki bo nastopil 2. maja s prostimi vajami ter z raznimi fizkulturnimi točkami. Zelo zanimiv program se obeta na morju, kjer bodo nastopili kajakaši, čolni na 10 vesel in jadrnice, Mladinci pripravljajo tudi »bitko na morju«, to je borbo dveh čolnov, v katerih se bosta merila dva »borca« v spretnosti ravnotežja. Kakor na morju tako bodo tudi na suhem zanimive točke, med drugim tek v vrečah, tek z jajci, vožnja s samokolnicami, vlečenje vrvi itd. Prvi maj v Piranu pa ne bo potekel samo v praznovanju mednarodnega delavskega praznika, am-p-k tudi v manifestaciji odločne volje piranskega prebivalstva, da hoče živeti in graditi socializem skupno z jugoslovanskimi narodi v Titovi Jugoslaviji in v odgovoru vsemu svetu, da si prebivalstvo teh kraljev ne žeti nikoli več fašizma in fašistične »kulture«. Pavel Vrhovnik POGLED NA VIPAVO TOLMIN. — Na okrajni mladinski konferenci so sklenili, da se mora povečati zanimanje za predvoja-ško vzgojo med mladinci. Predvoja-ški center v Tolminu je napovedal tekmovanje vsem centrom na Tolminskem gledo discipline in strokovnega znanja. Pred kratkim so začeli s 14-dnevnimi zborovanji obveznikov predvojaške vzgoje. * BOVEC. — Priprave za turistično se-zono se skrbno nadaljujejo. Pred hotelom »Golnbar« bodo uredili dvorišče in park, v hoteu »Kanin« p? bodo uredili večji prostor za turiste. * ZAGA. — Iz Zage pelje cesta proti italijanski meji ob reki Uši. To cesto so zgradili Italijani že pred drugo svetovno vojno, ker so po njej prevažali les, ki so ga n~seka'! v gozdovih ob obeli straneh reke, Z nenačrtnim izsekavanjem eo tujci nekatere predele teh gozdov popolnoma uničili. Cesto sedaj uporabljajo le za domače potrebe, je pa vožnja po njej zelo nevarna. Ponekod vodi mimo prep dov, ponekod pa vise nad njo 20 do 30 m visoke stene, ki se SPOREI) I>R VOMAJSKIII SLAVNOST l Rakek: 30. IV. — zvečer množično zborovanje pred kolodvorom, nato skupen odhod na hrib Srnjak h kresovanju. kjer bo rajanje. Postojna: L maja — konccrt mladinskega pevskega zbora ob spremljavi godbe JLA (21 točk). Tolmin: 30. IV. — baklada, 1. maja — proslave po vseh sedežih občin, občinski mladinski festivali. hlrija: 1. maja ■— dopoldne prvomajski sprevod, popoldne fizkultur-iie prireditve. SOLKAN. — Na občnem zboru bivših borcev in aktivistov naiod-no osvobodilne borbe so člani med drugim obravnavali zadnje dogodke v zvezi z londonsko konferenco, Trstom, procesom v Lucci in zatiranjem siovenske manjšine v Italiji. Z zborovanja so poslali resolucijo maršaliu Titu, v kateri ga prosijo, da posreduje pri Svetovni zvezi bivših bojevnikov, da se razveljavi sramotna obsodba italijanskih garibaldincev na procesu v Lucci, hkrati pa izražajo svoje ogorčenje nad zatiranjem Goriških in Beneških Slovencev v Italiji. * Okrajni odbor Strelske zveze je sklonil da se tekmovanje strelskih družin v streljanju zaključi v maju. v juniju bodo občinska tekmovanja, na Dan vstaje slovenskega naroda — 22. juliija — pa bo okrajno tekmovanje na novem strelišču pod Panovcem, kjer bodo izbrali tudi reprezentanco za republiško tekmovanje. V okraju bodo osnovali tudi občinske strelske odbore, uredili nova strelišča, povečali število članstva, organizacijsko utrdili že obstoječe in ustanovili nove strelske družine. J. P. NOVA GORICA. — Zasitopnik Glavnega odbora RKS dr. Dušan Reja je te dni podelil diplome najboljšim vaškim organizacijam RK in sicer Bil jam, Bu kovici. Crničam, K matu in Sempasu, medtem ko je Vipava dobila nagrado in pohvalo že ob zaključku zadnjega šestmesečnega tekmovanja. Organizacija RKS na Goriškem šoje nad 7000 članov in 7000 po-mladkarjev. V večjih centrih, kot so Solkan, Kanal, Ajdovščina in Vipava. so osnovali tudi protituber-kulozne sekcije, ki so na raznih prireditvah zbrale okrog 120.000 din in to vsoto darovale najbolj potrebnim tuberkuloznim bolnikom. Goriški Rdeči križ je organiziral tudi številna predavanja za dvig higiene in zdravstva prebivalstva. Veliko pomoč so nudile organizacije tudi pri prvi pomoči ponesrečenim, pri preprečevanju pijančevanja ter pri ustanavljanju sanitarnih oddelkov po tovarnah in podjetjih. Pt, polagoma rušijo na cesto. Na nekaterih mestih so skale odtrgale po več metrov cestnega zidu in ga potisnile v prepad. Kljub temu so domačini premalo pazljivi in se celo ustavljajo pod visečimi skalami in se razgovarjajo. Za popravilo ceste zaenkrat ni miisi'iibi, ker bi bilo to zvezano s prevelikimi stroški, pač pa bi bilo dobro, da se ljudje zavedajo nevarnosti in se ne zadržujejo na nevarnih mestih. SRPENICA. — Pred kratkim je mladina Srpenice uprizorila ignco »Zupanova Ml.ka«. Vlogo župana je dobro odigral mfadinec Danilo Logar. pa tudi diugi ml dinci so se potrudi!!. V prihodnje bo treba posvetiti le izgovarjavi večjo pozornost. Pohvala sre tudi režiserki Matildi Trcbše, ki je ime'a z igralci veliko potrpljenja in vztrajnosti. — Mladinski aktiv Srpenice je 'hi! prvi. ki jo uprizoril igro, namenjeno za nastop na mladinskem festivalu. 18. epri'a smo imeli predavanje o Cankarju v okviru Ljudske univerze. Predavanja se je udeležilo precejšnje število ljudi, žal pa je bilo med njimi le malo mladine. Naši delovni kolektivi ob PRVEM MAJU w& Beti 1W ïïmwmipsid® §3m » ¿ grl Goriški okraj, predvsem pa sam Soikan, ima že zelo .staro mizarsko tradicijo. Izdelki solkanskih pohištvenih mizarjev so še ped italijan-ko zasedbo teh krajev uspešno konkurirali vsem tovrstnim .italijanskim izdelkom ter je vse boljše pohištvo bilo naročeno in izdelano v Solkanu. Tu je tudi bila edina gospodarsko-, varni, kj;r so jim že zagotovljena delovna mesta. •Kmalu potem, ko js bila postavljena osnova tovarne v Solkanu, so pričeli z izgradnjo novih tovarniških peskipij v Kronbergu pri Novi Gorici. Gradnja je naglo napredovala, .postavili .in montirali so še stroje, osredotočili delavstvo in no- Upravni odbor tovarne pohištva »Edvard Kardelj« v Novi Gorici obrtniška panoga, ki je našemu človeku v teh krajih dajala dela in kruh a. Tudi v današnjih časih ja mizarstvo in liana predelava na sploh v teh krajih najbolj rentabilna gospodarska panoga. Ne samo zato, ker je veljalo za vsako ceno obraniti tradicije solkanskega pohištvenega mizarstva in ga predvsem obdržati tudi na kakovostni višini, marveč iz gospodarskih potreb je naša ljudska oblast ukrenila vse, da se to ne samo ohrani, ampak tudi do največjih možnosti razširi. Zato so že leta 1948 bili ipcetavljeni temelji današnje velike tovarne'pohišOva, ki je sprva imela osnovo samo v Solkanu, kjer ima- svojo žago in skladišča, iia: F.rr. vije.na pa js bila obenem tudi industrijska šola, katere absolventi bi po tril-stnem šolanju predstavljal: vseokozi sposoben, kvalificiran kader za novo tovarno. Letos bedo iz šale izšli prvi absolventi, ki bodo i akcij slepili na delo v to- va velika tovarna pohištva, ki si je n-adel-a ime tov. E. Kardelja, je pričela obratovati V tovarni delajo skoraj samo domačini iz vasi bližnje goriške oko- Fn » Ce ne bi* zagledal spominske plošče, da js lani maseca marca delovni kolektiv tovarne za konservi-ranjs rib De Langlade v Kopru sam pričel upravljati podjetje, sploh na bi' vedel, da -sem že pred vhodom v tovarno. Sprejel rna je predsednik upravnega odbora tov. Gio-vanni Mazzeli, ki mi je razkazal te varno in delo kolektiva, k: po številu ni velik, lahko se pa ponaša s s-votjimi uepshi. saj so njegovi izdelki zelo cenjeni v inozemstvu. Temu se ni čuditi, saj pri delu KOLEKTIV, KI LAHKO SLUŽI DRUGIM ZA ZGLED Skoraj neapasno je začela c,:bratova.:: v juliju larrsiko kito tovarna igel v Kobaridu. Na mor-tu, kjer stoji dr.neg tovarna, so bile pod fašistično Kalijo vojaške kasarne. Te kasarne -pa so preuredil v tovarno igel »TIK«. Stroje za tovarno so uvozili iz Italije. Ocenem s stroji je .prispel tudi italijanski strokovnjak, ki js delavec uvedel v delo .pri strojih. Od novembra, ko nimajo več italijanskega strokovnjaka in ko ja prevzel vse upre.vne po,-sle upravni odbor, se vsi delavci mnogo bolj zanimajo za delo in je ■seveda tudi proizvodnja večja, ka-.kovcot. pa boljša. C e ona.v ima iovarna le majhno število deliavccv, izdelajo dnevno ■1 udi do 3000 igel. Marsikdo bi dejal, da je to majhno število, saj je igla prav drobna stvar. Toda prav zato da veliko -dela, Za.srakrat izdelujejo isamo ■ igla za-šivalni stroj in z njimi konkurirajo vsem inozemskim tako v iaelelavi kot v kokavosti. To je vsekakor velika pridobits-v, da ni potrebno več uvažati igel za šivalni slro j, Suiraviins dobiva tovarna iz Švedske in so z njimi zelo zadovoljni. Ce bo uporabno jeklo jeseniške železarne, ne bo več potrebno uvažati tujega jekla. To bo seveda prihranilo lepa ds-vizs, Tr.-variš direktor mi ja -izjavil, da se kafcovort igel iz dne va v dan zboljšuje, proizvodnja pa r-'- •?, Dek.v.ai sc sami stro-kovno iicbjiujejo. ker imajo vese-<'.}:• do dela in drug drugemu tudi tprmagajo. V ali t v 2 v upravni odbor so že zdrvnaj za njimi, saj so jih imei sredi marca. Kolektiv.se je zavedal važnosti in pcmena teh volitev, .zato s s jih je udeležil 100%. Na zasedanju delavskega sveta so sprejeli sklop, dia bodo v ibodoče uporabljali novo metc-do kaljenja, ka-ikcr je predlagal direktor_ tovarne tov. Branko Uikmar. Za isto delo, za katero so prej porabili 10 ur, porabijo sedaj le eno uro dela. Pri •tr m t odo Gev-eida prištedili lepe idsnarcs, obenem pa Ee bo povečala proizvodnja igel za 5%. Kakor vsaka tovarna ima tudi ns.š.a .tovarna igel v Kobaridiu svoje križe iin težave. Posebno občutijo pomanjkanje -orodjarne. Kolektiv pa ima 4-milijone lir, za kar si bo -nabavil orodje za popravilo Et.ro-jev, -S tem se bedo stroji izpopolnili, v •primeru okvare pa jih bodo lahko sami popravili. Za l-eitos imajo v načrtu, razširiti tovarno, tako da bodo izdelovali vse vrste igel od ročnih do -pletiljskih. Stroje za izdelavo teh igel bodo dobili iz Nemčije, zaposlili pa bodo še kakih 20—30 ljudi. S to preureditvijo .tovarne ne bo potrebno več igel uvaža1:!. Tovarna igel v Koba-:'.-'u js «ud redkimi, ki ne poznajo ■ne: .ri-cvOJsnih izostankov, Vlakih 14 dni imajo politične se-siamke, tako clei so z dogodki v svetu na tekočem, seznanjajo se pa tudi z gospe danskimi .novostmi. Delavci so v. činoma iz Koba-redn in Idrije, zato r,imajo težav s stanovanji. Ker ni-m:i;o delavci doma nobenih kmetij, s~> zelo zainteresirani na proizvodnji. K :. k i v.,tovarne igel v Kobaridu bi lahko služil marsikateremu de-1 .vnem.'. kolektivu za zgled. Janko Rot lice. Vitii z:ip. slujc tovarna zdaj čez potsto, do konca letošnjega leta pa bo njihovo število naraslo na šest-sto dc.Iavcev, ker ss bo po programu še letos proizvodnja tovarne dvignila za 50%. Polno predvideno proizvodno zmogljivost pa bo tovarna dosegla šele v prvi polovici prihodnjega leta. To bo predstavljalo višek njene zmogljivosti in obenem normalno predvideno proizvodnjo. V. preteklem letu je tovarna izpolnila plan ipo vrednosti in po asortima-nu s 107%, plan prvega kvartala letcs pa s 104%. Za njegovo izpolnitev se vsestransko zavzemajo vsi cd prvega do zadnjega v delovnem kolektivu. Saj se dobro zavedajo, da je to njihova tovarna, da sami u-prav'jajo z njo in da je le od njih samih odvisno, čs bo uspevala ali ne. Pravi vtis o tovarni dobi človek pravzare-ra-v še 1-3 tedaj, ko gre skozi vse njene .pro-store, skozi njene velikanske dvorane saj marijo nekatere po 1500 kvadr. m. Dolge so po 75 mei'rcv in vzbujajo res pravo občudovanje. V .spremstvu prijaznega direktorja tovarne, tovariša Ravnikarja, smo si ogledali vso tovarno in tudi proces proizvodnje. Pa nam skušajte slediti: Traktorji vozijo na prikolicah že razrezani les iz lastne žage v Solkanu v skladišče rezanega lesa. Les prihaja • večinoma z Gorenjskega, kjer js najboljši iz gozdov med Bledem in Bohinjem. Potem je tu še skladišč s vezanih plošč, panel- pl-~'i in l'un'..ja, kar vse dobavlja porazna tovarna »Javor« iz St. Petra na Krasu, Pri skladišču so potem šs t,udi sušilnice, ki popolnoma posušijo ves les. ker je le tak sposoben za predelavo .v pohištvo. Odgovarjajočega skadišča za suhi les tovarna šs nima in mora misliti tudi na .graditev istega, ker njegovo pomanjkanje zelo občuti. Naslednji oddelek je prirtzcivalnica, kjer razrešujejo les na potrebne formate. Od tu gre potem v glavno strojno dvorano, kjer ga obdelujejo. Velika dvorana (40 30 m) predstavlja s svejim strojnim parkom veličastno slrko modernega mizarstva in fine stroj r. 2 c'adeilave lesa. Nato js na vrsti takozvana »limalni.e-a-«, kjer s klsjem lepijo in sestavljajo dels pohištva iii ga tuli furnirajo, nakar gre v brusilnico. Tu ga pose":.,ni stroji lopo iizigladijo, nr.kar pride v skladišče polizdelkov, od î.roder petem prevzameta dve montažni dvorani: ena za -seriio'co prokvetnjo pohištva za domače potrebe. č.ru:;a pa za. izvoz. Po kakovosti se proizvodnja ene i-.i d mig s ne .teči rar.rir razlika je v obliki pohištva, ki je pri .nas prs-cej drugačna, kot na pr-msr .pri Angležih, kjer se cela spalnica lahko vloži -v eno samo omaro. Zunaj ostanejo samo posteljne stranice. V Anglijo gre tudi največji del tovarniškega izvoza, neka/; pa tudi na Bližnji vzh^d. Izvoz gre rrrko podjetja .Slovenija los' v Ljubljani, (Konec na 6.¡7. strani) r@@Ii v podjetju, kj .>r- vlada pop d.no soglasje mod kovkuvrni, delavskim sve- .m in upravni n odborom, usju-hi no morejo izostali, posebno ns v podjetju, kjer člani kolektiva z raznimi predlogi zboljšuiejo proces dela. Ne bom izidal nobene tajnosti, če napišem, da v tovarni Ds Langlade izdelujejo, c-ziroma pravilneje rečeno, koservirajo filste in sardine v olju. škambre v olju, stisnjene in slans ribe. Po'L.ek dela, od trenutka., ko prispejo ribe v tovarno, v oddelek, ki ga imenujejo kuhinja, ksr v njem nekatere ribe kuhajo (sardins n. ,p.\, ki vsakomur v olju dobro teknejo, kuhajo v pari), pa do trenutka, ko vsklaluiščljo zabojč-ke z gotovimi kcinservnimi škatlicami v skladišču, je za vsakogar izredno zanimiv. Ker sem že omenil sardine, moram dodati, da morajo sardine po.ean, ko so jih očistile tem šs ni kočan. Pot pripelje zatem v oddelek za čiščenje, kjer očistijo škatiijics v žagevini. V tovarni imajo tudi lastno mizarsko delavnico, I", izdeluje poi.-rcbno embalažo od sodov do za-bojčkov za izvoz, v katere vlažijo gotove konser.ve. S tem js delovni potek kočan, ostalo, kar sledi, je pa stvar komercialnega oddelka tovarne. Piri nekaterih drugih vrstah rib postopek ni tako hiter kot pri sardinah. saj ležijo tudi do 5 mesecev v ¡sodih s slano vodo, preden jih začnejo pripravljati za izvoz. Nekatere vložiijo v lončke, ki jih ne-produsno zapirajo, druge pa zopet v sode in jiih odpošiljajo v sodih. Drugače je zopet pri stisnjenih ribah, ki jih stiskajo s posebno stiskalnico. V oddelku za čaščenja tudi,-pregledujejo gotove konserve, če so brezhibne, če ni ostala kjs kakšna luknjica itd. Pogled na tovarno cc konservtrenje rib De Langlzde v Kopru pridne in spretne roke delavk, 2 uri v sodo s slano vodo, nato napo"mijo z njimi teko imenovane »gradele« i;i jih p: -.ta\i'j-o na veter. Cc js slatin vreme jih posušijo v tovarni z zračniki. Z vozički priremajo nato .sardine — kot sem že cmsn:l — v psč, kjor jih dvajset minut kuhajo v .pari. Ko so »kuhane«, potujejo v nr."l:dn.ji oddelek, kjer so s perekikv r.*—jI za njih že pripravili š.kalij1 ee vz ,pločevine, ki so vsem ljubiteljem sredin dobro znana. Ko j.'m nvijejo o -ir-kro količino oija, ja paerovno na vr.evi pot v kuhk.jo. T. "trev srr ii-.u rea ku-hajo dvajs.t m';- .-,; v ve li. Is da so pri tem kuhanju škatljiee že ne-produšno zaprte. Toda postepek s Letošnji pk.n -tovarne prscl-vedeva komskr.v.kanje 70 vagonov sardin 120 vagonov slanih file.ov, takoime-novane ribe .pr.palini in še nekaterih rib, Cc upoštevamo še druge nalegs. ki jih predvideva proizvodni plan, naj bi tovarna letos konser-vira-a čez 200 vagonov raznih vrst rib. Lel.rinji Pi-vi mr.i ja kolektiv to.varr,e za kcirserviiranje rib De I,a.ngir;:i-a v K~.pru dečakal v živah-n-e-rn p.-." m r. j: le cm te'-:.nv:vanju z ::• '■:-.,•.•.•. i: •! d.-.: " rr. k kirtivi v K. -jeru, o! kolja pa ob P.rver.i maj.i, da bo do konca le'a — v k->likor ne bo objektivnih težav — izpolnil vsa proizvedns i-n tudi os-tals naloge. I ©D TEDNA | BO TEDNA Prezidij Ljudske skupščine je izdal ukcz, s katerim sklicuje II. izredno ■zasedanje drugega sklica. Prva seja 11. izrednega zasedar,ju Ljudske skupščine L RS sc pričela včerzj ob 10. uri dopoldne. Pred tem se je v ponedeljek ;;tr.Li :ne sestal odbor za gospodarstvo in finance Ljudske skupščine LRS. Skupščina je razpravljala o družbenem plenit LRS i.: zzkljurncm računu LRS za leto 1951. Hf Gd srede preteklega ledna se nahaja na zdravljenju v Sloveniji podpredsednik vlade in zunanji minister FLRJ Edvard Kardelj, ki boluje že dlje časa na motjah v hrbtenici. Mecl njegovo odsotnostjo ga bo nadomeščal namestnik zunanjega ministra Veljko Vlahovič. * V Piilju so pred dnevi praznovali desetletnico gledališča narodne osvoboditve. Uprizorili so partizanski igrokaz »Trojica«. Nastopila je tudi vojaška godba puljske garnizije. * Ljubljanska drami bo 4. maja gostovala v Celo v u s Kref-tovj_ komedijo o začetkih slovenskega gledališči »Kranjski komedijanti«. To gostovanje bo prvi nastop csrednji slovenske drame med koroškimi Siovenci. Gostovanje organizira prosvetna zveza ob 10-lc:mzi nasilnega izseljevanja koroških Slvvzncev in oboroženega, upora. * V Centralnem domu JLA se je včeraj pričel ustanovni kongres Društva rezervnih oficirjev Jugoslavije. Na koir/resti so bil2 sprejeta pravila in izvoljen lavni odbor. * V Z zgrabil se je zadnje čase zastrupilo več ljudi s sladoledom. Nekatere so morali lešiii celo s iranfuzijo krvi, tako hudo je bilo zastrupljenje. Oblasti so zato prepovedale proizvodnjo in prodajo sladoleda, dokler ne bodo ugotovile, kako je prišlo do zastrupljenja in kdo je kriv. « Hvar bo dobil radijsko postijo, .'r: so jo pričeli montirali te dni. Zvočnike bodo ¡Dostavili po vseh okrajih mesta. Aparatura js stovatna. * V Skoplju v Makedoniji je podjetje »Vardar« film končalo snemanje prvega makedonskega umetniškega filma »Frosina«. Film obravnava borbo makedonskega. naroda med fašistično o-kupacijo. * Letos bodo dvignili iz morja potopljeno ladjo, ki se je imenovala »Karadjordje« in ki leži že enajst let 55 m globoko na morskem dnu pri Zlarinu, kjer je zavozila na mino in se potopila. »Karadjordje« tehta HOJ ton. V Vojvodini in na Hrvaškem se je zadnja leta zelo razpasla murvovka. hrošček, ki napada predvsem sadno in listnato gozdno drevje. Najrajši se hrani z listjem murv. Škodljivec je luni zejel deset okrajev, letos pa jz Kevc.rncsl. še večja. Zato so epremi-i šest let.', in izvežbali pesc.vre, s katerimi :chko raz-t:uHjj vse okuženo področje v Vojuudini in nr. Hrvaškem v dveh do treh tednih. * Ob GC-obletnici maršala Tita bo let rs 25. maja priteklo v Beo-7red 23 glavnih štafet. Poleg njih pa bodo potekale po vsej FLRJ še številne lokalne štafete. Poleg ostalih štafet bodo pritekle v Beograd 25. maja tudi štafete Trsta in Koroške. * Novos' uvedbe nove tarife v železniškem prometu FLRJ je poleg znižanja cen v potniškem prometu zu J0% na vseh relacijah tudi v tem. da bodo od 1. maj-: r veljavi tudi tekoimeno-var.e »iveekend« vozne karte, da bo celovnim ljudem iz mest in industrijskih centrov omogočeno prebili nedeljo izven mest. Pri skupinskih potovanjUn. bodo skupine cd 5 do 29 ljudi dobile popust 07'/. ne ijleie v. dolžino relr.cij?, skupine čez 30-Ij:ki pa 75% popust. ! H S C M i F] /v, rj 1 «f BmrnmmmMB mamsm nobene poeSper® neofaég&Uên$ gioifšikB MáttjoS Našemu življu v Trstu so doliro znano posledico, ki jih je imela in jih še ima tristranska izjava iz leta 1918. izjava, ki je bila v resnici samo predlog treh od 21 držav, ki so mirovno pogodbo podpisale in ki je bila namenjena zgolj za volivno podporo De Gasperiju pred takratnimi političnimi volitvami. Če pomislimo, da italijanski pravni učenjaki na podlagi tega volivnega De Gaspcri-jevega pripomočka ustvarjajo in z žilavo vztrajnostjo propagirajo teorijo o »licugasli suverenosti« italijanske države nad Tržaškim ozemljem, če upoštevamo dejstvo, da je rimskim izsiljevalcem ponovno uspelo v Londonu izsiliti nekaj koristi zase, nam postane še bolj očitno, da rezultati sedanjega mešetarjenja v Londonu, ki bodo dali v roke celotne resorje v coni A rimskim pohlepnežem in s tem tudi formalno potrdili že vse doslej uzurpirano oblast, še v večji meri kol katero koli dosedanje popuščanje prejudicirajo rešitev tržaškega vprašanja. Nam vsem pa je jasno, da bi celo formalna uzakonitev sedanjega stanja v Trstu, da ne govorimo o novih privilegijah Italiji, privedla do nove zaostritve položaja, kar nikakor nc bi koristilo življenju Trsta niti miru v tem delu sveta. Italijanski »imperij« je često v svoji zgodovini izkoriščal Trst kot izhodišče za svoje osvajalne namene proti jugoslovanskemu ozemlju. Namesto, da bi zahodne velesile enkrat za vselej odpravile italijanskemu imperializmu take in podobne želje, so pristale na londonsko barantanje, ne da bi poklicale na konferenco tudi Jugoslavijo. Brez sodelovanja Jugoslavije pa je Trst samo predmet barantanja med velesilami za hrbtom jugoslovanskih narodov. Jugoslovanskim narodom, kakor tudi vsem Slovencem na Tržaškem in v Italiji je še vedno v spominu, kako je Jugoslavija izgubila po krivdi Sovjetske zveze Trst in Celovec. Danes sieer Sovjetska zveza ne sodeluje na konferenci v Londonu, leda Sovjetska zveza je vedno nastopala proti rešitvi teaa vprašanja in njeno stališče tudi danes ni drugačeno. Vprašajmo se samo, kdo je naslonil jasno in odločno proli tej konferenci ? — Proti tej konferenci jo nastopila z vso odločnostjo jugoslovanska vlada in vsi jugoslovanski narodi. Proti tej konferenci je nastopilo prebivalstvo jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja, vse slovensko prebivalstvo anglo-ameriškega ozemlja in tudi tržaško delavstvo je s svojim odklonilnim stališčem do fašistične stavke obsodilo londonsko knnferenco. Le moskovska podružnica v Trstu je molčala, čeprav se Vidah naziva kot »na ¡doslednejši zagovornik STO«. Toda eno je, kar Vidali sedaj pred volitvami govori, drugo pa, kar si želi. Londonska konferenca je za Vidalija gora. ki ie rodila »mrtvo miš«, je komedija, ker ne more uresničiti tega, kar si on želi: priključitev STO k Italiji v »interesu miru«. Pravilno je zapi- sal pred dnevi nek indijski »da je Sovjetska zveza vodno nasprotna rešitvi vprašanja bi osamila Jugoslavijo. list, bila Prsta, da Samo tako si je mogočo pojasnili akrobatsko skoke v stališčih KPI do lega vprašanja.« Toda jugoslovanskih narodov, kakor tudi Slovencev na Tržaškem in v Italiji ne bomo osamili nobeni manevri velesil, nobeno londonsko me-šetarjenje. nobeno fašistično vpitje in nobeni pohlepi ilalijanskih imperia-listov. Naše ljudstvo je italijanske pohlepnežc že enkrat pregnalo v njihovo madrepatrijo. Naše ljudstvo sicer nikoli ne bo pozabilo zgodo- vinskih krivic, ko je moralo pustili v interesu miru tujcem Trst, Celovec in Gorico, toda tisti, ki meše-larijo z našimi ozemlji, prepojenimi s krvjo neštevilnih naših borcev, naj se zavedajo, da so bile to naše največje žrtve zaradi svetovnega miru. Naše ljudstvo ne bo nikoli dovolilo, da bi italijanski fašizem ponovno zasužnjil naš živel j kjerkoli na naši zemlji. Naše ljudstvo vsakodnevno dovolj jasno odgovarja londonskim mešetarjem in njihovim italijanskim izsiljevalcem: interes miru zahteva, da ne sme dobiti neofašistična politika Italije nobene podpore! Oh zvokih orkestra londonskih me-šetarjev se italijanski neofašizem nemoteno bohoti po De Gasperijevi »demokratični« Italiji Staia navada v c V nedeljo dopoldne bi se moral v.šVl v Pan Mun Jomu na zahtevo dehignclje Združenih narodov plenarni seislaneik glavnih delegatov. Prcid sestankom so nekateri severnokorejski novinarji izjavljali, da bo prinesel sestanek odločitev: premirje ali ndaljevanje vojaških operacij v vci.ik.ni cibse-gu. Sestanek pa je bil preložen na nedoločen čas. Severnokorejska delegacija je na preložitev sestanka pristala. Dobro obveščeni krogi v Wa-shlnigtc.niu so izjavili, da je vzrok preložitve iseistanka v tem, ker je c-na izmed pa interes i ranih vlad zaprosila, naj se sestanek preloži, da bi se ji omogočilo proučiti posledice najnovejših ukrepov, ki jih namerava podvzeli Združeno poveljstvo. Ni pa bilo javljeno, katera vlada je to zahtevala in kakšne ukrepe namerava podvzeti Združeno poveljstvo na Koreji. Delni neuspeh generala a na pripravljalnih volitvah v ZDA? Po zadnjih rezultatih pripravljalnih volitev v ZDA je podoba, da je republikanski senator Tait odnesel delni usipeh. Opazovalci cenijo, da je bilo na pripravljalnih volitvah izvoljenih najmarJj 33 republikanskih delegatov, ki bodo na strankinem kongresu glasovali za Talta. Največ glasov je ,dobil v Arizoni, ArkanBasu in Vi/rginiji. Po drugi strani pa je ibiilo pri volitvah izvoljenih tudi 22 delegatov, ki se bcido na strankinem kongresu izrekli za generala Eiscnhowerja. Po cenitvah ameriškega tis.Ka računa lahko senator Tafl sedaj z 266 delegati na bodočem alrankinem-kongresu, -medtem ko ima Eisenho-wer na svoji strani 233 delegatov. Da postane uradni kandidat republikanske stranke, mora kandidat dobiti na kongresu 603 glasove^ Elsenhower je imel priložnost zopet na pripravljalnih volitvah v državi Massachusetts, ki so bile včeraj, da izboljša svoj položaj v odnosu do Tafla. Tudi v državi Missouri ima dobre izglede. Po drugi strani pa je Taftu zagotovljen uapeh v di-žavi Ohio, ki jo je doslej zastopal v senatu. Francosko - tunizij-ski spor še vedno ni rešen Francoski generalni rezident Ilau-tcclocque in lunizijska vlada pripravljata dokončne načrte za sestavo francosko - tunizijske komisije, ki bo proučevala francoski program za reforme v Tuniziji. Generalni rezident Ilautcelocque je predložil v soboto beju sporočilo o svojih razgovorih v Parizu v zvezi s sestavo komisije in njenimi nalogami. Predsednik tunizijske vlade Salali Edin Ba-kuš želi, da bi komisija začela delati že pred 20. majem. Prvikrat po mnogih tednih je izšol v nedeljo socialistični časopis »Fraternité«. Časopis je prenehal izhajali iz protesta proti francoskim varnostnim ukrepom v prolekloratu, in sodijo, da je njegovo ponovno izhajanje dokaz, da je popustila napetost. V tunizijskih šolali in kolegijih pa se nadaljujejo neredi. V neki tehnični srednji šoli je policija razgnala nacionalistično mladinsko dcmoslraeijo. •Prijetih je bilo 52 učencev, vendar večidel izpustili. mil KRATKO Francoski ministrski svet je odobril Pinayeve predloge za znižanje državnih izdatkov za 1GC milijard dinarjev in za blokiranje .95 milijard državnih investicij, dokler ne bo mogoče tega denarja dobiti s posojilom. V nedeljo so se v Bonnu sestali predstavniki francoske socialistične stranke, nemške socialdemokratske stranke in angleške laburistične stranke, ki skušajo najti osnovo za skupno politiko v trenutno najvažnejših evropskih vprašanjih. Ameriški veleposlanik v Jugoslaviji George Allen je pred svojim odhodom v Beogradu izjavil, da je po njegovem mnenju nevarnost sovjetskega napada na Jugoslavijo manjša kakor pred dvema letoma. * Francoska skupščina je po dolgih porodnih mukah pdobrila načrt evropske vojske, postavila pa je pogoj, da dobi Francija primerna jamstva za primer, če bi Nemčija izstopila iz evropske vojske, s pomočjo katere bi prišla do vojaških oddelkov in o-rož j a. * V ponedeljek je stopila v veljavo mirovna pogodba z Japonsko. Ob tej priložnosti je izda1 general Ridgway poslanico japonskemu narodu, v kateri zatrjuje, da ZDA nimajo namena podaljšati brez vzrokov bivanje lastnih čet na Japonskem in da bodo ameriške sile ostale na Japonskem zgolj zato, da bi skrbele za obrambo države, dokler Ja-pogonska sama ne bo kos tej nalogi. * V razgovorih med Egiptom in Veliko Britanijo je ponovno prišlo do zastoja. Glavna sporna-točka je še vedno Sudan. Egiptovski krogi v Londonu so zelo pesimistični in smatrajo, da nisc razgovori med zunanjim ministrom Edenom, britanskim poslanikom v Kairu Stevensonom in sudanskim guvernerjem Robertom Iloivejem pripomogli k nobenemu napredku. n5Ó ..............................................................minimi..........................................................liiiimiiiiiimiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiii.....umnim.....mi......................m.....................m......................................................................................................................umi.........un............».....i........i..........m,mm Vidalijevi pristaši so Se spoznali dvoličnost njegove politike Te dni se je začela volilna kampanja za občinske volitve, ki bodo 25. maja v coni »A« Tržaškega ozemlja, čeprav je njen uradni začetek določen za 2. maj. V glavnem se bodo udeležile letošnjih volitev iste stranke in grupacije kot leta 1919. Novo je to, da se slovenske stranke udeležijo letošnjih volitev v podeželskih občinah z listami slovensko, enotnosti, ki so izraz strnjenosti vseh Slovencev v sedanjem trenutku, ki italijanski imperializem posega po 1 r-stn ter se hoče še bolj trdno zasidrati v upravi sosednje cone. Že tabor na velikonočni ponedeljek v Bazovici je pokazal, kaj pomeni enotni nastop vseh Slovencev. Silovita reakcija s strani italijanskih iredentistov, ki pa se niso drznili omalovaževati veličastna manifestacije deset tisočev Slovencev ter nizkotni napadi kominformisličnih narodnih izdajalcev predvsem v listu »Delo« dokazujejo, da se sovražniki slovenskega narodu zavedajo pomena enotnega nastopa vseh Slovencev, Zlasti kominformistično vodstvo, I,- se ju znašlo v zadnjem času razkrinkano kot priprega ireJenlističnega vo- za, ki skuša spraviti Trst pod Italijo, se besno trudi, da bi s kleveta-njem in s kričanjem obdržalo zapeljane Slovence, ki so mu do sedaj morila še sledili. Toda zadnji njihovi volilni sestanki po slovenskih vaseh so pokazali, da so njihovi pristaši le spoznali, kako jih vodijo za nos in da so spregledali vso dvoličnost njihove politike. Medlem pa se. kominformistično vodstvo trudi tudi med Italijani, da bi se pokazalo kot branilec mirovne pogodbe. Ves kominformistični aparat je na nogah, da lii zabrisal vtis Vidalijevili nastopov v Italiji, kjer je govoril, »da je potrebno hitro postopati, če se hoče rešiti Trst. to najbolj italijansko mesto,« ter je s svojimi govori podprl volilno kampanjo italijanske kominformistične stranke v Južni in Srednji Italiji, ki se trudi, da bi prekosila v šovinizmu vse ostale italijanske stranke. Tržaški delavci, ki morda niso dobro informirani o Vidalijevili nastopih po Italiji, pa se ne liodo dali prevarati, ker so imeli priliko videti ob priliki zadnjih iredenlislič.nih nastopov po 20. marcu v Trstu vso propadlosl kominformistično politike. Kdor je še verjel demagogiji.ter šarlatanski zgovornosti Vidalija, mu je. moralo odpreti oči dejstvo, da so kominformi-sti podprli tržaške fašistične izgrede ter poznejše delodajalsko izpretje s polurno solidarnostno stavko. Da izbriše ta porazni vtis med tržaškim delavstvom, vodi kominformistično vodstvo silno kampanjo — seveda ne proti iredentistom ter fašistom, temveč predstavnikom tistih strank ter skupin, ki so resnično za Tržaško ozemlje. V prvi vrsti pa so njihove klevete naperjene proti slovansko-italijanski ljudski fronti, proti Jugoslaviji in seveda proti naši coni. Zopet pogrevajo že stare izrabljene fraze o »baratto in farne« tur skušajo izbrisati med tržaškim ljudstvom prepričanje, da je edino Jugosiai+ju tista. ki se bori za neodvisnost in za demokratične pravice tržaškega prebivalstva. Kdo mešetari, kdo gazi mirovno pogodbo iti pravici' tržaškega prebivalstva, je pokazala sedan ja londonska konferenca in prav komin-formisti se ne upajo v njihovem glasilu »TJ n i t a« ničesar reii zoper to mešetar jen je. Kako neki. ko pa njihovo vodstvo v I\imu zahteva za Italijo ne samo Trst, temveč vso Istro, Pulo in Reko. Zanimivo je, kako skrbno Vidali skuša sedaj v zadnjem momentu skri- ti svoj iredentizem. Povezal se ni niti z italijansko socialistično stranko, ki je v Italiji in tudi v Trstu podružnica kominformistične stranke in nekaka vaba za tiste, ki jim je Togliat-tijev stalinizem premočan. V Trstu Nennijevi socialisti nastopajo samostojno ter imajo »drugačno stališče v pogledu rešitve tržaškega vprašanja«. Tako pravijo kominformistični voditelji, da imajo v resnici prav isto stališče do tržaškega vprašanja kot njihovi nennijevski sateliti. Toda — tr-žašake delavce je treba čimbolj za-varati, po drugi strani pa naj l\'enni-jevi socialisti zaradi njihovega »drugačnega stališča« ujamejo kakšnega kalina iz vrst italijanskih nacionalistov. Vidali pa lovi med tržaškimi delavci, ki ne marajo Italije in fašizma. katerega bi prinesla Italija v Trst. Tržaške iredentistične stranke nastopajo pri teh volitvah sicer raz-drobijeno. Demokristijani, socialisti Julijske Krajine. liberalci in republikanci — stranke, ki so že doslej sestavljale občinski odbor. so se med seboj povezale. Povezali sta se tudi skrajno desničarski stranki monarhi-sti in italijansko socialno gibanje. Iredentistične strankpredvsem pa tlemi/kristjani računajo kot pri prejšnjih volitvah predvsem na .30 tisoč volilcev, ki bodo prišli volit iz Italije ter na osem tisoč ezulov, ki so lani dobili v Trstu rezidenco in s tem tudi volilno pravico. Tržaški ire-d en ti sti, ki imajo v rokah ves aparat, so si poskrbeli tako kot pri prejšnjih volitvah za sigurne glasove. Letos je volilnih upravičencev nad 201 tisoč odločno preveč za število tržaških prebivalcev. V teh 201.000 tisoč volilnih upravičencev so skrili deset tisoči in deset tisoči volilcev iz Italije, ki že desetletja ne žive. v Trstu, pa so jim vendarle poslali volilna potrdila. Kljub tej sigurni rezervi pa imajo letos tržaški iredenlisti strah pred porastom glasov tistih strank, ki so za neodvisnost Trsta. Ta strah je upravičen, kajti velik del tržaškega prebivalstva, gotovo po. vsi tisti, ki so resnični Tržačani. nočejo Italije, nočejo fašizma in revščine, kar jim edino lahko Italija nudi. Zato pa so bili potrebni vsi mogoči manevri, da bi lokalni iredenlisti in italijanska vlada zastrašili tržaške volilce. Od londonske konference do datuma volitev, ki je isti kot za volitve v Južni in Svetinji Italiji, od italijanskega zakona za povezavo list pa tlo vseh mogočih pritiskov gospodarskega iti političnega značaja, vse to naj bi pripomoglo iredentističnim strankam do zmage na volitvah. Toda kljub temu lahko pričakujemo okrepitve vseh tistih strank in skupin, ki so za samostojnost Trsta. J Tudi danes pride kmet mnogokrat v denarne sti ke. Morebiti bi rad po-pravil Rcsprdarsko poslopje, ali p s jo prh'a bolezen v hišo, potrebuje pa več denarja, krkor ga Ima pri roki. Kako si bo pomagal? Pred vojno je bila skoraj v vsakem večjem kraju zadružna hranilnica, kamor so ljudje vlagali svoje prihranke, potrebn; pa dobili v njej posojilo. Zarodi štabe.-,a go pedarjenja v teh kreditnih aadru-gah in zarr.dl vojnega razdejanja so te hranilnice propadle. Kaj pa sedaj? Ali kmet res nima možnosti, da b) prišel »to posojila, če državna investicijska banka nima na razpolago kreditov? Skoraj v vsaki vasi posluje splošna kmetijska zadruga. Njen posel ni samo ta, da se ba-\'j s trgovino, temveč mora skrbeti tudi za pospeševanje gospodarstva na svojem področju. Poleg drug li odsekov i.tr.a lahko tudi kreditni odsek, ki bi .-.bir.il prihranke od kmetov, obenem Pa dajal .potrebnim posojila. ZDRAV TEMELJ ZA BODOČO Z ADR. HRANILNICO Pa ,e tok od :k obnese, re lrhko prv-rič; ■:• v ka.etijski -zadrugi v Prc-stra!i*'ii. Ton : o kred v odsek ustanovili že leta iP-iO. V zv.z.l z nov.mi načeli pa ga namerav:.:-- ro ova l v zadružno hranilnico, ': l-i o. da ves okoliš do St. Petra In Cerknice. Do sedaj imajo 4c 214 vlagateljev, naj', i ja vloga pa je bila 51.000 dn. Posojila dajejo za gospodarske potrebe (poprav:: y . r; C j, ni kup živine itd.) in v r-irežne namene. Za go-£vadanske potrebe si more zadružnik Izposoditi največ 30.000 din. za po-Uoštie narrrtie pa r.ajveč 15 000 d nar-Jev. zakaj -(.'. v a o c-:r.ej »a. Po pravilniku morejo le 40 odstotkov vlog uporabiti za posojilo, 60 orlstct-kov pa Za obratna sreč va zadruge. Ce bi do dvignile hranilne vloge, bo ludj možnost posojil večja, tako pa v posojilih že ne morejo kriti potreb v zadostni meri. Glede kreditnega poslovanja pa so Sij v tej zadrugi ve korak dalje. Ves odkup -kmetij.kili proizvodov se pravzaprav vrši preko kreditnega odseka. Ce kmet proda zadrugi svoje pridelke (mleko, živino ali les), pa takrat ne potrebuje denarja, mu r.a vpišejo v hranilno knjižico; ko pa denar potrebuje, ga dvigne. Poleg blaga za ose-i li.no potrošnjo, oskrbuje zadruga svoje člane tudi z dobrimi semeni In umetnimi. gnojili.. Na :t» način je bil letos, promet 'Kreditnega že v dveh rrjesc-ioo nad 1,500.000 dinarjev. POT DO DOBRE IN ZDRAVE PLEMENSKE ŽIVINE Ne-smete pa n-.l.-l! i, da sta trgovi-ra ;n rppslova-tije- s kred.ti edino delo kmetijske zad-uee v Prestranku. V zadnjem čaru posvečajo veliko pažnjo Kakšen narr.cn ima plen enllha po->.: j,-.? Najprej ta, da bi v vsem okoli, u zaredil; te sivorjavo goveda C.'.tukaj nekater, posestniki rede ic s men-dolsko pasmo). DrugI namen postaje pa je zatiranje jalove, i, ki je tudi v tem okoli ku prece.iSnja. Zato prcd p-',•.:'..•"■ .m v . .' o krr.-.o p-egtedr. veterinar in brinih ne pripuščajo. tem- ija. Pregled in zdravljenje sta t.rc?,"l: hia. Tudi uspeh se je že pokazat. 21 j; lovih krav so že ozdravili (čeprav postaja dela Šele od sredo leto;,ujeta januarja) In po pripu-ščanju niso pokazale zvrženja. Zadruga p r r: t.' I dva zadražna dama (v .Pre-trai".'.u In O-ri-hku), ki deloma žc .- luž .:, ivojejnu namenu. V mlekarni, ki je že Izpred prve svetovne vojne, manjkajo nekateri stroji. Iz lanskega pribitka zadruge so določili 435 thoč diir.rjev za Investicije, iz česar nameravajo obnoviti mleka,rno. nabaviti 2 ko 0:0'i In 2 težka pluga ¡11 oprotno za pisarno. Kljub temu pa uspehi v \. .m zadružne imovine s sociat .stičnim • : t.to Jarstv.-11, kar je ena izmed glavnih nalog kme.ij-.klh zadrug, 1110 posebno veliki. jo, da bodo za to potrebovati kakih 40.000 sadik. Vinograd bedo tako urediti, da bo omogoči la strojna obdelava. Zato nameravajo nabaviti mali traktor in dva pluga. Za pospeševanje kmetijstva bosta skrbela sveta za viri, irtidniitvo in sadjarstvo ter svet >•1 ■živinorejo. Zadruga ho pomagala 1'.v bo ¡prvenstveno zanimala njihova ekonomija. Zakaj prav ta? Zato, ker so cospr Jarjcnje na nj.-j, kakor malokje, naslonili na možnosti, ki jim j h zem-'ja nudi. Ekonomija o'sega 113 ha zemlje, večinoma paSnikov in košc-nin: kako bi to zem'jo najbolje Izkoristili? Spomnili eo ee. da so pred vojno kmetje tla tem okolišu redili nad 800 ovac. Začeli so z. ovčjerejo. Moja lanskega leta so nabavili 40 ovac, letos pa jih imajo že 1-10. Pa ne tiste pasme, kakor so jih imeli lansko leto. (Od te pasme jih Imajo le 60, a Se te nameravajo zamenjati kakor so druge.) V enem letu so si namreč p-.dobili že precej'ije izkušnje. Prejšnje ovce so Imele nekoliko fineJ'o volno, bile pa so slabe mlekarice. Nove pa so dobre mkkarice, volno imajo neko'. slabšo, količinsko pa nič manj kakor prej nje. Iz mleka pa bodo Izdilovali sir in s. tako povečali dohodke. Na sedanjih pašnikih bodo lahko rert.li tkiog 300 ovac. Ce bi pa km.'je Se privatne pašnike priključili, bi lahko narastlo to število na 800. Menimo, da to ne bi bilo posebno težko, ker bi šlo pri tem v glavnem le za dobro organiziranje ikupne paše. ®o '."i « Ovčanik v Kneiaku napredku živinorej'. R-dovnlka za živino in m cene kontrole do s daj sicer še niso vodili, toda na zadnjem občnem z.boru ro sklenili, da bodo čimprej ti: d i to uvedli. Prav tako so sklenili, da bodo dajt.li premije za dobro pomensko živino (cJ lanskega d ;!>ička so v t. nam n d 1 čili 50.000 dinarjev). K dobri plemenski živini Pa bi mnogo pripomogla tudi pteme-nilna postaja, ki jo je zadruga cr«,ionizirala rkupaj z državnim posestvom in prispevala v ta nam. n 20.003 d:n Oko.- \a . 0 r.'m zdi p.-;malo), flleme-r.ilna oo.".ija, I:, t d ža. ne-a pe -e va, imn 3 b.Ue, 3 ž 1 me.-,.-.'.ca pa bodo f.e nabavili. Glav; a delo zaiž. ,e je glede tega predvs:m prr pog: ndne-ja značaja, da je r.-. ■ • ž r*'t':':Ma t!'-r.e, da so začeli goniti živino na pes.njo. Ker namreč tu vsako pr^.iano kravo vpišejo in ji pr!-pno na uho številko, so bili kmetje sprva precej necaupljivl. sedaj pa to nezaupanje že ponehava. Ovčereja je v teh krajih tudi zato zelo prikladna, ker burja sneg raz-piha in se lahko ovce tudi p zimi pasejo, r;:ien v trtcem Izrednem letu, kakršno je bito letos. Pa ¿2 letcs so jiii krniti le nekaj tednov, sedaj po .ilh že p: -ejo. S:-. ..da jiti morajo vsak d,:i prignatj nazaj v dolino, v Bač, kjer imajo velik tvčarnlk. Letos pa namer:,vajo na pa 'ž.h z,;rad.ti na-pajali.'.ïa, da bodo lahko ovce vse leto gori. Na ekonomiji Imajo še 2 plemenska b'C:V. s.-.-. .-. : : v..... l-.ctni iicbec »Ci'ita«, noričan s plemoniine postaje v Prestranku GABER ter t odtoki n okoli ko zmanjšali število delavcev. Zam šljeno je, da bo imel krojaški o (Is k namesto 7 st.mo 3 ljudi. Kako pa ro v zadrugi kriti primanjkljaj (vs; tr je odte-ki so Ka Imeli za ukr< g 90.000 din)? Nekaj izgube sta imela tudi k'no ter ekonomija, ki 'ji je zaradi suše lanskega januarja ¡n iebrurrja zmanjkalo sena in ga Je morala po visokih lenah kupiti; letos pa SO Imeli sena dovolj. Kar poglejmo. Go t ona jim je dala 190.000 dinarjev prihitka, mlatllnica, ki so Jo imel; v najemu, 39.003 din, pokarna 30.000 din, lt.s.il odsek pa ekrog 4 milijone 'lOl.OOO din. ?.',l.:'imo. da je to kur 3cp poslovni uspeh. NJIHOV ZADHU2NI DOM JE PRAVA PALAČA Doslej srno že večkrat omenili, kaj l:o p o.tv. zna zadruga naredila v bo-d:če. Morda si bo kdo mislil: kaj pišete o nr.čnih. ki mnogokrat o;tonejo samo na papirju. Pokažite rajši, koliko so z dosedanjim delom posamezne zadruge pokazale svojo sposobnost In upravičenost obsloja. Toda tako nržljenje ni povsem pravilno. Načrt bodočega dela je za zadrugo prav loko pomemben kakor doseženi uspehi. Ali pa Se bo'j. Marsikatera zadruga J- do''loj slabo go-00.darila, 7. zdravimi sklepi na občnem zboru in s pomočjo dobrega načrta pa se lahko njeno poslovanje popolnoma pneokre-ne. Seveda, čc zr.druga sklepe občnega ¡bora potem v ro niči izpo'ni. Narobe pa lahko do!;"a zadruga, ki ne napravi dobrega načrla, zdrkne nn-vzdol, zald'' v denarne težave, ne odigra tiste vlc .", ki jI je namenjena. V o-ka zadruga si bo morala v bod če napravili večleten načrt svojega dela, da bo lahka p-avilno usmerjala razvoj krnel' co n gc odarstva v svojem f.kotl"u. Tokih načrtov do-'cj večina ¡•metijokih zadrag še nima, pač pa so 8t letos nekatere postavite prav dobre letne načrte, ■'."oglejmo, kak'm načrt za tekoče loto r-o -I p -zavili v kmetijski zadrugi url Sv. Antonu v koprskem okraju. Mlslkvo, da je najvažnejše to, da nameravajo že letos prcrlgotati občinski paor/i-tc za nov vinograd. Diugo pomlad bodo že posadili trte, računa- 19-18. Dom Je že ped streho. V njem že obratujeta mesnica in začasna gostilna; tudi v dvorani se zasilno že vrše prireditve. Toda čaka jih še veliko dela. Tako velik dom vidite le malokje. To je prava palača, z dana v glavnem Iz kamna. Dvorana je velika 21 j; 11,5 m, pad dvorano pa je skladišče za umetni gnoj in odkupljene pridelke (zadruga zajema ves odkup na svojem področju). To skladišče zavzema 250 kavdratnlh metrov. V domu pa le še miogo drug h prostorov: 2 sobi za gostilno, prostor za trgovino in njeno skladi če, sejna dvorana, soba za zbore volitcev. čitalnica in prostor za javno kopalnico. (Kje v Sloveniji so se Se spomnili na kopalnico?) V d-n u bo tudi s.a-novatij" za hlfnika ln drugI prostcii. Do sedaj so po'r; Vli za dOTi že okrog 5 milijonov dinarjev, nad milijon so s: m i zbrali, opravi; pa tudi ogromno prostovoljn ga dela, kar ni vračunano v Imenovano vsoto 5 n<:'¡j. n?v. Potrebovali pa bedo Se k. hc 4 milijone, da b"do d m popolnoma d;i-:onča.ll. ZADRUG I. KI POSLUJE Z LASTNIMI SREDSTVI Lep dom si je posta, ila tud kmeti jrJca zadruga v Brauil.u (prej Ri-hen-berg). Je pa že popolnoma dograjen, njegova tetina in lepota vas kar prijetno preseneti, če se pelje;e m'.nr> rti c.- ':, ki drži s Krasa v Go-.rico. Tu nas Je po.dvsion zan malo, v koliko služi dam svojemu namenu, to se pravi, v Jtc-':' bodole občine bi se ne imel kam vseliti, saj je bila naSa va; skoraj v ce'otl požgana. Se listi, ki so btll sovražno razpotoženi prol.i graditvi doma, danes priznavajo, De'cvn:«|p!ektiv bro obiskani. Vodijo jih dijaiki. Dobro so obiskana tudi predavanja. Letos so imeli dve predavanji, eno o kmetijstvu, drugo o zdravilstvu. Tudi za semiua-je .ki sia jih skupno or1-garv'zirala CE in KP, vlrda med ljudmi precejšnje zanimanje. Na prvem seminarju so obravnavali odios Partije da ljudskih množic. Nameravajo pa letos Imeti Se 5 takih predavanj, tn sicer vsako drugo soboto. Pa gcszode.toko dc'o zr-'J-uge? V zadružnem drtr.u Imajo orestor trgovina. gostilna in ikladišča za gálico in umetna gnoj la. Za odkupljene pridelke Imajo : klad. že drugod. Zadruga odkupuje predvsem sadje (največ češnje in hruške) ¡n krcT.pl-. Medtem ko ji je trgovsko poslovanje kar dobro uspevalo, so posne evanju kmetijstva posvečali premalo pozornosti, saj do sedaj niii pcspeševrliih odsekov niso imeti. l ansko poslovno leto so k-nčalj s pribitkom 657.916 dinarjev. Cd tega so namenili 5 odstotkov za delovno zatOo.oi (člani delovne zadruge so vCianjent tudi v splošni zadrug ), 50.003 dinarjev za socialno ogro." r i« člane, 30.030 dinarjev za kulturo in presveto, vse drago pa za investicije. Iz tega bi si ra- M nabavili kamion, cst pa bo šlo za odplačilo dolga za z: družni dom, r.a katerem je še 2.4CO.OOO dinarjev d 'ga. čeprav so do sedaj že dali za d.-m 1,248.000 dinarjev lastnih sredstev (v to vsoto pa ni vračunano prostovoljno delo, ki bi tudi vrglo poldrug milijon, saj je dnevno delalo po 40 ljudi). Se nekaj. Tudi v Braniku Ima kme-tijrka zadruga kreditni odsek. Zelo dobe,- kreditni c-dsek. saj je nabral že nad pcidrug milijon hranilnih vlog. Tr S! te vloge ro ptipc-mcgle (poleg rezervnega sklada, v katerega odvajajo vsako leto del dobička), da zadruga posluje preetveem z lastnimi sredstvi in ne potrebuje nobenih bančnih kreditov. Poslovanje z lastnimi sredstvi pa je najbližja naloga vseli kmetijskih zadrug. L"'"1 P I R A i želi vsem delovnim kolektivom mnogo uspeha v izgradnji socializma j i_p v t IT s r 11 n.... „ „ ----- \ grada, kamor je šel po lcslco.ve veje. Gospodarja- sem povprašal, če se samo'pri njih '¡pečajo s tem pnslom, ali tudi še kje drugje v vasi. Odgovoril mi je, da izdeluje zobotrebce skoraj vsa veis. Stara mali mi je pokazala, kakšne'šo izdelovali včasih. ko so kupci zahtevali ploščate, medtem ko danes izdelujejo okrogle. Danes izdelujejo zobotrebce v v.sc-h vaseh okrog Sv. Vida, poleg tega pa ¡trudi ročaje za kose, srab-•".je peharje in košare. Občudovali sem njihovo •spretnost in zaverovanost v delo. StardTnati se sploh niso ozrli, ko sem vstopil, kar naprej so delali. Povedali so mi, da jih zelo marljivi naredijo dom same tovarne skoraj opravili. Vsekakor pa je to prevelika stvar, da bi jo lahko v takem kratkem sestavku izčrpno obdelali. 'Bralci pa si le lahko ustvarijo predstavo o njej in o njenem pomenu. Pozneje nekoč bomo več govorili še o sindikalnem delu med delavstvom, o kul-¡taiirno-iprcsveilnem in iizkulturnem delu, ki je zelo razgibano, o aktivnih planincih in še drugih rečeh. • Nas videnje torej še cb drugi priliki v Slovenskem Jadranu! Brko P.ri Sv. V.idu imajo sicer zadrugo, toda .ta ni hotela odkupovati •zobotrebcev, ker bi morala skleniti pogodbo in obljubiti, da bo vsak me- ■ ssc dobavita baje 100.000 zobotrebcev in mudi ljudi ni dovolj, ki bi jih lahko toliko izdelali. KDO JE KRIV? | Moški so seveda rešili to vpraša- = nje samozavestno v svoj prid. Ek- i sperimenti oa Vislarjavem institutu p za anotomijo in biologijo so to sa- I mozavest zelo poparili. Dokazali so. | da je v Ameriki le 40% moških spo- 1 sobnih za fer.tilizacijo večino časa v | pošlev prihajajoče dobe. Najhujše = pa je to da je inisitut dognal, da so | v dveh tretjinah primerov vzrok nc- = gativneiga rezultata ravno moški, g Zunanji izgled pri moških se je | izkazal kot zelo varljiv. Ameriška = znanost rešiuije v tej zvezi zelo kom- plieirana vprašanja. Potrebno bo, da | oba dela v potrebi brez predsodkov | pogledata v obraz — dognanjem i te^a instituta oziroma konzultirata f podebne institute. I FOROD BREZ BOLEČIN § Dunajski zdravnik dr. Kolena pri- = haja v javnost z iznajdbo sredstva, | ki rešuje ženo velikih muk pri po- i redu. Dr. Kolona zagotavlja, da bo j§ kljub temu porod pri polni zavesti i porodnice. h SLOVENSKA BESEDA 18. O domovina, ko le je Bog ustvaril, t.c je blagoslovil z občina rokama in rekel: »Tod bodo živeli veseli ljudje!« Skopo je meril lepoto, ko jo je trosil po zemlji ocl vzhoda do zahoda: šel je mimo silnih pokrajin, pa se ni ozrl nanje — puste leže tam, strme proti nebu s slepimi očmi in prosijo milosli. Nazadnje mu je oslalo polno perišee lepole: razsul jo je na vse štiri strani, od štajerskih goric do strme tržaške obale pa ocl Triglava do Gorjancev, in rekel: »Veseli ljudje bodo živeli tod; pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje!« Kakor je rekel, tako sc je zgodilo. Božja setev je pognala kal in rodila — zrasla so nebesa pod Triglavom. Oko. ki jih gleda, obslrmi preti-tem čudom božjim,'srce vztrepeče od same sladkosti: zakaj gore in poljane oznanjajo, da je Bog ustvaril paradiž za domovino veselemu rodu. blagoslovljenemu pred vsemi drugimi. Y.?c, kakor je rekel, se je zgodilo: bogatejši so pač drugi jeziki; pravijo tudi. da so milozvočnejši in bolj pripravni za vsakdanjo rabo — ali slovenska beseda je beseda praznika. petja in vriskanja. Iz zemlje same zveni kakor velikonočno polrkavanje in zvezde pojo, kadar sc na svoji svetli poli ustavijo ter sc ozro na čudežno deželo, pod seboj. Vesela domovina, pozdravljena iz veselega srca! Iv.in Cankar PRVI MÂJ Y I STR! Ravne s:> majhna vos, ki šteje 1? hiš. V rrjej sem lahko videl, kako izdelujejo zobotrebce. Prišel sem v hišo vr.'ške,ga odbornika OF, da bi bili vaščani obveščeni o predavanju o pa: :vonj-u po Jugoslaviji, zaradi katerega sem prišel v Ravne. Domači sin je šel brž obveščat ljudi o tem, sam se pa medtem sedel na klopi pri jclkmu, za hrbtom stare mame, ki je sključena pri mizi silita narezane ylinčke, iz katerih so narstojali lični zobotrebca. Polna hiša drobnih odre-zko.v je pričala, da detla jo že ves dan, pa ne le-stara'mati-, temveč tudi gospodinja, c.be hčerki, sin in k .spa-dac, ki se je ob mojem prihodu vrnili iz po 50 šopkov na dan. V enem šopku je okrog 30 'zobotrebcev, torej pomeni to 1500 zobotrebcev na dan. »Sneg je letos -naredil toliko zobotrebcev« — mi je rekel gospodar — »tako da je zmanjkalo prostora v skladišču. ,pa jih moramo nositi na Rob, tja na Dolenjsko, kjer jih tudi odkupujejo.« Res, leitcšrjja zima in sneg, ki ga jc zima ¡prinesla s seboj, sta privezala te -¡ljudi na dom, potisnila jih je v zapeček in na -peč, a oni, ki so navajeni venomer delati, so delali ko-r naprej. Čeprav opravljajo ta prišel vsako zimo, vendar že dolgo niso izdelali h.lilro zobotrebcev kot letos. EMILE ZOLA DAN OSVOBODITVE 0000 300000000000000000000000000 0300000000000000000000000000000 masas Prvi maj jc za Trat in za Tržača-ne ne samo praznik vseh delovnih ljudi, ampak tudi dan osvoboditve. Prvega moja 1945 so enete Jugoslovanske armade, ob sodelovanju tržaških delavskih bataljonov in sploš- ne vstaje .tržaškega delovnega ljudstva. osvobodile Trst. IV. arrmija Jugoslovanske armade ja debela nat ego glavnega štaba JA, da mr.ra osvoboditi Julijsko krajino in Trst. Po dolgih borbah cd Knina d Reke so bile jugoslovanske enote v zv injih dneh aprila pred Reko in vodile glavni napad v smeri Snežnika. Pivke, da .zasedejo važne železniške prstaje Ilirsko Bistrico in S:. Peter na Krasu, cd koder naj bi -•se začela zadnja bitka za osvoboditev Trsta. 27. aprila sta bili obe posta;': zasedeni. Smer napada -se je., is ko j obrnila na Trst. Prva skupili.-. motoriziranih in tankov tirih e-r.r'. je močno predrla proti Trstu in v dveh dneh 28. in 20. aprila uničila zadnji odpor nemških c-not, ki s . skušale na vsak način preprečiti jugoslovanskim enotam, da bi o-sve'.rodile Trst. Vzporedno s prodiranjem enot IV. arm'jje proti Trstu, so začele ofenzivo tudi .primorska divizije IX. ¡korpusa, ki so že več tednov .bite le rti o -borbo proti nacifašističnim •- - t m red Gorice do Postojne. S r -.:: i k se je močno utrdil na B: e; ■ .. : •:, Colu in Trnovem, na tem Sel: .Ju so Nemci razporedili močne e:r.oie, da bi' lahko zavarovali svoj umik iz sektorja Reka—Postojna proti Gorici. V večdnevnih hudih b-erbah so enote IX. korpusa prignale sovražnika, ki se je moral umakniti v Vipavsko dolino in proti Gorici. Brigade XXXI. divizije so pn teh zmagah usmerile svoj napad na Gorico. Tržič, Tolmin ,in Kobarid, medtem ko so enote ICobari'.tega ped-ročja. ki so bile nastanjene v Slovenski Benečiji vdrle v Furlanijo. Na vsej čili so naglo prodirala partizanske enote v smeri najvažnejših središč in jih zasedle, XXX. divizija pa je usmerila svoj napad naravnost na Trst v podporo prvini motoriziranim enotam IV. armije. V noči med 29. in 30. aprilom je Bazoviška brigada v naskoku prodrla nemške obrambne orite v tržaškem predmestju in se spustila v mesto. - J Priprave za oboroženo vstajo v mestu so se začele že v letu 1944, ko je štab IX. korpusa JA, ki jc operira.'. na Primorskem, ustanovil Komando mesta Trst. Komanda mesta je trla razdeljena na več mestnih sektcrjciv. da se je tako omogočilo bolj gibčno delovanje sa.botainih SkJupi.i in organizacija manjših de-1 a vekih oborožen rh skvpin, kr.r bi v .na:pre.,ne>m primeru bilo sovražniku v mestu -prrve-č v oko. Takoj po -ustanovitvi Komande mesta, 6e cirjc v mestu ter napisne in li-stkov-ne akcije. Poleg tega so delavski ba-. taljoni čuvali industrijsko imovino, da bi jo Nemci ne odpeljali, kakor so imeli v načrtu, v Nemčijo. Od svoje ustanovitve dalje, jc bila komanda mesta Trst v stalnih stikih s štabom IX. korpusa, ki je bM dnevno obveščen o vseh vojaških-a/kcijah preti nemškemu okupatorju. Ko so -se v drugi polovici meseca aprila 1945 enote IV. armije naglo bližale Julijski krajini, so bili že vsi načrti za oboroženo vstajo v Tistu izdelani in -se je pričakovalo sam.) ukaz za skupni nastop .in o-boroženi napad na Nemce in njegove liia.pce X MAS, Bande nere in Guardio ci.vico. Vesti o hitrem napredovanju enot Jugoslovanislke arma.de proti Trsitu, so močno .zaskrbele italijanske reakcionarne toroge v mostu, ki so -se pripravljal!! v sporazumu z Nemci, da prevzamejo civilno in vojaško oblast v svoje roke. Fašistični pre-f e k: Ccceani in župan Pag ni ni sta sklenila sporazum z nemškim poveljstvom za prevzem oblasti v Tr-s:-li. Ncmikc čete -pa naj bi sc predate samo anglo-aimeriškim enotam. Tako so v zadnjih dneh aprila 1945, vsa rimen jen e italijanske fašistične enote in lovesiiura, spremenile v o-borožene enote tako imenovanega CLN. kater emu je poveljeval polkovnik Fonda. Pod zaščito nemške- Geneval Dušan Kveder, prvi koma prvih z je začela mobilizacija vsega demokratičnega prebivalstva in priprave za oboroženo vstajo-v mestu. Januarja 1945. leta je bilo mesto razdeljeno na -štiri sektorje, za katere so bili imenovani tudi vojaški •komandanti. Naloga sektorjev .je bila izvesti čim širšo mobilizacijo oboroženih c-not iz vrst meščanov. Rozde-Veev mosta na ise-ltitorje je mnogo pripomogla pri -ustanovitvi delavskih bataljonov v ver jih tržaških tovarnah, kot n. pr. v Tcvairni strojev Sv. Andrc-ja. ladjedelnici Sv. Marka, Llovdovem arzenalu in livarni I-LVA. V prvi polovici meseca aprila, so bataljoni Komande mesta šteli že čez 2500 oboroženih mož. Te 'sile iso šs povečale Gabotaž-ne akcije in napade na 'nemške ofi- Stotisoči navdušeno manifestirajo ob vkorakanju JLA v Trst ndant mesta Trsta, govori na enem borovanj ga orožja, so CLN-ovci cboiroževali vse -tiste civiliste, ki so ,se do zadnjega dne skrivali doma. Te enote so .imele izrecno nalogo, da preprečijo osvoboditev Trsta s strani jugoslovanske armade in delavskih bataljonov. Obenem naj bi ščitili nemški urnik pred jugoslovansko vojsko v /smeri napredovanja an-glo-ameriških enot, ki so prihajale iz Italije. 27. aprila je komanda mesta Trst dala ukaz za oboroženo vstajo. Ob IG. uri 28. aprila, -so se začeli oboroženi napadi na nemške postojanke. Ko je istega dne avečer prišel ukaz iz šta-ba IX. korpusa, naj bodo enote komande mesta pripravljene za poulične borbe, je komanda .mesta odgovorila, da so se vojaške operacije proti okupatorju že začele. Iz vseh .sektorjev so prihajala poročila o razorožitvi nemških in ko.laboracionističnih enot, o napadih na..nemške bunkerje, postojanke v tovarnan in cestnih križiščih. Poročila sektorjev so se množila. 29. aprila je prvi sektor poročal o napadu na nemški cestni blok pri Cedaelu, ina dva oborožena čolna nemške mornarice v barkovjanskem priotanišču in o razorožitvi večjih skupin kolaboracionistične Guardie civ.icc. Tudi iduuigi sektorji so vsako uro obveščali komando mesta o poteku operacij, razoroževanju Nemcev in kc-laboracionistov in drugih ak-c.ijah. Medtem ko so delavski bataljoni v Trst|u pod vodstvom komande mesta napadli fašistične enote v mestu, so se encrte Jugoslovanske armade v hudih bojih prebijale •'•kozi utrjene črte med Reko in Postojno, ter z odličnimi napadi prodrle v osrčje Primorske. 30. aprila, ko so pa tržaških ulicah in. v predmestju že divjale borbe med oboroženimi enotami in okupacijsko vojsko, so ob 20, uri vdrle v mesto prve skupine čelnih enot IV. armije in IX. korpusa. Takoj jc bil vzpostavljen kontakt med komando mesta in redno Jugoslovansko armado. Komanda mesta je določila domače borce"-enotam jugoslovanske armade kot vodiče, da so jih vodili po mestnih. -ulicah, kjer so bile najmočnejše nemške postojanke. V noči 30. aprila so topovi Titove armade že močno nabijali v bližini mesta. Tan-kov-sike brigade pa so vodile hude borbe z nemškimi oklc.-pnimi enotami, ki so skušale za vsako ceno ustaviti napredovanje -slavnih jugoslovanskih divizij. 1. maja zjutraj so jugoslovanske čete predirale iz vseh strani v osrčje mesta Trsta in ga končno osvobodile. Nemški okupator Se je upiral .samo ša v utrjenih postojankah na gradu, v sodni palači, v pristanišču .in v hotelu Exelsior. Repoia-nje .strojnic, tankov .-in topov je oznanjalo Tržr.čanom, da je Trst osvobojen. Med pnvimi enotami Jugoslovanske armr.de, ki so- r. drle v osrčje mašila, jc bila tr ii B -«viška brigada, ki je po odločnim naskoku na nemške ;posto j a 'te na Op-činah vdrla z zastavo štirih bazoviških mučen i ko v, Okrog poldne so sc pojavili avioni, ki so napadli nemške oborožene čolne v tržaškem zalivu. Nemci so še vedno upali, da bodo preprečili dokončno osvoboditev Trsta pred prihodom Anglo-Amc.rtkan.cev v Trst. Zato so v zgornji okolici Trsta, žc ko je bil Trst skoraj osvobojen, pajaca!i napade na prodirajoče enote Jugoslovanske armade s tan-kovskimi brigadami. Pri Bazovici se je vnela ntiivečja -t-ankovska borba za osvoboditev Trsta. Madi jugoslovanski tankisli so z obkclje-valno akcijo prisilili Nemce k umiku. Del nemških itanlkov je ostal na bojišču. Tako so .si odprle pot v mesto tudi tankovs'ke .brigade, ki so končno uničile poslednje nemške utrjene postojanke. V pouličnih borbah je sodelovalo z .borci Jugoslovanske armade okrog 7000 oboroženih Tržača.nov, ki so imeli v zadnjih dneh borbe za osvoboditev številne žttrtve. Z osvoboditvijo Trsta, se je bitka za Julijsko ¡krajino zaključila. V poslednji borbi za Trst je padlo na bojišču 8000 junaških ¡borcev Jugoslovanske armade. Tii-s-t je ibi osvobojen. Nepregledne množice Tržačano.v, so prvega in drugega maja pozdravljale z mogočnimi manifestacijami osvoboditelje Trsta, junaške borce Jugoslovanske armade. Vse mesto je bilo okrašeno z jugoslovanskimi, slovenskimi in italijanskimi zastavami z idečo zvezdo. Po 25 lotih fašističnega zatiranja je Trst ponovno zaživel svoboden. Pivi maj 1945 ni bil samo prvi, svabrdni delavski praznik po četrt stoletju, ampak tudi dan osvoboditve in skupne borbe tržaških Slovencev in Italijanov, ki so se ramo ob rami borili proti nacifašistom in v tej poslednji borbi skiu-.piio darovali svoja življenja na tržaških ulicah za bratstvo med obema narodoma. ko—št ANTIBIOTIČNA SREDSTVA — ZA REJO PRAŠIČEV IN PERUTNINE Po-skusi s penicilinom, streptomi-cinom, leramicinom in še drugimi antibiotičnimi sredstvi so dokazali,da antibiotična sredstva pospešujejo rast malih prašičev in perutnine. Na ameriških farmah že na veliko redijo prašiče in perutnino s dodatki antibiotikov. Živali narastejo pri .taki krmi za 20—30% in za .15—30% hitreje ko.t sicer. Piščanec poslane namreč tri tedne prej goden za trg, kakor .pri navadni krmi. Celo umrljivost perutnine je zmanjšana na polovico. Iznajdba pomeni v svojem .bistvu, da se s'tako krmo pridobi več mesa za nižjo ceno. Pri prežvekovalcih kaže, da se ne da doseči ta učinek, Antibiotična sredstva, za le namene pridobivajo iz odpadkov surovin, iz katerih izdelujejo antibiotična .sredstva. Bistivo tako koristnih učinkov še ni dognano. »TAVGON« — NAJODPORNEJSI LAK PROTI VLAGI Za vlago je posebno občutljiv tobak v fa-zi predelovanja. Tozadevni prostori morajo biti neizogibno zaščiteni proti prepuščanju vlage. Z njimi se .primerno -pleskajo stene in -stropi prostorov, v katerih se predeluje tobak. čeri. sam ves prepoten, da se je kadilo iz njega kakor iz perila v vročem lugu. Davi mu je padla kaplja naravnost v oči, da je preklinjal. Ni hotel opustiti kopanja, ampak udarjal je s krepkimi zamahi, ki .so ga silovito pretresali med dvema skalama, da je bil kakor papirna uš, ujeta med dva lista knjige, v nevarnosti, da ga popolnoma zmečka. Niti besedice niso spregovorili. Vsi so udrihali, slišali so -se le neenakomerni, zamolkli in kakor iz dalje prihajajoči udarci, Trušč je zvenel raskavo, brez odmeva v tem mrtvemu vzdušju. In zdelo se jc. da se ,je teme t a navzela neke neznane črnine, zgoščene od letečega p-remogovega prahu In obtežene s plini, .ki so tiščali v oči. Stenji svetilk so bili pod klobuki iz kov in as te tkanine le rdečkaste točke. Nič se ni razločilo; kakor širefe, vzpet dimnik je režal nizki in ukrivljeni odkop, kjer so se saje desetih zim zgostile v tako globoko temo. Pošastne oblike so se tu premikale, izgubljene luči so osvetlile selaj c.krogliino kakega boka, zdaj kako groavo laket in spet kako strahotno glavo, zamazano kakor za zločin. Včasih so se za-lesketali odkriušeni čoki, robovi in ploskve premoga, ki so -še pobliskavali s kristalnim bleskom. Nato je vse gpet vtonšlo v temo, krampi so padali s silnimi zamolklimi udarci, culo se je le še ¡sopenje prsi in nejevoljno, izčrpano mrmranje v zatohli sc.pa.rici in v dežju rz izvirkov. Praznovati 1, maj pod fašisiižno Italijo je pomenilo crest merigogna in drugi njim enaki? Ta množica neuklonljivih ljudi je dvignila svoj glas proti krvavemu režimu, ki je hotel zadušiti to ljudstvo na njegovi lastni zemlji. Vzkliki sredi divjega pretepanja od sira1 ni fašistov, ki so se vrgli na ljudi kot stekli psi, so razvneli še močnejši odpor in prvi množični akciji so sledile druge v Dekanih in drugod. Fašizem ni mogel politično ukloniti istrskega delovnega človeka, zato je še huje pritiskal na njega z gospodarske plati, da je že itak siromašen istrski kmet z dneva v dari bolj propadal. Mnoge družine iz Pomjana, Marezig, Smarij je prisilil na emigracijo v Trst, Argenti-nijo in drugam po svetu, dokler ni bila 1936. leta zaradi, papolhega pomanjkanja sredstev še ta pot zaprla; kajti to nesrečno zemljo je zapustil vsak. kdor je imel le količkaj možnosti. Kmetje so se brez vsakega upanja in zaupanja v bodočnost zatekali na sezonska dela pri gradnji raznih strateških cest in na kolenih prosili za delo nadu- rah vse svoje moči in prdvzemali najsfrožje- ukrepe, toda- pogumni ljudje so dobiti način, da naznanijo ljudstvu veliki praznik. Zagoreli so kresovi in v jutranjih urah so se marsikje nenadoma pojavile rdeče zastave. Tem akcijam jc sledila zverinska gonja proti delovnemu ljudstvu, toda naslednje leto so že zopet goreli kresovi in že zopet plapolale rdeče zast ive. V Istri so živeli ljudje kot je bil Istrsko ljudstvo sc je borilo pod vodstvom ljudi kot je bel tov. Ber-netič, ki je vse življenje neumorno delal za stvar svobode in pravice; ljudi kol tovariš I-slora in drugi dobro znani tovariši iz Pobegov, Cezarjev, Smarij itd., ki niso popustili niti v najhujših trenutkih. V uporniškem duhu nepretrgane borbe proti fašizmu je istrsko ljudstvo v danem trenutku zgrabilo za orožje in se priključilo veliki narodno osvobodilni borbi, ki so jo pod vbdstvom delavskega razreda vodili narodi Jugoslavije. Z zmago in osvoboditvijo "je bila slavno zapečatena ta mračna zgodovinska doba in je is.rsko ljudstvo prvič v zgodovini svobodno zadihalo ter prevzelo v svoje roke svojo lastno usodo. Postalo je gospodarna svoji zemlji in danes polnopravno praznuje Prvi maj skupno z narodi Jugoslavije in v solidarnosti z delovnimi ljudmi vsega sveta v boju za socializem. "siium D we ei&šm É^w^E^® (Nadaljevanje s 3. strani) vendar pri njem neposredno sodeluje tudi sama tovarna. Izvoz je letos planiran na 25 milijonov deviznih dinarjev, kaže pa, da bo ta vsota daleč prekoračena. Nekaj deviz tovarna tudi sama potrebuje, ker j-c odvisna cd uvoza nekaterega reprodukcijskega materiala, kot na primer raznih nitro-lakov, šelaka. brusilnega papirja 111 morske trave. Vsekakor pa predstavlja to prav majhen odstotek z izvozom ostvar-¡¡enih deviznih sredstev. Izvoz se bo vsekakor še povečal že v bližnji bodočnosti, Za zdaj gre za izvoz o-koli 20)% tovarniške proizvodnje. 70% iste tako odkupi trgovsko podjetje »Les« Ljubljana, ki potem prodaja skeoraj po vseh naših večjih centrih lepo tovarniško pohištvo, ki je v primeri z drugimi najcenejše. P :ii' vo ltTrre...io konkurira tovrstnim izdelkom celo v Beogradu in Skoplju. Pri prodaji pa je neposredno zainteresirana tudi tovarna sama in njeni predstavniki v presledkih obiskujejo prodajalne »Lesa«, .tako da so stalno obveščeni o pripombah in željah kupujočih.strank. Iz montažnih dvoran pridejo izdelki v dvorano za površinsko obdelavo, ki se spet deli na politimi oddelek in na oddelek za brizganje. •Tu je tudi končan proizvodni proces in gotovi izdelki gredo samo še v dvorano za končno montažo, kjer jih sestavijo, montirajo okovje in potem embalirsjo, nakar čakajo v skladišču gotovih izdelkov na transport v najrazličnejše kraje sveta. Omenili bi še tapetniški oddelek tovarne in kotlarno, .pa smo z ogle- V Ameriki trgujejo ,s takimi odpadki, ki so jih do sedaj zametavali, na veliko. Gre: za milijone dolarjev. ITNIMOG — IDEALNI NEMŠKI TOVORNI AVTOMOBIL ZA SPLOSNO RABO K icjančič Reko, sin istrskega kmeta iz naše slevensk: vasi Labor pri Boršlu; ljudje, ki so venomer dajali pobudo v vero in zmago izkoriščanega delavskega razreda. Roko Keo-jančič je bil kot deček v šoli v Trstu, toda za nek Prvi maj, ko so tržaški delavci prepevali napredne delavske pesmi, je zapustil 'internat in šel z delavci proslavljat praznik dela. Od tedaj'mu niso bila več odprta šolska vrata. Ro-ko je doraste-1, toda ni dobil službe niti ocl avstrijskih niti pozneje od italijanskih oblasti. Potoval je iz kraja v kraj, sodeloval pri organiziranju delavskih stavk in shodov. Bil je leto dni v Franciji in tri leta v Ljubljani. L. 1921. je postal član komunistične partije. Od tistega Prvega maja, ki ga je v Trstu kot • dijnka povlekel na ulico ter ga povezal z delavci, se je tovariš Roko dosledno zavedal dolžnosti, ki mu jih je nalagal razred, kateremu je pripadal. Krožil je po is t rekih vaseh in pojasnjeval kmetom pot, po kateri se lahko csvcbcd.ijo izkoriščanja in tisočletnega suženjstva. Prikazoval jim je borbo delavskega razreda, na katero se morajo oslanjati. Senzacijo vzbuja novi nemški tovorni avtomobil za vse mogoče potrebe. Vodijo ga lahko od spredaj in od ¡zadaj. Namenjen je za rabo na težkih terenih. Zelo je močan, praktičen in elastičen ter ga lahko uporabljajo tudi za vilače.nje. n. pr. splavov. Kot posebnost velja, da je opremljen z Dlaslovlm motorjem. Delo v tovarni Emile Zola (1S40—1902) je eden najplodovitejših francoskih pisateljev 19. stoletja in jc tipični pred-stavitelj francoskega naturalizma, književnega po-kreta, ki se je razvil iz realizma, katerega glavni predstavitelji so bili: Flaubert, Balzac in Stendhal, ki se pa še v marsikaterem oziru niso otresli vpliva romantike, iz katere so pravzaprav izšli. Tako je tudi Zola v svojih mladostnih delih še romantik, celo idealist, kar ni mogel kasneje nikdar popolnoma zatajiti. V svojih romanih podaja Zola življenjske slike iz dobe drugega cesarstva, slike iz meščanskih in delavskih krogov tedanje francoske družbe, ki so pa pretežno mračne in polne pesimizma. V njih pisatelj ostro obsoja meščansko - kapitalistično družbo, ki je brezdušno izkoriščala delovno ljudstvo. Kljub svojemu pesimizmu razodeva Zola v svojih delih globoko vero v delo in socialno pravico, v zemljo in prirodne sile ter gleda z zaupanjem v lepšo bodočnost. Njegovo najpomembnejše delo ja ciklus romanov »Les Rougons-MacquarU(, ki obsega dvajset knjig. Od nadaljnjih •Zolajevih del je treba še omeniti trilogijo »Rome«, »Lourdes«, »Pariš«. Odlomek, ki ga prinašamo, je iz Zolajevega najboljšega romana »Gehninal«, v katerem nam pisatelj na naturalističen in včasih precej grob način slika borbo rudarjev proti kapitalističnim gospodarjem. knjiga js pa~ludi obenem kratka zgodovina delavskega pokreta ' in socialnih prctresljajev v Franciji proti koncu prejšnjega stoletja. Štirje kopači so sc razvrstili drug nad drugim po vsej •strmini odkepnega čela. Ločile so jih pregrade iz desak, ki so zadrževale cdkopara -premog; vsakdo je imel pred -sabo kake štiri metre sloja, a la sloj je bil tako tenak, saj je meril na tem mestu komaij oe.tde.set centimetrov, da so bati ljudje kakor sploščeni rned -strop in stene, oa so se plazili ¡po kolenih In komolcih ter se niso mogli obrniti, ne da bi si odidi pleča. Da so prišli do premoga, so morali ležati na strani z zasukanim vratom in z dvignjenimi rokami vihteti pošev ostrino krampa s kratkim t oporiščem. Najbolj spodaj je bil Caharija; nad njim sta bila Le-¡vaque in Chava-1, a prav na vrhu je bil naposled Maheu. Vsakdo je naijprej izpodsekal škriiljasto ležišče, napravil v sloj dve navpični zarezi, potem pa zabil železen klin in odlomil sklad premoga. Premog je bil masten, sklad se jc razdrobil na kose, ki so se jim zaikotalili preko trebuha in stegen. Ko so se kosi ujeli v pregrade in se na-gromadili pod njimi, so kopači izginili, -zazidani v tej ozki razpoki. Maheu je najbolj trpel.-Toplota se je tam zgoraj dvignila do pet in trideset stopinj, zrak s.ploh ni krožil, za-tohlos-t je bila včasih kar smrtonosna. Da je dobro videl, je moral pritrditi svetilko na žebelj prav ob glavi; in ko mu je ta leščerba takopregrevala črepinjo, mu je naposled kri domala zavrela. Najhujše muke pa je trpal zaradi vlage. Iz skale nad njim, nekaj cenLi-meliov od obraza je pritekla voda. debele kaplje so druga za drugo v kratkih presledkih kapljale in udarjale z nekim trdovratnim ¡ritmom zmerom na isto mesto. Zaman je sukal vrat, krivil tilnik; -udarjale so mu v obraz, se razbijale in se ra-z-prševale brez prestanka. Cez četrt ure je bil ves premo- Najvišje ceni svobodo ljudstvo, ki jc poskusilo suženjski jarem, Naijiigovcirneje nam o tem priča praznik dela in svobode v Istri. Sproščeno navdušenje ob praznovanju tega dne je pri istrskem človeku pravi oidraz spominov na žalostno .toda junaško preteklost. Kdo se ne spominja težkih dni 1932. leta, ko se je preko dva tisoč zmučeni-h in do kraja» izmozganih istrskih kmetov zbralo sredi najhujšega teitorja v fašističnem gnezdu, kakršno je bilo ledaj Koper, kjer so divjali fašistični prvaki Zetto, Al- te podjjietnike za bornih 7—8 lir na dan da1 tako vsaj začasno rešili glada ,=5.vo j e družine. Lepe asfaltirane ,ce-s'e- k: 30 v'jej.e> po Istri, so z g raj en1 e s krvavimi žulji in poškropljene z znojem ljudstva, ki je bilo obsojen10 na tPogin. Toda io ljudstvo ni klonilo. Sredi najhujšeSa pritiska so bili sestanki, na kate'1'"1 se •":ot sa!1je prenašala beseda svobode in pravice. Prvi maj, mednarodni praznik dela, ni šel ,tud- v ieh najhujših časih neopazno mimo naših ljudi. Na predvečer t^S'1 ci:le 50 fašisti vedno zbi- Pomlad v naši umetnosti —..-.trur.T t-■ Zanimivo bi bilo raziskati, kako v naši ljudski in umetni poeziji, pa tudi v našem slikarstvu in — koli- : r 50 da dognati — naši glasbi c: V nji imamo :n sicer v , neznatnih razdaljah — sredozemsko primorje, visokoalpsko gorovje, sub-alpsko hribovje, začetek panonske ravni; v nji se izmenjujejo pasovi «red zemsk.', !, alpskega in kenti-r.: v :,!ncga podnebja in vsako teh p inebij ima .tako rekoč svojo pc-mtod. Tako so med pe.mladjo v I-f ri in pr.ni' d;o v Beli krajini, v Prokm-urju. v gorenjskih dolinah ve-i :■ razlik. Vsaka ima 113 samo svoj čas, marveč tudi svojevrsten p • c k, doloma tudi svojo favno in floro. !n s leni tudi posebno poezijo, svoje barve, svoje tone, svoje naravno- razpoloženje. T 1 različnem orečuješ tudi v naši ¡i.'u-.lski in umetniški poeziji. Po- n .r,i: Bi: n. e- ali cdseva tako naraven in stalen po-jav, kakor je pamlad. Ni mogoče, du 1 p. ču'.! n člevek, bodisi preprost km.!. . ;il . um.tni-ko vzgojen človek iz mesta, ne bi imel natega odnosa do veličastnega prebujenja naravnih sil. ki ga imenujemo poni! . 1. -Mcčan priliv s nčne svetlobe in gorkcf.e prinaša pravi razcvet rastlinskega sveta in nove življenjske p ,• je vsemu živalstvu. Tudi čir.v '.: >e .-• s vojim čus:vovanjem, s svojimi dhlčajl in s svojim delom suče po tako pomembni spremembi letne ."i č:sa, kakor je prehod zime v p mlad. Men:!:» je malo ljudi, ki se ne bi v tej ali oni obliki razveselili poln'. ii. C. ritima po Sf.rekljevi zbirki . ' .vv, kili narodnih pesmi, \ :.: . ri.. > i.l'i m 'ji m'd našimi pr: ž.iiki, p. pa .l.ui icm-'.i, ki so U.:v : di te prelil' :ls svoje lepotnim- ticmiš i j . mn ..i prijatelji pom'a ü. Zeiensče dira' o, cvetoče drevje. ;.• i:je p ij: to so p .I be, ki • : . i > poja vljajo pri nas i:i v slcho.ni poez ji. Srečujemo jih celo v tisoči't tj i Starih proizvodih mn: 'sp p oaz'-j j vseh narodov od velikih k'a.1 1 gi'.'in It prt k'11 op :klh pasr.v. Indije in prek siedozemske-fi i . ' ..r:. daleč na sever, v poeziji liaadljsklli narodov. Lahko bi pn rekli: večji ko je kontrast med zimo in pomladjo, toplejša in darostnejša je spomladanska poezija in umetnost nasploh. Na splošno lahko trdimo, da so severni :ia: 'i. med njimi zlasti Rusi. napisali mnogo lepše pesmi ali prozne opise pomladi, kakor pesniki južnih dežel; to bi nam potrdilo tudi slikarstvo in do neke mere glasba. Trga ni težko razumeti: umetnost je izraz hrepenenja in sprostitev notranjih Si verjetnih sil. V kra-j h. ki jih slirka huda zima, je hrepenenje po pa.mladi in njenih radostih mir go večje in globlje, kakor v južnih dež. Ijh. Tudi v sami naravi je prehod zimskega letnega časa v pomlad ostrejši in izrazitejši, zato nudi vsem oblicovalcem — zla-sti liričnim pesnikom in slikarjem — mn: go več doživljajskega gradiva za njihovo delo. Toda vrnimo se k prvotnemu vprašanju: Kako odseva pomlad v na i: slovenski poeziji in umetnosti? Ali so v nji posebne značilnosti naše p .mladi? Ce bi hoteli odgovoriti na to vprašanje, bi se mo-i 'l predvsem vprašati, ali obstoji neka si. venska pomlad, t. j. pomlad, ki bi Im la značilnosti naše dežele? V te m pogledu je treba reči, da na naši celini nt veliko takih dežel, ■kakor je Slovenija, dežel, ki bi imele na razmeroma majhnem prostoru tcl'ko klimatičnih pasov in krajinskih tipov. Slovenija je čudovit nr.-za pol.be pri Gre mc.llvi z goriš' Istre so dekaj drugačne kot Župančič, vi spevi be•¡■•..■krajinske pi mlati, čeprav so blfllve-ne poteze skupne; t :ia t; so skupne, postavimo, t v. J i s Homerje vo poazijo. Kraški s vol. na morje ali na beneško ravan od-rvta 1 bz-a rja, drugačna barva tal, rastlin. dutgačna arhitektura stavb in drugačni običaji — vse to vpliva na :a- i rahločutni notranji organ, Cr 1: 11 l il Is : j sa r. 1 rpozorini na jeve ,seg: ntinljevsko ubrane gorenjske pomladi, n5 Jako-■p cnladaniske breze iz ljuc-ckcCôce, na Jama ve oztlenc-l..e, da niti no c men j um potniških struj in ne na- št.vam pos: nicznih umetniških stva-1 i.ev v tr.l sami lepotni tematiki: ■v .upodobijanju slovenske pomladi. M ..; 1 bi navc -.i tudi primere iz p a.v ja i:i lepe proze. i jM • 'V. .<•■ i - 'WÈÈ i -iM- : ■ K ■ .. :•■' .. *V. , t* • ' ' I,-- r-av M: • • .■.*. w-... ■'..;;........... WÊ »II . * • - •v » Vj ''Mf m ssi De! a jI Jakopičevega dela ki ga ima pesnik in ki tvori čustveno različna doživetja lepotnih odtenkov pomladi. To bi nam mogla potrditi tudi primerjava ljudskih pesmi s pomladanskimi motivi iz klimatično raz-ličnih slovenskih pokrajin. Posebno cC-itno se kaže vpliv klime in krajine v delih slikarjev in n.ekolilko tudi skladateljev. V velikem stilu bi slednje potrdila na pr. primerjava med m l liijskimi elementi kake jiažnjaške in iseivernjaške skladbe, ki opevala pomlad, triko na pr. pri-msi. java -sorodnih motivov .pri Ver-dl;'.i in Giiegu. Kakor vidimo, ne rae samo za stilne in individualne raai -ke, gre :udi za način, kako isti pojav — pomlad — z različnimi k:;mr>'skimi In krajinskimi odtenki različno navdihuje pesnike, slikarje in skladatelje. V s! vensKcm svetu se ti krmlra-sli srečujejo tako, kakor redko-kje drugod. Pr.i nas navdihujeta •mptnike severna in južna pomlad. : _ ■ in oredccemska r.riroda. Močni in očitni prehodi, ki označujejo febjjjtsfcko podlago slo.vens.ke zgodovine. segajo celo na najbolj rahla p: dr. a-ja s over.skega dela — segajo v našo p.a-;ljo in umetnost. Posebno jasno se je pokazalo to v tistih .unv.i.nfklh oblikah, ki dopuščajo izra-;V.o csabne in krajinske izreze le.poč.utnositi, tako na pr. v sloven-6 kem impr c 31 o r. i a/ i č n c m ril k r. rs.', v .1 •>n v naši imrd rn::< .p ■ 'i . ''.a g Ketteja. Miii-na, Zupaočiea in C?.n-ka.rja. Nll-a.h.r pazneja ni vist:c?.ilo v naše krajine JU tvp in v našo poezijo p-; V Ii v g'a".bo tla. j vi.-, Emil A-('• m č i dr.) tr.liko izrazilo slovenskih mativov, toliko kontrastov med našimi krajinami, našimi podnebnimi pas vi. m-d tipi prirodnlh poja-vov na r.aših tleh. kakor prav v teh Izr: ::i'i umetniškega doživljanja naše z ni'je, našega človeka in nje-go- Kakor rečeno: zanimivo bi bilo vse to raziskovati po neki metodi, •z estetske in dušeslovne plati, kot izraz izrednega mozaika slovenske prirode; nemara bi s tem razložili marsikaj, kar označuje našo umetnost. Ob lepem aprilskem dneva, ko se je nad Ljubljano razpenjalo tisto visoko pomladansko nebo s sinjino in belimi oblački, nebo, ki ga imamo tako radi — sem nekoliko razmišljal o slovenski pomladi in mahoma občutili, koliko je slovenska ume.tncist zajemala in še zajema prav iz tega mozaika naših klimatskih in krajinskih tipov, koliko različnosti je združenih v našo nezlomljivo skupnost! Občutil sem, kako se tudi v tem pojavu odsvita dejstvo, ki je vplivalo na vso našo usodo v preteklosti: da smo na majhnem prosirru dežela ostrih geografskih prehod .v in klimatskih kontrastov. Morda se kdaj še vrnem k tej vabljivi ter.ii. zdaj jo samo zapisujem kot bežno pomladansko doživetje .., Božidar Borko .nnfj^; P IM K '<' ' : ; ü J U rii i Ï !i V i \ času, ko harantaj:i /a našo zemljo in ko stoji ob strani zakletih sovražnikov našega naroda tudi tako imenovani duh ivni M.dja kaloli?kc a rk-.e .;k"f Snnlin, je ra mestu, da se sponinitno istrskega škofa Jurija Dohrile. Škof Sanlin. ki ;e danes izjavlja, da ¡e duhovni- vodja dela istrskega lj.uhtva, ki ne govori italijanski, hi moral iz teh kralkili besed spoznati, kako je služil I1na.11 in narodu škof, ki je upravljal porelko-pulj-ko in tr-ž: 1 - k o -k o p r,- k o škofiji». Ne. o tem duhovniku ni ohranilo slabe besede v Istri. O11 ni de-lal razlike med SWyafli in Italijani. Spoznal je še kot kmečki sin slovanske matere težki položaj svojega ljudstva na lastni koži. Doživljal jo sam kriviee, ki so se godile njegovemu ljudstvu. Stal je ob strani revnih in zatiranih, a ljubil je tiste, ki so bili najbolj teptani s strani »višje italijanske kastca — tO so bili Slovani. Rodil se je pred 110 leti v Ježnju, majhni istrski vasici blizu Tinjana. Sin siromašnih staršev je že v svoji zgotlnji mladosti izkusil revščino in bedo. ki i" je preživljalo v tistih časih istrsko "ljudstvo. Sam opisuje slabe letine, ko ni bilo v hiši kruha niti ne krompirja. Hude čase je preživljala v tistih letih revna Istra. Ljudstvo je bilo prepuščeno samo sebi. Nekega leta, ko je suša kmetu uničila pridelke, niso niti miši m podgane mogle dobiti zrna moke in pšenice. Ponoči; ko ie tega leta spala revna družina na slamnjačah, so morali starši odganjali podgane, ki so gnane od lakote večkrat ugriznile speče otroke. 7. velikimi težavami se je boril mali Jure, preden je dokončal študije. Študiral je v Karlovcu in v Gorici. Končno je obiskoval dunajsko univerzo. kjer jc opravil doktorat. Služboval je kot kaplan v brkinski vasici Hrušici in v Munah (tliče-rija). I.eta 1819 je postal ravnatelj tržaškega semenišča za četrtoletnikc. Leta 1054 ie postal kanonik in stolni župnik v Trstu, lfi.i7 pa jc bil imenovan za poreško-puljskega škofa. Dobrila so ni zanimal samo za duhovno vzgojo svo jega naroda. Vse sile je vložil za narodni, kulturni in gospodarski napredek ljudstva. Slovansko ljudstvo je zaupalo svojemu sinu, s tem. da ga je poslalo, da zastopa njegove interese v deželni zbor v Poreč 111 nato v državni zbor na Dunaj. Na Dunaju v državnem zboru so avstrijski mogotci zvedeli iz ust Dohrile. da živijo v Istri Hrvati, s ka- terimi se mora računati. Na izjavo nekega nemškega poslanca, da še ni slišal, da bi v Istri živeli v takem številu Slovani, je spregovoril Dobrila znane besede: »Da, v Istri živijo Slovani, čeravno vi to zanikate. To ljudstvo vsled vaše politike še spi ali sen mojega naroda ne pomeni, da on ne živi. Zbudil se bo nekoč ta velikan in marsikateri bo tedaj izkusil njegovo silno moč.« Zaradi svojeea neustrašnega nastopa si je Dobrila nakopal smrtno sovraštvo italijanske kaste, ki je hotela na lahek način pomesti s slovanskim življcm v Istri. Na vatikanskem koncilu v Rimu je prišel v kontrast z verskimi dogmatiki in čeprav v manj-ini o-1ro napad.d liste, l.i so se dr po pokoravali nekaterim dognam in zagovarjali papeževo nezmotljivost. Jure Dobrila je pri vseh teh sovražnostih in vsestranskih napadih šel neomahljivo po začrtani poti. 1 ponos si jc štel. ko je neki istrski »patricij« zastopnik dvatisoelelne kulture kr.-lil svojega psa na ime »Dobrila«. Lajali so na njega krščeni in ne krščeni psi prav tako. kakor lajajo še danes razni Santini in ostala so-drga, ki ne more' preživeti »lepih časov«, ko so jim Slovani hlapčcvali. Istrsko ljudstvo je že davno spoznalo svoje resnične prijatelje. Spoznalo jih je na delu. Dolsa je bila kalvarija, ki jo je prehodil naš ročni in intelektualen delavce, ali pri vseh teh tegobah je ohranil sebi in svojim pokolenjem zavest, da je Istra naša in da bo tudi naša ostala. Dr. J. GLEDALIŠČE 7.A SLOVENSKO PRIMORJE gostuje s V. Skvarkinovo komedijo »Tuje dete«: Ajdovščina dne 2. maja ob 20. uri, Medana v Brdi-h 3. maja ob 20. uši'. Hum v Budih dne 4. maja ob 15. uri. Anhovo ob Soči 5. maja ob 20. uri. Kana.il ob Soči 6. maja ob 20. uri. Tolmin 7. maja cb 20. uri. . Sv. Lucija ob Soči 8. maja b 20. uri. Cerkno i), maja cb 20. uri. Spodnja Idrija 10. maja ob 20. uri. Gledališče bo gostovalo še v lairiji in Logatcu, ni pa še določen termin in bomo datum gostovanja še naknadno objavili. IZ SPOMIMOu ffiSEGl I0SECI V. BMTME Mouinarii Istrskega okrožja ,fo se vključili v Zvezo novinarjev Jucodaviie (Ne :1 ali e vanje) »Z 1 j greva gori na vrh, k Rejcu. S.s- 1 nam je. S sosedi pa se moraš rars.aiv.ti. Danes nv.t pomagaš t;. j.itri te on reši iz zadrege. Po-rl: j. k alil:.) jih je! Tega tu spodaj, Kušbrina, našega najbližjega, že poznaš, teko j na desni je Prekovšek, K- 1 ia\ 'i ¡ri v r:brl V.ančin?, Stajer, Rerpstje, Močnik tam doli, to je že Zrairija KanomVia, tam ¿¿daj za. hribom je Tiibtala, na 'evo pa je Vfjtsko, baje najviše ležeča vas kranjske dežele. Ali ni lepo?« In spat je zgrabil za šop los, kakor da jc hud name. Toda ko sem se okleni! nj.g ve -.rtle pa. I i, je ta- kaj spal postala voljna in mehka. S'.-.i sva po skalnatem, iapranem kolovozu med laa.kovim grmovjem prav do vrha hriba, do triangiula-cijskega znamanja, ki ga dotlej še nikdar nisem bil videl. »Vičilš,« je dejal cče. »zdaj sva na najvišjem vrhu. Glej, tu je zapisano 877 metrov.« I:i tako sva sčasoma obhodila z 1 četc.m Vse naše kraljestvo. Poznal sem skoraj vsak griček, vsako du-linlao, c-če ml je povedal tudi imena dreves, grmičja, vsega rastlinja, in živali. I11 čeprav je bilo treba včasi trdo delati, se mi je vendar zdelo \ nedeljo dopoldne je bil v Kopru občni zbor novinarjev Istrskega okr >žja. katerega so se udeležili tudi predstavniki Novinarske zveze Jugoslavije. I.U Slovenije in predstavniki demokratičnega tržaškega li-lia. Slo-ven-l. i. italijanski in hrvatski novinarji Istr.-ke:a okrožja so toplo pozdravili sklep Zveze novinarjev JU-ai.-lavi ki je ugodno rešila njihovo prosijo za vključitev Novinarskega «Iru-'.va lslrske;;a okrožja v Zvezo novinarjev Jugoslavije, Na občnem zboru so izvolili nov upravni odbor društva in sprejeli nova društvena pravila. l\> pozdravih predstavnikov Novi- iC narske zveze Jugoslavije, LR Slove-1 ije in dctrokraličneea tržaškega Ii-ska ie želel novinar jem I-lr-ki :: ; okrožja uspešno delo tudi član okrožnega komiteja Iso Jukie. ki jc poudaril. da mora biti prva naloga no-vlr:'.;--l-.e;;a društva borba za idejno-nolitieno in strokovno vzgojo članov. Smoter društva novinarjev Istrskega okrožja je, da rkrbi za napredek novinarstva. da ščiti novinarje pri opravljanju njihovega poklica ri da skrM za ustrezajoče delovne pogoje svojih članov, kakor tndi da predstavlja novinarje Istrskega okrožja ¡11 vzdržuje stike z drugimi novinarskimi organizacijami. S skupščin • so poslali pozdravno brzojavko maršalu Titu. silirgl --•»•; XV y? M - v,- ■a", -a. a a .V". "aV- ,5-a'y ■■:■.. 'i -'ra:i« ■ a,y.' ' .■.'■; ■:;a - ''--a-a'i:.'"'V -mpi' ■ V:*:-' s: mmm i -iii-.1- - • ? J&fê. • %>>■■ s-? "',-V- .-r'-niH^ ' ..... mmrn'M ¡|p;«l Mb, y .Y- i'^eX'. ^ l' ' «t Hii š ¡n ^iil Idrija vse tako -lepo, da ne vem. kako bi vse to pcveiičal. Toda kak-a.r je vsaka stvar le kratka.lrajna, tako je bilo tudi tega mojega svobadnjašlva km a l.u konec. Treba je bilo v šolo, moral sem spet nazaj v Idrijo. Težko ločitev mi je c,lajšala mati, ki mi je stala vselej in povsod zvesto ob strani. Na srečo sem imel dobre učitelje, ki so znali — vsak na svoj način zanimivo razlagali učno s:iov in zbudili pozornost, .da se ni bilo treba mncigo učiti, pa si vendar dosegel lepo spričevalo. Ze koj prvi mo.j učitelj, mlad, ljubezniv fant. me je poleg abecede učil še violino in petje. Na žalost je odšel še pred kocem le.'a. Nadomestila -ga je prikupna, velno lepo napravljena učiteljica, ki je znala krasno peti in je imela to lepo .navado', da me je rada zlasala in za-ja:i'i, sam ne vem, zakaj. Vkljub temu mi je dala same ,ene*. Na učitelija, ki mi je c.čila', da p, vorim, kakor bi imel ¿'¡krof v t.-.i'.lh, se vedno spam'n jam pri svojih irežiiah in instrukcijah, čo nc-kltim na kandidata k govorno napako. zlasti tako, ki jo je mogoče z mujhrjim teudoni odpraviti. Meni jo je moj učitelj menda kmalu cd-paaivl'l. ker sehi m .rai pri nji m večkrat .na/prej' brati in deklamlrati. Pola "al 'je veliko važna,s', na lepo In jesno izgovorjavo, kar še danes le preveč zaaema.rjr.mo. (Se nadaljuje.) t l 0 V [ s S I 1 žLl&fe zvezdice čebeiua l! ANKO COLAR: Äjay Bož?na. š;:-;.!olr.o delklebce in sirota, ni im.da po svojih umrlih starših niš drugega -kakor žalost v srcu, preprosto- obleko .na sebi in košček kruha, ki ga ji je bil dal -siromašni boter, ko jo je odpravil na pot k t.eti. Bilo je to v jeseni, na 2inu. Sla je cd vseh zapuščena in iskala vasico, kjer je imela teta svojo kcčico. Ma cesti jo je srečal berač in jo naprosil, čc ima kaj jesti, ka.jli zelo je lačen. Brez vsakega obotavljanja mu je Božena takoj dala kos kruha rekoč: »Naj ti dobro tekne starček in spomni 6e me kdaj!« Ko je š.la dalje, .jo je srečal raztrgam olrok, k; se je ves tresel cd mraza. Deklica si je odvezala rutico in jo dola tresočemu se otročičiku. Potom ko se je že nečilo in ge pravkar dospela do gozda, je srečala spet drugo dekletce brez krilca. Dala mu je svoje krilce, tako, da ji je ostala samo srajčka. Mraz je ni preveč mučili, zakaj vedela je, njo; ko je h itola videti, kakšne so zvezdice, je videla, da so rumene v> w ■, my-^^m^C*. i' ".•v—-1 .-: -r/iIM&^r da je sterila dobro deilo in od tega se ji srčece ogrevalo. Zdajici je pa zagledala, kako padajo zvezdice z neba in prav pred in blesteče, vzela jih je v roko, jih potc-žkala in takoj, ko se je -spomnila predpasnika, ki bi vanj lahko spravila -te zvezdice, je že imela na sebi vso oblekico. Nabrala si je teh zvezdic v novi predpasniček, misleč, da jih pokaže teti. Se malo dalje je šla ob luninem svitu, dokler je ni kratko pred polnočjo premagal sipanec in je zaspala. Zgodaj zjutraj se je zbudila, in že se je napravil iz ene zvezdice rumen kolač, tako, da je imela dovolj za zajtrk, za kosilo in za južino. Do večera -je pa prišla k iteti in ji je takoj povedala in .pokazala, kaj nese, in namesto zvezdic se je iz predpasnika aztresel kap rumenih zlatnikov, tako, da so se zakotalili po vsej sobi. Od tistih dob sta se Božena in njena teta dobro imeli in sta delali dobro tudi drugim. S. Tur-genjev: Vrabec Vračal sem se z lova in stopal pa drevoredu v svojem vrtu. Pes je tekel pred menoj. Nenadoma pa se je skoraj ustavil in se jel oprezno pomikati dalje, kakor bi bil zavohal divjačino pred seboj. Pogledal sem po drevoredu in zapazil mladega vrabca, z rumenim kljunom in puhom po glavi. Padel je bil iz gnezda. Veter je tako močno majal drevje, Tako tih je bil, le žalostno je prhutal s petrotmi, ki so mu bile pravkar porasle. Pes se mu je bližal; vse mišice so se mu bile napele. Tedaj pa se je nenadoma pognal z bližnjega drevesa star vrabec, črnih .prs. Kakor kamen je priletel psti pred gobec; in ves našopirjen, zbegan, drhteč žalostno čivkajoč, obupan, je dvakrat slkcčil proti odprtemu, z ukrivljenimi zobmi oboroženemu gobcu. Vrgel se je pred psa, da bi ga u-branll napada. Toda vse drobno telesce se je cd strahu treslo, njegovo čivkam je je bilo hripa-vo in plašno; vedel je, da mora umreti, žrtvovati življenje. Kakor neizmerna pošast se je morali zdeti pes njegovim očem! In vendar mi- mogel ostati na svoji veji, tako visoki in varni. Sila, ki je bila močnejša od njegove volje, ga je gnala na tla. Pes se je .ustavil in odskočil. Rekel bi, da je tudi on spoznal to silo. Ves zmeden sem hitro poklical psa in šel; vsega me je prevzelo neko sveto spoštovanje. Da, ne smejte ise, spoštovanje je bilo to, kar sem občutil .pred tem .junaškim ptičkom pred močjo njegove ljubezni . . . Čebelica pridna je biserna krila v ozarjenem jutru in rosi umila. Zletela je naglo na tihe poljane, na trate zelene, vse s cvetjem postlane. Ponižno sklonila je glavico roža, ko z dihom je nežnim čebela poboža. Od cveta do cveta ves dan je hodila in sladko medico iz rožic je pila. Ko sonce je svetlo zbežalo s poljane, zatisnila očke je svoje zaspane. Vso noč je sanjala o pisani trati, o dobri poljani in njivi bogati. lesnim 36. Dobro jutro, ciciban! Poldan je — a ti zaspan7 Čudne sanje tebe tro, brž ugani kaj to? 37. List do lista — ni drevo, nosi hrbet — ni telo. Ako hočeš — od srca ti razkrije vse kar zna. 38. V šolo hodi, šolar ni; vreden modrih je ljudi. Po papirju sem in tja piše, maže, kar se da. REŠITEV »LEŠNIKOV« IZ 16. ŠTEVILKE 29. sneg, 30. ¡rimska cesta, 31. list. Mlade reševalce križank .opozarjamo, da se nam je v zadnji številki našega lista vrinila neljuba pomota. Namesto besede meso pri št. 1. vodoravno mora namreč stati beseda meato. Torej, taka beseda vedno ni esto najde«. Prvo prosto nedeljo smo šli z nekim profesorjem Holadcem na kratek izlet v okolico Grenobla. Ves čas nam je pripovedoval o nekih podzemeljskih jamah, tako da smo že v resnici mislili, kakšno posebno naravno čudo bomo videli, Res je pokrajina izelo lepa in je vas Sas-senage, kamor smo bili namenjeni, izredno zanimiva izlc-tna točka, toda toliko govoric in toliko reklame pa podzemeljska jama v bližini vasi le ni vreiclna. Saj r.i drugega, kot da te vodič pelje nekaj minut po temni luknji, po'ni blata in umazanije. Naše kolegice, ki so šlo z nizkimi prazničnimi čevlji, so prišle iz jame vise zamazane in to za 80 frankov, kolikor je bilo treba plačati za obisk te jame. Sploh pa smo ugotovili, da .so Francozi izredni mojstri v reklami in da znajo spraviti v denar vsako najmanjšo zanimivost in znamenitost. Mogočen vtis pa so napravili na nas planinski travniki vsi .posejani z lavando. Kmetje tod okoli ne .sejtjo- nič diugega kot lavando, ki (je baje v teh predelih prvovrstna za izdelavo znr.aih parfumov, Pravijo, da jim lavanda prinese dvanajstkrat več '.'obilica, kot če bi pašnike izkoristili za živino. Ko smo se vračali skozi inslustrijsk i predmestje Fonlaine, smo opazili na mnogih mestih velike napise po zidovih: Prebiv'ri Fonlama ne bodo nikoli pozabili Vcrcorsa. Povedali so nam, da jo ravna i/, tega naselja .šlo veliko delavcev med vojno na Vercons k mvcjuis-jcm in da so už:- » t 0 V ( N I vali pri hribovskih prebivalcih planote Vercors vso gostoljubnost, Nekoč me je zanesla pot na gie-nobelsko pokopališče. Pokopališče samo ni nič posebnega, pač pa mi je vzbudil pozornost neki spomenik, Ko .se približam, spoznam, da je to nagrobni spomenik nc-kega svetnika, čigar ime sem že pozabil. Nagrobni kamen je obdan z okvirji, na katere obešajo votivne ploščice z raznimi prošnjami na svetniku, Zanimalo me je, kaj verniki svetnika največ prosijo. Največkrat prosijo za srečen povratek kakega svojega bližnjega, to je zapisano na manjših ploščicah po 100 frankov, kot so mi ljudje rekli, na večjih — po 200 frankov — pa prosijo za srečo v ljubezni. Na eni je bilo zapisano tako: »Sv, X, daj, da Louis zapusti listo svinjsko žensko Ro-salie in da bo zopet moj!« Na drugi pa: »Ne dopusti, sv. X, da bi tvoja vedno zvesta oboževateljiea gineva-Ja brez ljuboka!« Ali pa: »Kaznuj ga. ker me je iz paradiža ljubezni pahnil v pekel.« Nekateri, ki so verjetno imili večje zaupanje do tega svetnika, so pa vse opravili kar na zasto-nljkarski, prlskledinlški način. S svinčnikom so pripisovali na kako ploščico svoje skromne želje. Gp;-zil sem. da so morati biti to večin.ma šUvor.l.','; al pa voj tki. S t ..ics nt je so p.7t..v.i večinoma za srečen izid iz,/' v al; kaj pid.ib-ga, tu pa lam je bil tudi kak globok vzdih prvič zaljubljenega dekleta. (Se nadaljuje) V goz;iu je žive! lev, ki so mu pravili Pungsla. Mnogo živali je že pobil. Iiii žrl jih je kar tako brez izbire, kakor jih je našel na svoji poli. To je vzbujalo med živalmi v gozdu veliko nejevoljo. Da bi to preprečili, so skicali vsi prebivalci gozda zborovanje. Tudi leva so povabili. Ko je lev slišal njihove tožbe, je rekel: »Zares mi je žal. da je tako. Rad bi vam pomagal, dogovorimo se! Za vsak dan mi določite eno zver, da jo požrem,« Vsi so s tem soglašali. In vsak dan je šla ena zver k levu, da jo je požrl. Tako je šlo po vrsti, dokler •ni bil na vrsti zajec. Zveri so rekle; .»Podvizaj se, da bo lev zadovoljen, ■in da obvelja naš dogovor!« Zajec je šol, toda ne takoj k levu. Premišljal je in sam pri sebi -rekel: »Od danes naprej ne bo dobili lev nobene zverine več.« Sele opoldne jo je počasi mahnil na pot, kjer naj bi srečal leva. Kaj mislite, kako je ravnal, da -se je maščeval levu za vso zverjad, ki jo je požrl? Takole se je maščeval. Prišel je lepo k levu in prijazno dejal: »Štirje zajci smo šli k tebi, ker smo ti bili določeni za kesilo. Toda nenadoma nas je napadel tvoj smrtni sovražnik, .lev, stokrat močnejši od tebe. Pravijo mu Pun.gala. Požrl je vse tri moje tovariše, samo jaz sem ušel.« »Kje pa .je ta nebcdlgatrc-ba P,migala?« je vprašal srditi lev. »Pojdi, pokažem ti ga. da ga ubiješ!« je rekeil zajec. Potem ga je odve.del h globokemu vodinjaku in dejal; »Pogllej, ¡tam je Pungaia, tvoj sovražnik!« Lev je pogledal v vodnjak. In glelj, videl je lam leva z mogočno grivo. Bil je to sicer on sam, ali sovraštvo in nevoščljivost sta ga tako ¡preslepila, da tega ni vedel. Skočil je ves 6rdit v vodnjak, da bi vsiljivca pretepel in pobil, toda pri tem je poginil. Moč slabotnih je često v zvijačnosti. Dragi stric Miha! Tvoja nagradna krijiga me je zelo razveselila, najprisrčnejša hvala. Zelo rada čitam, napravila sem si že malo knjižnico. Tudi Tvoj kotiček rada čitam, posebno me zanima, kar pišejo pionirji. Stric Miha, ako me imaš kaj rad, mi boš odgovoril. Lepo Te pozdravlja Irenka Kosmač, v.č. II. raz?-, osn. šole v Trnju pri St. Petru na Krasu Dragi stric Miha! V prvih vrsticah Vas lepo pozdravljam. V Slovenskem Jadranu sem zvedela, da tudi pionirji pišejo, zato sem sklenila, da Vam pišem tudi jaz. Učenka sem četrtega razreda osnovne šole v Senožečah. Jadran rada berem. Pri nas je bila velika zima, drsali smo se tudi dosti. Učim se rada in upam, da bom šla študiral. Lepo Vas pozdravlja Marija Sirca, uč. IV. razr. osn. šole v Senožečah. Efes&^/i'* . ! Dragi stric Miha! No, spet se Ti oglašam. Povedala Ti bom nekaj o sebi. Hodim v gimnazijo. Imamo tri odmore, tedaj skačemo in se igramo. Reditelj pazi na red in čistočo v razredu. Kadar pride profesor v razred, moramo biti tiho in poslušati. Ce ga ne ubogamo, dobimo ukor ali pa opomin. Seveda, jaz ga nisem še nikoli dobila. Za danes, stric Miha, končam.. Saj Ti ne morem več jjisati, če ne boš utegnil vsega prebrati. Pozdravlja Te Kavrečič Gracjela, uč. I. b razr. gimnazije, Koper. Ljuba Irenka. V.i-diš, Irenka, tudi tvoje pismo je prišlo na vrsto. Pa ne misli, da si zato tako dolgo čakala, ker te nimam rad. Kje neki! Zelo rad te imam, Irenka, pa tudi ostale pionirje, ki mi pišejo. Toda kaj hočemo, pisem je dosti, prostora pa malo! Zelo me veseli, da rada be-reš. Le še naprej ostani takšna in zapomni si, da so knjige človeku najboljše prijateljice. Pa strica Miha se še spomni, Irenka! Ljuba Marija! Veseli me, da ,-si se tudi Ti oglasila. Tako je prav! Stric Miha ima rad »korajžne« pionirje in pionirke. Tudi to ms veseli, da rada be-reš Slovenski Jadran in da se rada učiš. Ostani še v naprej tako pridna, pa bomo vsi imeti veselje s Teboj. Pa še kaj se oglasi! Ljuba Gracjela! No. tudi Ti .si prišla na vrsto! P.rav gotovo si že izgubila vsakr upanje, da bi bilo tvoje pisemce kdaj objavljeno, kajne? Upam, da ml nisi -zamorila zaradi dolgega čakanja in da ise boš še kaj oglasila? Veseli me, da si pridna in pozorna v šoli. Le še naprej bedi taka, pa Te bomo vsi veseli, starši, profesorji in tudi stric Miha,' »L: .'nikr-s iz 10. številke »Slovenskega Jadrana« so pravilno rešili; Htuvalin-Suzana iz Škofije, Kozlo-vi5 Ana Iz Semedele, Ker.mac Ine.s iz Scmedele in Cergol Sergij iz Se-medele. Izžrebana st.a bila Kozlovič Ana in Cergol Sergij iz Semedele. •Naknadno je prišla rešitev križanke iz 15. šle%',ike, poslal jo je Bergoč Ivan iz Orehka .pri Postojni. Danes so spel na vrsti »Lešniki«. No, mladi ugankarji, poskusite jih streti! Lepo Vas vse skupaj pozdravlja in vam za naš veliki praznik Brvi maj želi vse najboljše vaš stric Miha. / /rnnrnnM Sonček sJ;o:i okno gleda spanja konec je seveda — v šnln. h igri in na pašo spremljat hoče Metko našo. U1MM1 9 e I.-....... — T. i 1 - ~ - - ' • Kajti razgled si je liilo vredno ogledali. Zato sc je ta kolonija imenovala tudi Colonin Buena Vista.1 Kopel je bila osvežujoča in Dobks si je prihranil pet in dvajset centavov, ki jih je moral plačali za prsno kopel v hotelu. Toda kopel je imela tudi senčne plati. V blatu so bili namreč ogromni raki. In li raki so včasih mislili, da so prsti kopalcev dobro ineso, ki ga ne smejo zametavati. Prav .... t;'V g:. ' ....... v :*■ v >500 O ......"O '■ O .:■: V ■ > ,..... ~ •• —- ' . . 1 ali naj počaka ali zbeži. Toda ker je videl novčič v gospodovih rokah, je čutil, da je ta novčič prej ali slej vendar namenjen njemu in da si hoče gospod pač pripraviti samemu sebi veselje s pridigo. Za denar se da pridiga že mirno poslušati, saj itak nimam drugega opravka, si je rekel Dobbs. In tako je mirno obstal. »Danes popoldne sle mi pripovedovali.« je gospod nadaljeval, »da še nisle jedli. Dal sem vam pezo. Potem sem vas zopet srečal in rekli ste, da nimate denarja za prenočišče, nakar sem vam dal petdeset centavov. Pozneje ste zopet prišli in rekli, da se niste večerjali,- in zopet sem vam dal petdeset centavov. Sedaj pa mi še recite, čemu hočete sedaj denar.« »Za jutrišnji zajtrk.« je rekel Dobbs diihaprisotno. Gospod se jc zasmejal, mu dal novčič in rekel: »To pot je zadnjič, da vam kaj dani. Sedaj pa pojdile še h komu drugemu in ne zmeraj samo k meni. Postaja mi namreč že dolgočasno.« " »Oprostile. « -'je rekel Dobbs, »nisem vedel, da sle zmeraj isti. Vašega obraza si nisem ogledal', vidim ga scilaj prvikrat. Toda sedaj ne pridem več.« »Da pa boste tudi mož beseda in nic ne boste več nadlegovali. vam dam šc petdeset centavov, da boste jutri imeli še" za kosilo. Prosim pa vas, da skrbite odtlej za svoje življenje brez. mojega sodelovanja.« N »Potemtakem bi bil tudi ta vrelce izčrpan,« je rekel Dobbs pri sebi. In spoznal. je, da bi bilo bolje oditi na ''«"l« m pogledati, kako je kaj tam. . i deželo in j. . \ : s" i? .m ■ 0] ' : «41 i . 0 l i o.v- 'l jtei-'j.': t;.; -- -i ;o f t • ¡i'-: fl. ; f o. Sit ' .1- ' - ' i i ' :i.\;} i —-L . 'Sš?; hudičevo je vščlpnilo, če je lak lep odrasel rak dodobra zagrabil in holcl oditi s prstom. Reka .-e je delila tu v več rokavov. Ob bregovih so sedeli rakarji. Bil jc to težek posel, ki so ga opravljali samo tisti, ki so bili nezaslišano potrpežljivi. Rakarji so bili večinoma Indijanci ali pa prav revni rac-ianei. Za vabo je služilo staro, smrdeče meso. Čim bolj je smrdelo, lem boljše je bilo. Precejšen košček mesa so nabodli na trnek- ki jc bil pritrjen na dolgi vrvici. Poleni so zagnali daleč v ročni rokav. Tam jc nekaj časa ležal. Nrto pa je začel rakar vrvico počasi. prav počasi pritezali k sebi. tako počasi, da si komaj opazil. Celo večnost jc trajalo, preden je bil trnek z vabo zopet ob bregu. Potem so zvlckli vrvico počasi na blaten breg, ki se je polagoma vzpenjal, ieslkral do desetkrat jc bilo zaman. Trnek je bilo treba zopet vreči v vodo, cesto z novo Zgodilo se jc. da je našel Dobbs v nekem prenočišču moža.^ki je svojemu sostanovalcu pripovedoval, da namerava v Tuxpam, da pa nima sopotnika. Komaj je' Dobbs to z«, slišal, jc takoj rekel: »Cujtc jaz grem z vami v Tuxpam.« » Vli sle vrlalec« je vprašal mož kar s postelje. »Ne, Črpalco.« »Dobro,« jc rekel nato mož, »zakaj ne, pa pojdiva skujiaj.« Drusro jutro sta se napotila, da bi poiskala na mnogoštevilnih petrolejskih poljih ob poli v Tuspam kako delo. Pri stojnici za kavo sta pozajlrkovala najprej. kozarec kave s kruhom in potem sta odpotovala. Kar tako naravnost ne moreš priti v Tuxpam. Tja no pelje nobena železnica. Samo letala. In taka vožnja slane petdeset p cz. Toda k pelrolcjskim poljem, vozijo mnogi tovorni avtomobili. Ta ali oni te vzame morda s sabo. V so pot prehodili. pa ni tako preprosto. Dolga jc namreč več kakor sto lhilj in pelje zmeraj pod žarečim soncem, sence pa je le malo. »To je še najmanjša reč..« jc rekel Barbcr, »samo da bi bila že čez reko.« Prevoz čez reko je slal petindvajset eenlavov in teh petindvajset centavov nista hotela izdaii. »Da, potem nama nič drugega ne preostane,« jc rekel Barbcr. »potem morava počakati na Huasteeovc tovorne splave. Ti nas bodo zastonj prepeljali. To pa utegne trajal^ do enajstih, preden spel pride, kajti splavi ne vozijo po času, ampak čakajo, da sc nabere dovolj tovora.« »Potem pa kar potrpežljivo sediva tule na zid.« je odvrnil Dobbs. Pri zajtrku si je prihranil nekaj denarja in jc kupil zavojček s štirinajstimi cigaretami za deset centavov. SrcVa mu je bila mila. V zavojčku je bilo nakazilo za petdeset centavov in to nakazilo je pri prodajalcu cigaret takoj zamenjal za gotovino. Sedaj je imel visoko vsoto ene peze in deset centavov v gotovini. Barber jc imel za popolni kapital pezo in pet deset centavov. Prevoznino bi že zmogla; toda ker sta utegnila iu nista mogla kaj zamuditi, sla čakala na splav in si lako prihranila denar. Tu ob prevozu jc bil živahen promet. Mnogo velikih >n malih motornih čolnov jc čakalo na goslc. Posebni čolni, ki so bili dragi, so prevažali kapelanc in manažerje petrolejskih družb na drugo stran, kajti li niso utegnili čakali na taksije, ki so hoteli imeti zmeraj po štiri ali po šest gostov, preden so oddrdrali. In ker jc bilo treba tu zmeraj čakati in jc tod okoli hodilo v jutranjih in popoldanskih urah na stotine in včasih celo na tisoče delavcev, ki so onslrnn reke delali in tu stanovali, je bilo pri prevozu kakor na semnju. Stale so tam mize, kjer si dobil kosilo ali kavo ali pražene banane ali sadje ali enhilade ali vroče tarnale ali cigarete ali sladkarije. Vse je živelo od prevoza. Avtomobili in cestne železnice so neprestano dovažali ljudi iz notranjosti mesta. To se je vršilo brez preslanka ves dan in vso noč. Onstran so bile roke. tu na tej strani, v mestu, pa so bili možgani, osrednji uradi, banke. Tam na drugi strani reke jc bilo delo, lu odpoeitek, mir, zabava. Onstran je bilo bogastvo, zlato le dežele, olje. Na oni strani jc. bilo brez vrednosti. Šele tu, na tej slrani, v mestu, r strmih uradnih poslopjih, v bankah, v posvetovalnicah, v Ali America Gable Service je dobilo olje. ki je bilo onstran brez vsake vrednosti, vrednost. Kajti olje in zlalo sta sama po sebi brez vrednosti, njuno vrednost določajo sele mnoga druga dejanja in dogodki. želijo vsem svojim članom in vsemu delovnemu ljudstvu mnogo uspeha v nadaljnj'1 borbi za izgradnjo socializma : -c. i---- .---u- •^it^rr: /fe rJisa kB'Sžas2k& V 3ESEDE POMENIJO: Vodoravno: 1. slovenski pisatelj, 7. tuje moško i-me, 8. šal.ji.vec, giamač, 10. vabo, ker jc bila stara odjedena, in potem ga jc bilo Ircba reka v Franciji, 12. rconn znova pritezali z neskončno potrpežljivostjo. poljskega ipisoteijo Ii. Sir.i- Raki so s kleščami zgrabili za meso in so ga tako krče- kie-vvicza, 14. razčlenjevanje, vito držali, da jih je bilo moči z njim vred potegniti ven, j-a2tkrojiteiV, 16. govornik, liker niso hoteli mesa več izpustili.. Ce pa so vrvico prehitro čitel.i govorništva, 18. skiraj-potezali, polom rak ni m o gol z vrvico dalje ali pa sc mu je ni del celine. 19. edlnica, pričelo dozdevali sumljivo in jc izpustil. V časi je tudi tako skupina, .del celole, 21. me-močno zgrabil za vabo, da jo jp odšeipnil od trnka, in potem je rak dobil igro. Potrpežljivi rakarji so mnogo zaslužili, kajti marsikateri sto v Arabiji, z/nano po znameniti kavi, 22. doba, vek, 24. upijanjeai a, omotična. 26. slovenski mladinski pisatelj (»Dika«), 27. stopnja, višina, raven, 29. sveta podoba, 31. lipa brez samoglasnikov, 32, vreta kaktusa-, iz katerega pridelujejo opojne pijače, 34. rak jc tehtal pol ali celo Iricelrt kilograma, n restavracije so jih dobro plačevale, ker so:jih ljubitelji zelo zahtevali. Ko je Dobbs takole opazoval rakarje. je spoznal, da "a posel ni zanj. Ne bi imel potrpežljivosti, kakršna je" bila'potrebna. Majhen, nepremišljeno hlasten živčni sunek in plen je bil izgubljen. Ta lov je zahteval živčno mirnost, kakršne Dobbs. ki je vzrastel v trušču ameriškega velemesta, ni imel, žensko ime, 30. izbrane družbe, 38. .pose- morju, 10. spletke, zapejljaji," 11- tu:e -------- > T t'' 3 ;T 5>- 6 j V) i - pTi **:" ("i osti: L --IU i> M ? M B t.. tli' 1 " pss tj--:.- v. uaaa ti T 0 ¥ [ 'K % \ ptsnn DDnu nans L 'r \ \ N "L r. ■lh p. 1 rnnn □unu p.caa ¿0- % El® F » 0 K T A, 22' Qv 2i n cnup tl.JUU cr.ua ccau 2t) P P \ 25 ~ Br=n r.can cciaa 2rV *f M 1 . i v i 20 um ¡gas 29j K 0 fvj % cnnn I'.fiat srr.30 i i n ii V A nzica rte ca uao.-n.: eti^a % ¡M A h i 3>! J7* ; /t i -'j! nao-i t Mil a i M i-: T M 39' j H nc7ts l-jcirit caco n o",- ? ,AI r h t*' ¿'t i F T > A; . 1 jugoslovanske IU? n TRSTA pa četudi bi dobil za vsakega raka pel poz. Odštorkljal jo zopet v mesto. Kopel in pot sta ga sestradali. zato je pričel misliti, kako bi dolu] večerjo. Zopet je bilo nekaj časa zaman in marsikatero pikro opazko jc moral spraviti in požreti. Toda človek se utrdi, če je lačen in če r.e ve za drugo pot. kako bi dobil večerjo, Naposled je zagledal nekega gospoda v beli obleki. Mislil si je: z gospodi v beli obleki imam danes srečo, pa šc enkrat poskusim. In prav je mislil. Dobil jc petdeset centavov, kar je zadoščalo za večerjo. Po večerji in po primernem odpočitku na klopi si je misli!: vendar bi bilo dobro, če bi iincl kaj drobiža v žepu. saj sc nikoli ne ve. kaj pride. Na ta drobiž, se ni spomnil sam po sebi. namreč se je spomnil nanj tedaj, ko je videl, da jo ?cl na drugi strani tr^a r.c-ki gospod v beli obleki. Skočil jc takoj k njemu. ■ • Gospod jo res segel v žep in privlekel iz njega novčič za petdeset centavov. Dobbs ga jc bolel zgrabiti, a gospod ga je trdno držal v roki. Potem jc suhoparno rekel: »Čujle me, mladič, taka nezaslišana nesramnost se mi še v vsem življenju ni pripetila in, če bi mi kdo kaj takega pripovedni, mu ne bi verjel.« Dobbs je bil vos zmeden. Kai takega se tudi njemu še ni pripetilo, da bi mu kdo tako dolgo govoril, Ni prav vedel, bo: Jjv.;t? :-zrx. 7, žuželka, 9,. mesto v Črnogorskem pri- moglasnika. i A H SFOKED NAJVAŽNEJŠIH GDDAJ od 3. maja do 9. maja 1952 SOBOTA, 3. maja 1952: 14.35 Igra km—-l lo . -S " , Cj— »Sirotej, kako bi še rad spal!« Počasi se je odločila in me poklicala: »Bicke se že derejo.«2 Navadno me je morala klicati dva- ali trikrat, preden sem se skobacal Iz postelje, ki je bila postlana morda le dvakrat v letu. Moja mali je imela zelo mehko srce in kadar me je klicala ona, sem pridobil vsaj pol ure. Mogoče je tudi oče imel mehko srce, toda Lega nam otrokom ni smel pokazali, ker je bilo življenje naše družine pretrdo. Bicke pasti je bila huda reč. Pravega pašnika zanje ni bilo, ampak so se razprostirali ovčji pašniki po gozdovih, med oslrogovno in med trnjem, koder se goveja živina ni hotela pasti. Na paši sem bil bos, ker ni bilo denarja za čevlje. Kadar je bila žival sitna, sem imel čisto okrvavele noge. Vrhu tega je bilo po julrih tudi še mrzlo. Toda ovce so bile v našem najemniškem gospodarstvu zelo važna stvar. Na lelo jih je mogel oče prodati do deset in še več, kar je vrglo lepe denarce, s lcateremi smo se otroci že za silo oblekli. Nekega julra me je oče zelo zgodaj poklical. Zatrobil je kakor zmirom: ■> »Sonce je že nad Pohorjem!« Takoj sem tičal v hlačah in se odpravil v hlev. O kakem soncu nad Pohorjem seveda še ni bilo sledu. Na vzhodu se je še komaj poznala jutranja zarja. Vrhova Uršlje gore in Pece, ki sla bila še vsa zasnežena, še niti nista žarela v škrlatni luči sončne zarje, ampak sla molela v bledi odsev jutra, ki je vstajalo nekje na vzhodu. Pobočja planin so bila še vsa črna, po dolinah pa je ležala debela megla, ki je zakrivala vse manjše hribe. Nebo je bilo jasno in na njem je gorelo še veliko svetlih, mrzlih zvezda, ki so začele silno počasi ugašati. »Kam pa naj ženem past?« sem vprašal očeta, ki je vsak dan sproti določal- pašo. »Na vrh boš gnal danes,« mi je mrko odgovoril. Na vrh! Srce mi je skoraj poskočilo od veselja. Na vrhu je bila pri nas najboljša in najudobnejša ovčja paša. Tako se je imenoval hrib nad domačijo, ki je bil porasel z drino, to je s travo, ki so jo ovce imele najrajši. Na pašniku so rasle bele breze, ki so bile podobne zelenim pušcljeem. Vmes je stalo nekaj velikih, orjaških macesnov, ki so se videli daleč naokrog. Čreda je bila brž na pašniku in sedaj se je začelo zame dobro življenje. Ovce so sc začele pasli kakor uši in mi sploh ni bilo Lreba pazili nanje. Ako bi ne bilo premrzlo in p.remokro po tleh, bi se bil lahko ulegel in mirno zaspal. Toda bil sem že prebujen in moja zaspanost se je medtem dvignila nekaj med vrhove macesnov, ki so moleli v sivkastomodro nebo. Zato sem začel opazovati, kako je okrog mene naslajalo lepo, vigredno jutro. Pravkar sla zagorela vrhova dveh najvišjih gora v škrlatnem plamenu. Gorele so skale in razj>oke med čermi. Podoba me je nenadoma vsega prevzela, da sem bil kakor zamaknjen. Na mah sem pozabil na svojo utrujenost in nisem nehal strmeti v goreče gore, ki • so se mi zdele vedno bližje. Pod snežnimi vrhovi se je razprostiralo široko, temno pobočje, pokrito s planinskim lesom. V tem pobočju se je združevalo mnogo barv. Smrekove hosLe so bile skoraj črne, tam pa, kjer so rastle bukMe, je bilo še vse rjavo, zakaj bukev v taki višini še ni pričela zeleneli. Temnikaslo ozadje pobočja je bilo prepi-kano z blestečimi macesni, ki so si pravkar nadevali svoj svetlozeleni pomladni nakit. Brez teh macesnov bi bila podoba gore še čisto mrtva. Dolina pod goro je bila še zakrita z meglo, ki se je le počasi pogrezala vase. Nikjer še ni bilo polj in travnikov in prav nobene domačije ni bilo videti iz tega belega morja. Naš vrh je bil kakor samoten otok sredi jutrnjega kipenja. Včasih se je zdelo, da ga bodo meglene pene pogoltnile. Kmalu pa sta začela rdeča Vrhova obeh orjakov bledeti. Obenem so postajali svetlejši tudi gozdovi pod gorami. Zdaj je dan začel hitro spreminjati li'ce cele dežele. Pohorska slemena so se ločila od vzhodnega neba, na severu pa so vrhovi Golice in njenega predgorja nekako dolgočasno moleli pod nebo. Dolinska megla, ki je še pred nekaj minutami lizala do pasu širnih pobočij, se je nenadoma sesedla in skozi njo so se začele svetlikati lise obdelanega polja. Naših gor se ni več dotikala rdeča sončna zarja, ampak so bili vanje uprti pravi sončni žarki, ki so prihajali naravnost od velike, rdeče sončne krogle, ki se je nenadoma dvignila iznad pohorskih slemen. Sedaj je nastopil pravi dan. Ves širni prostor med nebom in zemljo, kolikor sem ga mogel zajeti s svojimi očmi, se je napolnil s pepelnasto, skoraj prosojno barvo. Ta praznična svetloba je srkala vase dolinsko meglo, ki Kakor me je zjutraj, ko sem vstajal, strašno imelo in sem še gredoč na pašo, včasih spal, tako silno rad sem gledal jutro, ki je vstajalo pred mojimi očmi. Tega vstajanja se nisem mogel nikoli na-gledati. Vedno sem pri njem odkril kaj novega in kaj lepšega. Posebno takrat, kadar sem pasel Na vrhu. Tam me paša ni veliko motila, ker se je žival pasla kakor uš. Pogled z vrha je bil že sam. po sebi lep in za oči prava paša. T'pda bilo je še nekaj drugega zraven, kar je delalo vstajenje jutra še lepše. Naš vrh se je ob jutrnjem svitu za nekaj ur potapljal v godbo tisočerih glasov, ki so se zlivali v veličastno, brnečo, preeudno pesem ali godbo. Ta godba je prihajala iz nešlelih ptičjih grl in je donela iz brezovega grmovja in z vej visokih macesnov, prihajala je iz vlažne, napojene zemlje in trave, prihajala je s tankih macesnovih in brezovih vej, ki so bile neslišno napete v jutranjem zraku in se šibile pod razkošno roso, čeznje pa je drgetal ne-vid ni lok prvih jutrnjih vetričev. In ta mogočna godba mi je prevzela srce, da sem nekako onemel str- čestita vsem delovnim ljudem Istrskega okrožja k prazniku borbe in dela — PRVEMU MAJU in poziva: Naprej v delu in borbi za lepšo bodočnost! Naj živi 1. maj — praznik naših delovnih ljudi — graditeljev socializma! Naj živi bratstvo in enotnost Slovencev, Italijanov in Hrvatov! Naj živi naša domovina — socialistična■ Jugoslavija! A L u M 1 ovce, 2 blejajo. A ! - i ' -t t, s S i .¿scaP-i Hi V:>: i At^M^"--- - -v se je zmirom bolj stiskala k zemlji in se skrivala med loge in travnike. Nadnaravno velika, orjaška drevesa so začela moleti iz meglenega dna, potem so prišli na vrsto robovi valovile doline, ki so raz-sekali meglo na nešteto podolgovatih jezikov, dokler se niso pokazale domačije, vsepovsod raztresene, naposled pa se je prav na dnu doline pokazala mala vas z visokim, gotskim zvonikom. Medtem' ko se je spreminjala podoba doline, se je spreminjalo tudi sonce. Ko je vzšlo izza Pohorja, je bilo podobno veliki, žareči krogli, potem pa je postajalo bledejše in manjše. Nazadnje se je obdalo z močnim vencem, ki je bil svetlejši kakor njegova sredina. Iz tega venca so potem začeli štrkati na vse strani daljši in krajši žarki, ki so bili podobni žareči m strelam. Kmalu ni bilo več mogoče pogledati v sončno kroglo. mel raz ta čudni, v roso vtopljeni vrh. Vse te lepote, ki se je razprostirala okrog mene, in vse Le godbe, ki je brnela v mojem mladem telesu, pa se nisem zavedal, kakor se tega zaveda kdo, ki jo opazuje ali posluša pri polni zavesLi, ampak sem bil tesno zrasel z vsem, kar me je obdajalo in kar sem občutil, ko da je vse to del mojega lastnega bilja. Zdelo se mi je, da včasih gledam samega sebe. Iz takih misli me je vedno prebudil sopihajoč, težak glas, ki je prihajal od daleč po zraku in je odmeval po brezovju in macesnovju nad mojo glavo. To je bil glas težkih, parnih kladiv, ki so butale doli v dolini, kjer je stala velika tovarna. V tej tovarni še nisem bil nikdar in sem jo mogel le od daleč gledati. To sem mogel le, če sem se napotil črez brezov pašnik na drugo stran našega vrha. Toda ni me preveč vleklo k njeni podobi, ker zame ni bila lepa. Bila je črna in sajasta, eu sam kup zamazanih stavb, iznad katerih je molelo kakih šest ali osem visokih dimnikov. Iz teh dimnikov se je neprestano valil masten in črnikast dim, ki je zasmrajal cclo severno dolino. Vedel sem tudi, da iz teh dimnikov ponoči švigajo plameni, ker sem šel z očetom nekajkrat ponoči v mlin in sem to sam videl. Od tistega časa me je bilo tovarne skoraj strah. Ta črna tovarna je bila tudi še drugače slabo zapisana v mojem srcu. To sem imel od očela, ki ni maral tovarniških delavcev, čeprav je bil tudi sam delavec. Tovarniški delavci so se ob nedeljah pri cerkvi postavljali s srebrnimi verižicami, z velikani tolarji na lajbičih, z lepimi oblekami, z zelenimi klobuki, za katerimi so se šibili gamsovi repi. Moj oče teh ljudi ni maral tudi zaLo, ker so večinoma koj začeli nemškutariti, brž ko so povohali v tovarno. Vse to ga je odbijalo od njih, čeprav je bilo znano, da so fužinarji veliki reveži. Toda moj oče je bil takrat gotovo še večji in še bolj zapuščen revež, kakor so bili fužinarski delavci, ker je bil poljski delavec. Ko sem tega jutra spet začul butanje tovarniških kladiv, sem se takoj znašel sredi resničnega sveta. Prenehal sem biti del narave, ki me je obdala, postal sem to, kar sem bil: pastirček, ki je zgodaj zju- limf k Y Jh ) w traj pasel bicke nekje na zapuščenem v -rhu. Lepa, harmonična godba, ki je še malo prej zvenela skozi macesnovje nad mojo glavo, je zdaj prenehala, ker jo je razsekal odmev parnih kladiv. . (Konec prihodnjičJ t i I I! I F I --- 11 OBFKñZNIKUbELOVNEGñ LJ U bSTVfl CESTITñ K II IS in ji ra Ik P1) i VSEH CLñNOH KP IN bELOVNEHU LJUbSTVU KOFR-SKEGfl O KK ñ J ñ ISggBLSa VELETRGOVINA Z LESOM D.D. cnnaotnrR Uprava tordolovnl Icoloktfv čestitata vsom odjemalcem dotavskl praznik 1. maj I Kmetijska nabavno prodajna zadruga PORTOROŽ čestita vsem. kmetijskim zadrugam našega okraja velik praznik dela 1. maj in jim želi mnogo uspehov in napredka pri graditvi zadružništva » mTEREVROPM « špedicija v Kopra s podružnicami t Umagn, Podgorju, Sežani, Tuli icr ¡¡¡poštami t Izoli, 1'iinna in Diiafi čestita svojim delovnim kolektivom in vsem poslovnim prijateljem praznik dela 1. maj! MESTNO TRGOVSKO PODJETJE lift. ¡«su želi ob 1. maju svojim odjemalcem novih uspehov in jim nudi v svojih trgovinah pod zelo ugodnimi pogoji živila, delikatese, likerje, tekstilne in usnjene izdelke, železnino, orodje, gradbeni material in kurivo KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFIJE --1 !■ i ¡i« i i, m - —a čestita vsem svojim članom ter vsem kmetijskim zadrugam našega okraja praznik dela J. maj! \ Najmoderneja opremljen hotel na Jadranski obali s prekrasno morsko plažo in tenis igrišči Otvoritev sezonel ATTSL80 ÚE LANGILAIDi KOPER Tolofon 48 - Tologram DELANGLADE KOPER želi vsem svojim odjemalcem vesel 1. maj! Obenem jim še nadalje priporoča svoje izdelke: filete v olju, sar-Une v olju, škombre v olju, stisnjene in slane ribe ji:':::: inu KK: Siiii ip K ¡ioli vsemu delovnemn ljudstvu obilo uspehov ob 1. maj« in hI i, da oživi vse svojo sile za nadaljnjo nlrjovanjc ljudske oblasti pipil! '¡y.... ■BBDnaaaw BlCnJUOCtt JMW fcucunarnuaK C o o L' ü ri fJ Li'.! r c. v. ntiauiao jntatcaGV uncunr.rjuG.iv uno. uBntiontici£fjr:4i7,crw U^nuDQüücauüLyaik. nrru-yna^Tiinm nn-j^enranr, jr.caa.ia -cnucnarfaa-.isiitrara Binrjnaf:ma¿» saaHnoM ¡¡¡■itn.—^n ■jPiisscL.aa -- - ■ ¿¿¡¿¿ÚCiJ v. Míen ÍBBcnppn t at EV •KBBUnaČBL _ . ^nvíBcafconaiTOMr *gBBs*auuanr vuapa-jac DELOVNI KOLEKTIV HusSeaiks i/ ■j tr,m s a sa. h čestita prašnih 1. maj vsem delovnim kolektivom in vsemu delovnemu ljudstvu to mm V ~"ilirska bistiicji"" čestita vsem odjemalcem in dobavileljem ter delovnim kolektivom praznik delovnega ljudstva 1. maj 1952 in jim želi največji uspeh pri delu za izgradnjo naše močne socialistične domovine OKRAJNI ODBOR ZVEZE vošči vsem borcem in aktivistom NOB 1. maj — praznik delal Želi jim še mnogo uspelioV v borbi za izgradnjo socializma. I C "T" fv3 Č~ I > fC3 > > nudi vse letne in Jb I Kil br(JI\ I Čevljarska ulica — I^OEEI^N ' cenah Splošnez kfnzUisUa SV. ANTON želi vsem svojim članom vesel 1. maj •—• praznik dela — z upanjem, da bodo člani z izpolnjevanjem sklepov za tekoče leto dali naši zadrugi novega razmaba. MESTNI ODBOR ^iCBaiai ¿rxCQÚDI /fnnannnuca JOUQ5QPQPUC ¡nuunw so iaaar M ¡tKCG! \ UBBB Deti fftrnnoncra naaa —.cncpcairciiqniíaq íbíkbjmlbbMÍBBBB □BESI EJ ¡: E "j Enem una A iucapaLiv WüP^oHBisDaBnr MDBiiDriacjaoRr i i i u j zi o u a.»' PIRAN ¿k .jsraBEBav •«in rn □ a Okrajni. odbor v Kopru žete ob 1. maju vsemu delovnemu ljudstvu vse večjih uspehov. Ob odločnosti in enotnosti naših narodov se bo razbil vsak faš'Lsj;ičnii poskus! fl _ t: II Ol ffi s? i ži^iiM m j SI er. t MMIimt -„«•Sfif Nikdar več ne bomo dovolili, da bi nam fašisti uničevali na§o kulturo! ell vsem svojim članom številne uspehe pri poglabljanju ljudsko-prosvetnega dela Vsemu delovnemu ljudstvu želimo obilo uspehov v socialistični izgradnji! vosci I, moj -praznik dela -vsem svojim odjemalcem In vsem zadrugam našega okrožja I Čestita vsem Članom zadruge in nameščencem, kakor tudi vsemu delovnemu ljudstvu in kmetijskim zadrugam naSega okraja, praznik dela t. maj! čestita vsem poslovnim prijateljem praznik dela 1. maj! s podružnicami v Bujah, Piranu in ekspozituro v Izoli n t EDVARD KARDELJ čestita vsem delovnim | . kolektivom, svojim odje- S malcem in dobaviteljem l - j praznik I. maja želi ob 1. maju vsemu delovnemu ljudstvu- še večjih uspehov v nadaljnji borbi za izgradnjo socializma. 8BBE8B Mestni odbor Opozarja na izredno priliko: Od 1. do 11. maja 1952 lahko kupite vse njene izdelke na okrajni gospodarski rczsiavi v SOLKANU. ZA 12% ZNIŽANE CENE RISTIT \ ^rn-jir^b. ■¿r.sanEHv ■^mcncnrsr ■^Mfledr "*« a r r ■V1 j čestita vsem članom SIAU ob 1. maju ter poziva k nadaljevanju borbe za utrjevanje bratstva iu enotnosti. ./iinK ^PRSirrar ■siTarrvT- MESTNO GOSTINSKO PODJETJE K O P S R s svojimi obrati TAVERNA, LOGGlA, GOSTILNA pri STADIONU in MESTNA GOSTILNA ter ostalimi šali vsem gostom in delovnim ljudem cb 1. maju mnogo uspehov pri delu za boljšo bodočnosi I Srečen in zadovoljen 1. maj želi vsem svojim članom in prijateljem FILATELISTICNI KLUB — KOPER VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN VOZAČEM 7 d d VOZIL ČESTITA ZA 1. MAJ KOLEKTIV ZASTOPSTVA MERCEDES BENZ V KOPRU Ob 1 maju. prazniku de-lovskega raz:eda žili uprava :n delovni kolektiv HOTELA TRIGLAV V KOPRU svojim gostom obilo usoeha! STKI ODBOR in , suojiru 'ian0AZu vesel zdi vsem SVU1 ¡ iidsivu » niu delo^ la L 1. ** pracniK BORIS V. SIMANDL, popravljalnlca pisalnih in računskih slrojev v Kopiu, Verdijeva ul. 11 vošči vsem delovnim kolektivom vesel 1, maj I KMETIJSKA ZABRUSA SEMEDELft Ob priliki prvomajskega praznika želi vse najboljše svojim članom in odjemalcem Delovni kolektiv državnega trgovskega podjetja t«*5 ¿WP „oi«"^ smov Čestita k praznika dela vsem poslovnim ljudem TOVARNA POHIŠTVA „STIL" KOPER Po lastnih in predloženih nočrtih izdelujemo luksuzno ter navadno pchiStvo vseh vrst, k^kor tudi tapetn š :a dtlr Naše geslo je: DOBRO BLAGO IN NIZKE CENE! Pred nakupom pohištva si oglejte našo trgovino na Nabrežju Jug. Armade 17 Delovni kolektiv Tovarne sardin »EX AMPELEA« v Izoli želi vsem delovnim kolektivom ob prazniku delavskega razreda — 1. maju še mnogo uspehov! 0 (M želi vsemu delovnemu ljudstvu veliko uspehov ob priliki praznika delavskega razreda m (tel. št. 89) llllCIju yuupuuuiuu Krojaška delavnica, Cevljarne, radioceatar, Izdelava !cap, pekarna in slaščičarna, avtoprevozl - cene nizke. - Čestitamo 1. maj vsem odjemalcem in delovnim kolektivom. a i i 4 Delovni kolektiv I m rVj ni M i on > An m i ° W. mU lit I LiiaJO čestita praznik dela 1. moj delovnemu Ijudstvuvsegasveta, delovnim kolektivom Istrskega okrožja pa želi vedno večje uspehe pri graditvi socializma in utrditvi bratstva Italijanov, Slovencev in Hrvatov. » Mila vsem delovnim koleMvom mm okra® 1. mali — HaSa naloga 10 razšliilcv clcldrilaclie po Istrskem oW Mf T3 (P SiP Bi Vi m m 11 ¿ 11. M U'j n želi vsem svojim odjemalcem in gostinskim obratom našega mesta velik uspeh ob prazniku dela 1. maju! R Lj lik ]EX1JT S Ka KABJiVK O 1P ]E5.0 !OiS. JT ^ J\ 113 TET :E]Ki5.1^"][ -i vošči vsem kmetijskim zadrugam našega okrožja ter vsem svojim članom 1. maj - praznik de'a! lil spofiarslio H CB L A vošči vsem svojim odjemalcem in odkupnikom ter vsem trgovinam našega okrožja velik praanik dela 1. maji zeli vsem kmetijskim zadrugam našega okraja ter vsem svojim članom in odjemalcem mnogo uspeha ob 1. maju, velikem prazniku dela ! in ra ^fif ? Loa r líi servis v Šempetru na Krasu s poslovalnico v Solkanu vošči 1. maj vsem delovnim ljudem naše domovine in jim želi obilo uspeha pri njihovem delu! Republiška kobilarna »LIPICA« - PresSranels vešii vsem delovnim holek-livem 1. mej in jim pri shupn h naporih ea izgradnjo sociolisma velik uspeh 1 KNJIGARNA ¡1 in PAPIRNICA ■JUlj v KOPRU mil; ipil mm I1IIIH1 s svojimi podružnicami v Kopru, Izoli, Piranu, Portorožu in Eu;'ch čestita vsem kolektivom in vsem odjemalcem k 1. maju in jim želi čim večjih nadaljnjih uspehov in se obenem priporoča. Delovni kolektiv L čestita delovnemu ljudstvu k praznika dela - 1. maju! trgovsko podjetje z živilskimi predmeti na debelo s poslovalnicami: Trgovina na drobno z mesnimi izdelki in delikatesami Mesni odsek »Silos« i Predelovalnica mesa Portorož št. telefona Koper „ „ 92 Izola „ „ Urnag „ „ 16 v TRZHSKR ZAVAROVALNICA d. d. PIRAN čestita zavarovanim strankam našega okrožja praznik dela 1. mAJ I Delovni kolektiv podjetja A /W A * ■I p^p aw^ čestita cb 1. maju vsem svojim odjemalcem fer jim želi še mnogo uspeha pri graditvi socializma. Obiščite naši novi poslovalnici, ki vam nudila lil bogato izbiro pohištva in železnine. . $ n \ U W sam^užna® podjetje ££2 SZVOZ BBt Ml _______- . čest^a \pb Delovni kolektiv ?°d^Wom naše- ga okrožja m jm __. Kmetijska nabavno prodajna zadruga Izola vošči vsem svojim članom obilo uspeha pri dvigu kmetijske proizvodnje in Čestita vsemu delovnemu ljudstvu našega okrožja in naše matične socialistične Jugoslavije praznik dela 1. maj! 10 0 WM s podružnicami ¡ZOLA. PIHAN, BOJE, UMA G in NOVIGRAD vošči vssm cenjenim odjemalcem 1. maj praznik dela. marj e vošči vsem svojim volilcem ter vsemu delovnemu ljudstvu našega okraja 1. maj in želi ¡mnogo uspeha bodočemu občinskemu odboru! Krajevni ljudski odbor SEČOVLJE čestita vsemu delovnemu ljudstvu našega okraja ter vsem svojim volilcem praznik dela 1. maj! PMP&JM saiRue --- ¥ MABEZIGAH — česiita vsem svojim članom ter vsem kmetijskim zadrugam našega okrožja velik praznik dela 1. maji telefon 45, tekoči račun Istrska banka, Piran Si. 10 Direkcija in upravni odbor vošči ob 1. maju srečo vsemu delovnemu kolektivu in delavskemu svetu! Z večjo proizvodnjo si bomo zagotovili lepšo bodočnost! LJUDSKI O X> 3=5 O K O ]P BJ 16 čestita vsemu delovnemu ljudstvu Istrskega okrožja velik praznik dela 1. maji Ob 1. maju, prazniku delovnega ljudstva vošči delovni kolektiv Delovni kolektiv Cestne železnice v Piranu želi delavskemu razredu novih uspehov pri izgradnji socializma. delovnemu ljudstvu Istrskega okrožja mnogo uspehov pri nadaljnji izgradnji socializma želi vsem svojim obiskovalcem obilo uspeha pri nadaljnjem delu. Obenem si želi čim večjega obiska Vsemu delovnemu kolektivu in vsem našim odjemalcem čestitamo k prazniku dela 1. maju! Kmetijska - nabavno - prodajna zadruga vBeriokih - čestita vsem kmetijskim zadrugam in delovnim kolektivom našega okrožja k velikemu prazniku dela — 1. maju! Uprava in delovni kolektiv tovarne čestita vsem odjemalcem ter vsemu delovnemu ljudstvu našega okraja in socialistične Jugoslavije praznik dela 1. maj mmm - mu »a čestita vsem svojim članom ter vsem kmetijskim zadrugam našega okraja praznik dela I. maj in jim žeti mnogo uspeha in napredka v kmetijstvu vošči ob 1. maju svojim delavcem in naročnikom obilo uspehov KmETIJSKH ZhDRUm šnriRjE _ ¿«¡i čestita vsem svojim članom ter vsem kmetijskim - zadrugam 'f našega okraja in želi vsem mnogo napredka „ODPAD" d. z o. z. KOPER čestita vsem svojim delavcem in poslovnim prijateljem našega okrožja in FLRJ praznik dela 1. maj! Kmolijska obdelovalna zadruga ŠMARJE čestita vsem svojim članom ter vsem obdelovalnim zadrugam našega okraja praznik dela l.maj! Delovni kolektiv KMETIJSKE OBDELOVALNE ZADRUGE v KROGU želi vsem svojim članom ter vsem kmetijskim zadrugam mnogo uspeha in napredka pri utrjevanju zadružništva Mestni IpMi odtsor PORTOROŽ čestita vsem prebivalcem svojega območja k prazniku deta 1. maju ter jim želi obilo uspeha pri graditvi socializma! Delovni kolektiv rave vodovoda in melioracij v Kopru vošči delovnemu ljudstvu našega okraja 1. maj! titffm? ■al i : . l l-rt.-r? • i hcn.-.v # | uM .TOVARNA FURNIRJEV, VEZANIH. VQS,Xj VSgm delovnim IN " PANEL PLOSC, PARKETOV, VUbCl VSCII! UCIVJVI1HH ■ LADIJSKIH PODOV, EMBALAŽE IN ¿fe kolektl VOfH DRUGIH LESNIH PROIZVODOV W RUie^UVUlIl Sedeš: šempethr na krasu in odjemalcem 1. maj NUDIMO VAM V VELIKI IZBIRI VSE VRSTE FURNIRJEV, VEZANE IN MIZARSKE PLOSCE, JELOV REZAN LES IN REZAN LES VSEH OSTALIH LISTAVCEV TER EMBALAŽO ZA SADJE IN ZELENJAVO. KUPUJEMO VSE VRSTE HLODOVINE ZA 2AGO, LUSCENJE IN FURNIR GLEDALIŠČE Zli SLOVENSKO PRIMORJE V POSTOJNI čestita vsem svojim obiskovalcem ob 1. maju! čestita vsem članom ljudsko prosvetnih organizacij ob 1. maju in želi vsem mnogo uspehov! metljska zailniBa z o j. CERKNICA VOSCI I. MAJ VSEM DELOVNIM LJUDEM NASE DOMOVINE, POSEBNO KMETIJSKIM ZADRUGAM TER JIM ŽELI OBILO USPEHA PRI NJI' HOVEM DELU! HB5U9C .lil«'» POSTOJHfi čestitajo svojim otijemsl-esm meitnarsilnl ttf»1 prazii 1. MAJ! Industrijsko podjetja za predelano mesa v Postojni L- na s.' o imk Bnsrr^ns»- PEllIi.-lU- čestita svojim odjemalcem praznik delovnega ljudstva I. maj! Svoje prvovrstne izdelke vam nudimo po zelo nizkih cenah: mor-iadelo, salamo, kranjske klobase, prekajeno meso, prekajeno slanino, šunkarice j::: j jfin^s^oa ■'C-rarancnt •SBucia mmmTMt POSTOJNA žeM vssiža sisSGvstsm koEekte^om m osčjemssStssm ve&eš S ej czs s j isd se fissu ¡¡sii,Spz dan jih lahko raz-vleče 'v določenem prostoru, zvečer pa j.ih mora pospraviti. Najprej bo to delal pod našim nadzorstvom in vsakodnevnim opominjanjem. Ko pa bo to postala njegova navada in ne bo mogel nliitii zaspati, če igrač ni pospravil, je prvi uspeh tu. Pospravljanje igrač ne bo več zoprna dolžnost ailii mamina sitnost, ampak del igre, nekaj samo ob sebi umevnega. Obenem bo spoznal otrok prijeten občutek izvršene dolžnosti. Otrok raste Ln naša vzgoja gre dalje-. Otrok je pokazal voljo, da bi nam pri nekem delu pomagal. Veliko napako storimo, če ga posmehljivo zavrnemo, češ saj ti tega ne znaš m ne zmores, samo v napoto mli boš in boš še kaj razbil ali pokvaril. Res je, da ne bomo imeli od otrokove pomoči velike koristi in da nam bo verjetno kaj pokvaril, tcda stvar, ki jo bomo žrtvovali, pradnj in mostov sektor čestita vsem kolektivom k največjemu prazniku delavskega razreda — 1. maju! ZbRflVNIŠKI KOTIČEK ROJSTVA, BOLEZNI IN SMRTI V SLOVENIJI Leta 1948. je bil v Sloveniji prvi pripis vsega prebivalstva. Od takrat pa do konca leta 1951. se je število prebivalstva v Sloveniji zvišalo za 4.2%, tako da šteje danes republika S',oveni j a »okrog 1,450.000 prebivalcev. Luni se je rodilo pri nas na 1000 prebivalcev okog 24 otrok, umrlo pa je na 1000 prebivalcev 13 oseib. Razlika med številom rojenih in umrlih na .1000 prebivalcev znaša torej 11, čemur pravimo naravni prirastek. Leta 1939. je znašal naravni prirastek 8.2%. Umrljivost dojenčkov, ki je pri presoji umrlljivdstii prebivalstva še zlasti važna, je padla od predvojne, od 11.4 ummlih na 100 ži-vorojenih otrok leta 1937 na 8,G umrlih na 100 živorojenih otroik deta 1951. To pa seveda še nikakor niso zadovoljive številke in bo treba umrljivost dojenčkov še zmanjšati, za kar se naša zdrav- stvena služba še posebej prizadeva. Sej ko prej bo vsakogar zanimalo, za katerimi boleznimi pri nas ljudje umirajo. Prav točnih podatkov o tem sicer še ni, vendar pa lahko rečemo, da povzročajo največ smrtnih primerov obolenja isnca, nezgode, rak in jeti-ka. Rak in jetika sla v primeri s predvojno dobo mesti zamenjala, Velike uspehe je dosegla naša zdravstvena služba pri zdravljenju jetike. saj je umiljivost za je-tiko močno padla. Med akutnimi infekcijskimi boleznimi spada na prvo mesto šlkrlaitinika, slede ji tifus, daivica in griža. Nezgod pri delu je bi'o lani zelo veliko, k:-r je povzročilo občut no gospodarsko škodo zaradi izgubljenih delovnih dni. Zato bo treba poostriti ukrepe za preprečevanje nezgod. Nadaljnja obolenja, ki jih zdravstvena statistika za lanisko loto omenja po vrsti, so bolezni dihat, bolezni kože :m podkožja, bolezni prebavil in revmatizi.ni. L. K. ne bo zaman. Otrok bo vesel, da nam lahko pomaga, njegov občutek samostojnosti, koristnosti in sposobnosti se bo zelo okrepil. Ravno liz te otrokove želje bomo z malo potrpežljivosti in dobre volje, kot vedno ipri vzgoji, lahko zbudili veselje do dela. Otroku moramo razložiti, kako naj dela in česa ne sme. Njegovo veselje nad uspehom nas bo poplačalo. Napačno je tudi, da otroka sicer pustimo, da dela potem se pa iz njegovega dela norčujemo, talko da razume, da je njegovo delo nevažno in nekoristno. Le pomislimo, kako smo sami veseli, če nas kdo pohvali in kako potem delamo še 2 večjim veseljem. Zato tudi otroka le pohvalimo, če to njegov trud in dobra volja zaslužita, čeprav ni bilo delo uspešno ali■ koristno. Videli bomo, kako bo zrasla otrokova samozavest in vnema, če bo čutil, da je njegovo delo prav tako upoštevano, kakor ono odraslih. Ce deklica rada dela kolače iz peska in blata, zakaj ne bi smela pomagati mamici, ko peče piškote? In če rada pare, zakaj ne bi smela oprati oblekic svoje punčke? Poglejte dobro v njene očke, ko se bo pohvalila pred očetom ali kako prijateljico in če tudi vi ne boste skoparili! s pohvalo! In če vam je deček pomagat pri zalivanju vrta in ob priliki omenite, da je solata tako lepa prav zaradi tega, bo ves napihnjen od ponaša. Ko bo pozneje velik in ga boste naprosili, naj vrt zalije, ne bo mejevojno namirščil čela ali celo kaj pripomnil, ampak bo to storil rade volje, saj bo imel ob tem tako ipiljetne spomine na otroška leta. Deklica pa, ko odraste, ne bo prijela z nejevoljo kuhalnice v roko ali se lotiLa kupa perila, saj je včasih tako rada pri mamici mešala in prada punčka oblekice. Pri tej vzgojil moramo seveda vedno poslušati zdrav človeški razum, ne pretiravati in ravnati moramo individualno p: otrokovi Sposobnosti in stopnji razvoja. Štiri mladostne poletne obleke iz svile ali pralnega blaga. Prva je enobarvna in jo krasijo robčki na žepih in pasu. Druga je iz črtastega blaga, s kombinacijo črt poudarimo intkost pri močnih postavah ali pa Drahmi ¡flsisvtgfia Kislina osvežuje. Najbolj zdrave kisline so: limonin sok m ostalo kislo sadje. Dobro je kislo mleko, surovo kislo zelje in kisle kumare. Odlično lahko varčuješ z nogavicami, če daš v čevlje podplat iz baržuna. * Neprijeten vonj iz lijaka odpraviš, če vanj potožiš velik kos sode in nato doli ješ tople vode. * Zmečkamo obleko zravnaš, če jo položiš v vlažen prostor. * Preproga ne bo nikdar izgubila sveže barve, če jo pred pometanjem potrešeš z vlažno soljo ali jo^ po stopanju izbrišeš s kipo, namočeno v slani vodi. naredimo previtko linijo bolj polno. Tudi tretja obleka je primerna za močnejšo linijo, vzorec mora biti živo pisan, toda droben. Zadnja obleka na naši sliki je iz pikčastega blaga, primerna za mlade, vitke postave. Mleko je doibro, če ostane kapljica na koncu igle, ki jo pomočiš vanj; drugače zdrkne z igle. Podplati dalij vzdržijo, če jih ma-mažeš z glicerinom. Maslo ostane dolgo sveže, če ga poLiješ z mnzlo prekuhano slano vodo. * Pleisniv ikatel osnažiš, če v njem poi ure kuhaš krompirjeve olupke. Pečeno jajce lahko skuhaš, če ga oviješ v tanek svilen papir, vodi pa dodaš soli. * Klobase ne pokajo pri kuhanju ali pečenju, če jih prej pomočiš v vrelo vodo. © zgodovini «alpinizma Čeprav je alpinizem predvsem šport novejše dobe, so se vendar že v starem veku vzpenjali na visoke gore. To se je zgodilo navadno ob vojaških pohodih, ko so hoteli presenetiti sovražnika. Tako je na primer grški vojskovodja Ksenoion že leta 401. pred našo ero pozimi prekoračil"" visoko arme.nsko ravan z 10.000 vojaki. Aleksander Veliki je 334. do 324 prekoračil s svojo vojsko Taurus, Elbrus in Hindukuš (3550 m), pri čemer so se njegovi vojaki posluževali vrvi in .klinov. V zgodovini je zelo znan tudi pohod kar.taškega vojskovodje Hainibala čez Pireneje in Zapadne Alpe. Pohoda se je udeležilo 30 do 50.000 vojakov. 9000 konjenikov in 37 slonov. Tudi v srednjem veku so se vzpenjali po planinah v glavnem zaradi vojaških potreb, izjema so bili le Cimbri in Norvežani Cimbri so pozimi radi zahajali v planine, odkoder so se s ščiti spuščali v dolino, pni Norvežanih pa so bila priljubljena tekmovanja v vzpenjanju po skalah. Iz srednjega veka nam je ohranjena še ena vest o planinstvu in sicer se je slavni italijanski pesnik Petrarca pope.1 leta 1336 na Ventoux (1920 m). Viisoike planine so začele privlačevati ljudi šele v novem veku. Plezalci so začeli pisati knjige in časopise, meniti vrhove, vendar lahko govorimo o alpinizmu šele, ko so zavzeli najvišji vrh Alp Monit Bilanc (4810 m); To najvišjo goro Evrope je dosegel 8. VHI, 1786 zdravnik Paiocard iz Chamonixa. Po tem podvigu so v razmeroma kratkem času osvojili tudi druge najvišje vrhove Alp; leta 1799. Grcissglocikner, 1811. Jungfrau. 1820. Zugspitze itd. Alpinizem so v začetku najbolj propagirali Anglež«, ki so leta 1857 ustanovili prvo društvo — »Club alpina« v Londonu.' Sredi preteklega stoletja so se pojavili alpinisti tudi v naših krajih. V glavnem so biti to tujci, z edino izjemo Slovenca Valentina Staniča (po njem se imenuje tudti koča na Kredarici). Po prv.i svetovni vojni je bi znan tudi dr. Turna, sodnik iz Slovenskega Primor-ja ki je izdelal nomenklaturo (imenoslovje) za Julijske Alpe, Prvo slovensko planinsko društvo so ustanovili leta 1893 v Ljubljani. Alpinisti! imajo tudi svojo mednarodno zvezo •— Union iiiternationai de.s Association d'Alpinieme, Na večino najvišjih vrhov sveta je danes že stopila človeška noga. Izjemo tvorijo le nekatera področja Himalaje in najvišji vrh sveta Mont Evarest. Vsi poskuisi, da bi zavzelii Mont Everest, so do zdaj propadli. Prav v zadnjih dneh pa so krenile v področja Himalaje zopet tri skupine najboljših svetovnih alpinistov, med njimi tudi skupina sovjetskih alpinistov, ki so »tirdno prepričani«, da boido zavzeli najvišjo goro sveta. Konjski šport v Postojni Klub za konjski športt »Heroj Vojko« v Postojni s svojima sekcijama v Sit. Petru na Krasu in v Prestran-ku deduje skromno, vendar pa uspešno že tretje leto. Nedavno je imel klub svojo rodno letno skupščino, kjer so izvolili novo upravo. Prva letošnja preizkušnja mladih jahačev bodo tradicionalne konjske dirke I, maja na rakltniškem letališču pri Postojni. Tekme bodo v maneškem jahanju, volleževanju. skakanju čez zapreke in galopskih dirkah. Največje zanimanje pa je za dirke kmečkih in delovnih konj enovpreg ter dvovpreg. Kdo bo zmagovalec? Postojnci Slivar Bruno s kobilo Elo, Kodelo Aleš s kobilo Gugiutko, Bazjako Bruno s kobilo Vesno, Hlad KrisM s kpbilo Lilijo, Križnimi Igor s konjem Brnjom, Bošijančič Franc s kobilo Lilo, Gar-zareUi Dušan s kc/bilo Kratko: Bor-jančič Dinlko ,s konjem Cvetkom, Knežaurak Pmpič s kobilo Soko, Blazina Frank o s konjem 2 and ar-jem pridno vežbajo pod vodstvom inštruktorja poročnika Maksimovi- ča. Vsi našteti spadajo v prvo ekipo in se imajo za same »stare jahače«. Drugo ekipo, »novince«, vadi inštruktor poročnik Savo Simič, Iz Prestiranka iso navdušeni jahači pionirji brata Tomšiča ter Silvo 2ni-daršiič. Za sekc.ijo Prestranek bo nastopil v skakanju preko zaprek Skalec Ivan, za sekcijo Sentpeter bodo tekmovali Dekleva Lovro, Klobučar Janko ter ekipa pod vodstvom inštruktorja poročnika Kalapača. Za zmagovalce so določene tepe nagrade. " (Jor) Boksarska ekipa »Lokomotiva« je pred dnevi premagaš v Stockholmu neuradno švedsko- reprezentanco z 12:8. * Nogometna zveza Slovenije je na izrednem sestanku sklenila uvesti strogo preiskavo v zvezi z zadnjimi incidenti na nogometni tekmi slovenske lige Odred—Sloga. Na tekmi ki se je končala z rezultatom 3:2 za Odred, so gledalci v odmoru vdrli na igrišče in £izično napadli sodnika Janežiča. Nogometna zveza Slovenije zahteva za krivce najstrožje kazni. K' Plavalec Mornarja Pandur se je s svojim rezultatom 2:40.5 na 200 m prsno uvrstil med najboljše plavalce na svetu v klasičnem prsnem stilu ppiŠ^ V gorenji sobani gradu na Kozlovem robu se je nekdo zakrohotal. Bil je grof'Henrik. Kakor da vidi kapitana oglejskega patrijarha, kako blodi po strmini na Vrata in po gozdovih do čepovana in išče Henri-kovo vojsko. Naslednje "jutro je šel nekdo po dolini Bele vode proti Gorici, žven-ketal s frizaki v žepu in jih na vsakih tisoč korakov štel. Bil je ogleduh, ki je v eni noči prestal ložo in lakoto. Po strmih, poraslih bregovih ob reki pa se je potikal patrijarhov kapitan s svojo vojsko, ki jo je skušal rešiti po štranpoticah proti Furlaniji, in klel. Preden je zapustil tolminsko zemljo, je zažgal dve kmetiji in pretepel moža, ki mu je kazal pot. Ta je bil iz Modrejc. Pod večer se je privlekel do Štefanove hiše in se zgrudil. Toliko, da je povedal, kaj se je zgodilo, ko se je onesvestil. Mati Agata je vzkliknila: »Joj, hudo bo za nas!« Gledala je v moža, ki ga je Štefan močil z vodo in ga prebujal k zavesti. »Dobro za nas!« je dejal Štefan. »Zahvaljen bodi Bog!« Mali se je tem besedam začudila, Štefan pa je dostavil: »Kdo me bo terjal, da bi kaj plačeval? Kdo me bo tepel, da bi mu držal hrbet? Govore, da je Henrik dober grof in da je gastalda Feliksa vzela noč.« Besede, ki jih je Štefan govoril o grofu Henriku, so bile deloma resnične. Kljub lakoti po zemlji in po gospostvu ta ni bil nenasiten krvi; in hiše, ki jih je zažigal, niso plamenele brez žive potrebe. Bil je pameten in je vedel, da bi pogorišče teže plačevalo davek ko cela hiša in bi gorele plamenice v škodo njegove mošnje. Ker je gojil srčno željo, da bi si ohranil to bogato molznico, ki mu je obetala še obilo cekinov in srebrnikov, je hovel pridobiti tudi njeno ljubezen, zato ji je dal dobrega oskrbnika Pavla Bojana. Ta je bil odločen in hraber plemič stare slovenske rodbine, ki je imel v Furlaniji posestva in pri goriškem grofu velik ugled in podporo. Umel je biti prav toliko dober kot strog; slovenskih besed pa je znal toliko, kolikor jih govori pastir, ki pol življenja ni prišel v dotiko z ljudmi; še te je j>o beneško zavijal. »Kako bo z novimi gospodarji?« je vprašal potepuh, ki je šel skozi deželo. Kmet ga je pogledal in ker je dišalo, da je morebiti od patrijarha, morda pa tudi od Bojana, se je odrezal: »Naj pride toča od severa ali od vzhoda, vendarle pobije. Zdaj je sodra; bomo videli, kaj bo, ko pride cel oblak nad nas.« W0ñ ozkih stezah, ki so jih bili naredili jeleni in srne. in se plašile še same pred seboj. Tako je dobil jagnjeta in kozličke, ki jih -je objemal in ljubkoval, ker ni imel človeka, da bi mu potožil gorje ali mu razodel veselje. Pobiral je prve pridelke. Kar je zasadil in zasejal, mu je bogato-obrodilo. Odhajala ga je velika radost, da mu je prekipevalo srce. Prostost je užival kot še nikoli prej. Poskakoval je kot otrok, govoril in pel: »Bog je blagoslovil žemljico, da je rodila. V lazih, na njivicah, med skalami in med drevjem, v soncu in v senci. Tu so stroki boba in fižola in tu je klasje. Glej, snop leži pri snopu. Ni mi treba pokladati snopov v kopice po deset, da pride grofov oskrbnik in mi vzame vsakega desetega kot mojemu bratu, in še enega in morda še enega. Deset snopov je in vsi so moji. Ni mi treba dajati put ne jajc, niti mleka in sira, ne desetega kozlička ne desetega jagnjeta; ni mi treba šteti liric-za davek, po katerem mf nihče ne vpraša, ko nihče zame ne ve. Kje ste, biriči, oskrbniki in grofi? Kje si gosposka? Ne potrebujem vas, da bi vam odraeunaval desetino, davek, roboto, služnost in druge krvave in znojne nadloge, s katerimi mučite ljudi v imenu Boga Očeta in Sina in Boga svetega Duha. In da bi branil vaše gnezdo in vaše pravice, ki so krivice, s svojo krvjo! Kuga na vas in griža, grde bule po vsem telesu, rujne in smetljaj, ki niste od Boga, teveč od hudiča in vseh besov. Izbor, ki je ajd, je boljši od vas; skale so mehkejše, gozd je: toplejši od vašega srca. Za človeka ni potrebno drugega kot zemlja, da mu rodi. in roke, da delajo zase, v slavo Bogu in v hvalo zemlji, ki je radodarna!« Toniš je iz radosti objel vse koze in ovce po vrsti. Izbor pa je sedel v bregu nad posmojenim drevjem, ki jih je od tal že objelo prvo rahlo zelenje, in klical: »Žanji, žanji, žanji!« In Toniš je žel. Zgodilo se je potem, da je težko vlekel velik obtesan hlod h koet in mu je znoj tekel s čela. Ko je počival, mu je Izbor klical: »Ženo si vzemi! Ženo si vzemi!« Toniš je stal in poslušal; znova se mu je prebudila tiha misel' mnogih noči. »Kje jo dobim?« je vprašal. Ajd se je krokotal. Toniš se je sjjomnil na dekle, ki mu je bilo dalo semena, ni se pa upal med ljudi. Pod prelazom, kjer je iz tal emizela voda in delala raočvaro, je-slišal Toniš nekega dne v mesecu poberahu milo vekanje. Prežal je v grmovju na živali in mislil na svojo osamljenost; kar je slišal, ga je prevzelo, kakor da ga kliče človek v sili. Mlada srna je bila zašla med preslico in praprot, štiri tanke nožice so se ji vdrle v mehko, lepljivo zemljo, ni našla več opore, da bi se pognala kvišku. Zvijala se je, da bi se rešila, a močvara jo je držala kot v kleščah. Vekala je, kakor da sluti pogin, glavo in oči obupno obračala na vse strani. Toniš je stal pred njo. Prvi hip ga. je obšla radost nad plcnonu Ko pa je zagledal obupno proseče oči in brezupen napor, s katerim se je žival hotela rešiti snirii, mu je vekanje šlo do srca, srnica se mu je zasmilila. Prinesel je dračja in suhljadi in ga vrgel na praprot in preslico,. da so dobile noge trdno oporo in se ni 'pogreznil tudi on. Ko so mu roke zgrabile živo, toplo telo živali, je občutil božansko slast, kakor v ljubezni, ki jo je poznal komaj iz sanj svojega samotnega hrepenenja. Pomagal je živali na suhljad: srna je sprva pokleknila, nato je planila kvišku in se znova pogreznila do kolen, pognala pa ae je že naslednji bip drugič iz nioevarc in skočila med grmovje. Tam je postala; in se ozrla. Nato je izginila. Šla je samo sodra. Šel je glas od vasi do vasi, od ust do ust, da je davek pravično izterjan, desetina pravilno pobrana in da biriči brez vzroka ne pretepajo ljudi. Govorili so o kmetu, ki je prišel v Dvor iti povedal, da ga je vazal osleparil in izmozgal ter ga končno še tepel, ko se je postavil za svojo pravico. Bojan mu je dejal: »Ti sise jilemiču postavil po robu in ga zdajle še tožiš?« »Tožim ga,« je odvrnil kmet, »ker je zahteval več, kot je pisano in me je tepel.« »Tožiš ga in uprl si se mu,« je dejal Bojan, »zato si zaslužil kazen. Petdeset palic dobiš; plemič pa te ne bo več nadlegoval.« Kmeta so privezali na klop, mu potisnili deščico v hlače in ga bili. Brgeše so mu raztolkli, telesa pa ne. Ko je šel iz gradu, se je smejal; ko so ga vprašali, zakaj se smeje, je odgovoril: »Mazali so me s palico, a še vedel nisem, da batine tako lahko držim.« Ta je bil Martin, sin Ivana s Pečin. Bajé je vazal take slišal od Bojana, da je še isto noč za jahal konja in pobegnil v laške dežele. Drugi so celo trdili, da jih je plemič dobil namesto kmeta, toda brez deščice: ampak — so pristavili — to ne more biti res, zakaj vrana vrani ne izkljuje oči. Toniš je ujel kozo in ovco, nato kozliča in ovna; živali so se bile paše izgubile v gozd, meketaje in bleketaje blodile po gori, tekale po