/Priim v $ St.J 25 7096 Aa 000 90901 kujx^-ca se i "(V-Vti v ki so jo domače Članice še obogati) le z dobrimi jedmi, med temi tuni z vampi in polento. N.L- PROSEK-KONTOVEL / 1 10-LETNICA PEVSKEGA DELOVANJA SEŽANA / TEKMOVANJE PIHALNIH ORKESTROV Dediči hajdrijašev s pesmijo naprej! Slavnostni koncert moškega pevskega zbora V. Mirk Zlata listina je šla v Ricmanje Srebro za godbi s Proseka in iz Trebč V prazničnem razpoloženju je v soboto zvečer v Kulturnem domu na Proseku potekal slavnostni koncert domačega pevskega zbora ob priliki 110-letnice pevskega delovanja na Proseku - Konto velu in nato se je pristna, vedra domačnost nadaljevala pozno v noč na odprtem prireditvenem prostoru, kjer so pevci, gostje in obiskovalci večera skupno nazdravili visokemu jubileju. Zbor Vasilij Mirk, ki je vzoren nadaljevalec velike pevske tradicije, ki se je uradno začela pred 110 leti, ko so na Proseku ustanovili pevsko društvo Hajdrih, nakar se je na Kontovelu oglasil še zbor Danica, je potrdil, da opravlja neprecenljivo poslanstvo gojitve kulturnega bogastva in živega pričevanja narodne prisotnosti v obeh vaseh. Pod veščo roko dirigenta Mirana Žitka je zbor zapel Otovo »Da bi iz moje pesmi« v pozdrav številnemu občinstvu; gostom, med katerimi so bili podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin, predsednik pokrajinskega odbora ZSKD Rinaldo Vremec, delegaciji zborov iz Brežic in Stražišč pri Kranju, ter številnim predstavnikom domačih društev in organizacij. Slavnostni govor je imel predsednik zbora Marjan Verša, ki je svoje uvodne misli naslonil na proslavo 100-letnice petja rekoč: »Danes praznujemo še deset let več, kolikor smo jih pevci dodali temu praktično neprekinjenemu delovanju. To so leta, ki sicer predstavljajo le eno desetino stoletnice, nosijo pa v sebi nekaj zelo važnih sporočil, za katere mislim, sa smo lahko pevci Vasilija Mirka, ki smo dediči hajdrijašev in njihovih nazorov, upravičeno ponosni. Mislim predvsem na nadaljevanje pevskega udejstvovanja. Koliko pevcev s Proseka - Kontovela je v tem desetletju pristopilo k zboru? Vsak vaščan, ki bi primerjal slike izpred desetih let z današnjimi, bi priznal, da ni veliko novih obrazov. Sam ženski zbor, ki je pred desetimi leti z nami soustvaril Program stoletnice, je Prekinil z delovanjem. Pri zboru je sicer nekaj novih ljudi; prišli pa so iz bližnjih krajev, iz veselja do petja.« Za uveljavitve zbora v zadnjem desetletju je velike zasluge pripisal dirigentu Miranu Žitku in nadaljeval... »Zbor nadaljuje še z enim sporočilom, ki je bilo v vseh teh letih za vse pevce primarno. Pred tridesetimi leti Se je odbor zavzel, da se zbor poimenuje po Vasiliju Mirku. Kot Hajdrih je bil tudi Vasilij Mirk tržaški rojak, ki je zaslo-vel v slovenskem glasbenem prostoru, vendar kot Hajdrih se je moral tudi Mirk zavarovati pred tržaško italijansko nestrpnostjo, v hujših časih, kot so bili Hajdrihovi, se je moral zateči v Slovenijo. Dejstvo, da so se pevci pred 30 leti odločili, da poimenujejo zbor po Mirku, pomeni, da so želeli na ta način poudariti pripadnost slovenski prisotnosti v teh krajih, tisto prisotnost, ki so jo in jo še skušajo, kot v Hajdrihovih časih zanikati v določenih tržaških krogih. To sporočilo izpolnjujemo z našim petjem tudi mi. Izpričujemo ga takrat, ko pojemo v naših vaseh, v matični Sloveniji, na prijateljskih srečanjih in priložnostnih koncertih. To sporočilo mora biti tudi naš pogled v prihodnost. Ponosno moramo prikazovati prihodnost našemu narodu in se radovedno odpirati do drugih. Samo na tak način bomo pokazali, da nismo zaprta skupnost, ki se nečesa brani ali boji, temveč, da nas želijo tako prikazati določeni krogi, ki so nam nasprotni. Da se lahko kjerkoli predstavimo v tej luči, moramo nadaljevati na poti kvalitetnega petja s pozornostjo na ob držanju karakteristike amaterskega društva, kjer bo vedno prostor za vsakega pevskega navdušenca, ki ima voljo do petja, dela in do osebnega glasbenega razvoja v skupinskem delovanju. Če bomo s tem uspešni, se bomo lahko še dolgo predstavljali kot dediči hajdrijašev in njegovih nazorov.« Zbor je nato zapel še 11 pesni tudi domačih avtorjev in v spored vključil dve tržaški ljudski. Med koncertom so jubilanti prejeli vrsto čestitk, priznanj in pozdravov s strani društev in organizacij, kot tudi zborov. Ob tem jubileju je zbor podelil priznanja sta- rejšim pevcem, bivšim dirigentom in zvestim sodelavcem. Številno občinstev, ki je pozorno spremljalo sobotno slavnost, je nagradilo pevovodjo in pevce, ki so ubrano, kvalitetno, predvsem pa z glasovno uravnovešenostjo lepo odpeli celoten program, tako da je zbor moral, ob koncu dodati še dve pesmi, in sicer Mirkovo »Na Trgu« in Hajdrihovo »Jadransko morje«. Naj omenimo še, da so pevci ob vhodu v dvorano razstavili nekaj dokumentarnega gradiva, ki-zgovorno priča o pevskem delovanju zbora Vasilij Mirk, ki bo že v petek pel na 16. reviji na sakralno tematiko v Saci-leju, ki jo prireja USCI (Združenje italijanskih pevskih društev). V soboto 27. junija pa bo sodeloval na 25. srečanju štirih zborov, ki bo letos v Stražišču pri Kranju. (b.r.) S slavnostnega koncerta MPZ Vasilij Mirk s Proseka Kontovela (f. KROMA) »Saj smo vse dneve delali na tem!« mi je po prejemu nagrade za najlepše izvedeno obvezno skladbo 17. tekmovanja slovenskih godb, to so štiristavčne Miniature za pihalni orkester skladatelja Vinka Štrucla, od vshičenosti in radosti razširjenega obraza pripomnila Rosana Komar, homistka ricmanjske pihalne godbe. Godbeniki iz Ricmanj so edina primorska pihalna godba, ki si je na tekmovanju pod spretno roko svojega dirigenta Marina Marsiča priigrala Zlato listino. Sicer so se pa tudi drugi kar solidno uvrstili med 28 tekmovalci, ki so se pred 5-člansko ocenjevalno komisijo potegovali za odličja: Godbeno društvo Prosek, dirigent Aljoša Starc; Kraška mladinska pihalna godba Sežana, dirigent Ivo Bašič; Godbeno društvo »Viktor Parma« dirigent Leander Pegan, Pihalna godba KD Marezige, dirigent Boris Babič - so prejeli Srebrne Listine in Pihalni orkester Vogrsko, dirigent: Matej Špacapan - Bronasta listina, za preseženih 65 % možnih točk uvrstitve. Skupni »izkupiček« priznanj pa predstavljajo podeljeni 2 bronasti listini, 11 srebrnih, 12 zlatih in 3 zlate listine s posebno pohvalo. Izpostaviti gre tudi odlični nastop godbenikov Mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Celje, ki si je pod taktirko svojega dirigenta Jureta Kranjca priigral Zlato listino s posebno pohvalo in svoj ansambel postavil za zgled vsem glasbenim šolam na Slovenskem. Za svojo najboljšo uvrstitev med godbami debutantkami si je priigral nagrado mojstrske delavnice Miroslava Ma-ch-a, mariborskega servisa za popravilo in izdelavo pihal in trobil v protivrednosti 90.000 SIT (milijon lir). Sežanski župan, dr. Benjamin Jogan, je namenil prireditvi največjo finančno pomoč, med katere spada tudi denarna nagrada 180.000 SIT (2 milijona lir) za najlepšo izvedbo obvezne tekmovalne skladbe domačega avtorja. In glej! Komisija jo je dodelila prav zamejskemu godbenemu društvu, kar je ob nabito polni dvorani KG S. Kosovela na zaključni slovesnosti tekmovanja navdušeno pozdravila pisana druščina uniformiranih godbenikov godbenih društev iz vse Slovenije. Nastop Pihalnega orkestra Krka Zdravilišča iz Straže pri Novem mestu je že na tekmovanju potrdil, da presega vse konkurente tekmovalne kategorije, tako da so organizatorji po 2. tekmovalnem koncertu, torej po 15-tih tekmovalcih že vedeh, da gre nagrada 270.000 SIT (3 milijone lir),'ki jo je prispevala tvrdka Lastra Company, trgovina z glasbili »Paganini« iz Mengša - zagotovo in najbolj pravično na Dolenjsko, v Stražo. Pihalni orkester je pod spretno roko svojega dirigenta Miro-ta Sajeta nato v soboto, 24. maja po zaključku prvega tekmovalnega dneva izvedel še celovečerni Majski koncert, na katerem je, žal v slabo zasedeni dvorani (?!) s suvereno vodenim in vrhunsko pripravljenim koncertnim sporedom predstavil navzočim vso paleto zvočnosti simfoničnega pihalnega orkestra. Jasno je, da zgledi vlečejo, zato bo prav, da tudi Kraševci še bolj organizirano strnejo svoje vrste v prizadevanjih in ciljem za nenehno rast kakovosti godbe-niškega potrjevanja doma in v širši okolici. »Zlatih« Dolenjcev na prejšnjem tekmovalnem ciklusu še ni bilo in v 4 letih so dosegli rezultate, ki jemljejo sapo! Bo tudi z nami tako? Kolegom iz Ricmanj še enkrat čestitke z željo, da doseženo usposobljenost ansambla še nadgradijo do stopnje, da se že drugo leto udeležijo nastopa v višji, torej v 2. tež. kategoriji, saj jim to narekuje in jih zavezuje letošnja uvrstitev in Zlato odličje. Ostali »posrebreni« godci pa se dobijo zopet na tekmovalnem odru 3. težk. kategorije v novem 4-letnem ciklusu, to je leta 2001, morda na istem odru sežanskega KG, kjer direkcija ne skriva svoje naklonjenosti slovenskemu in domačemu godbeništvu! Ob vsem tem gre vsa zahvala in priznanje vzornim inspicientom vodenja tekmovalnih ansamblov Vanji in Leandru Peganu, Branku Trifkoviču in seveda Igorju Kosu, ki je s svojo spretnostjo pri računalniškem obdelovanju podatkov omogočil, da so imeli tekmovalci kmalu po vsakem tekmovalnem kocenrtu podatke o svoji uvrstitvi! Hvala sežanskemu županu za materialno podporo in zgledno naklonjenost organizaciji tekmovanja v Sežani, podžupanu Rudiju Pečarju pa za vzpodbudne besede z bodrečimi željami vsem godbenikom, ki so se zbrali na zaključni slovesnosti, ki jo je zvočno še enkrat obarval nastop članov domače kraške mladinske pihalne godbe Sežana, pod vodstvom svojega kapelnika in dirigenta Iva Bašiča. SKEDENJ / KD IVAN GRBEC Prijeten članski večer ob zaključku kulturne sezone KD Ivan Grbec iz Skednja je imelo v soboto zvečer v svoji društveni dvorani »Članski večer«, s katerim je želelo obeležiti svojo dejavnost v letošnji sezoni, ističasno pa nuditi svojim članom večer lepega petja in tudi prijetne družabnosti. Na večeru sta nastopila domači ženski zbor, ki ga vodi Ksenja Kos, kot gost pa še Komorni moški zbor iz Izole, ki ga vodi Oskar Trebeč. Pred začetkom koncerta je predsednica društva Deva-na Černič podala kratek izsek dejavnosti v komajda zakljulceni sezoni, iz katere so sicer izpadle nekatere prireditve, a je bila vendarle po svoji vsebini tako bogata, da so člani društva lahko z njo zadovoljni in nanjo ponosni. Tako je predsednica omenila razna predavanja, predstavitev dveh zamejskih ustvarjalk: Vesne Guštin in Neve Lukeš, pa večer posvečen predstavitvi Zadruge Primorski dnevnik, na katerem se je v zadrugo vpisalo lepo število elanov vključno z društvom samim. V tej sezoni je imelo društvo več koncertov in nastopov, snemanje televizijske oddaje »Naše stezice« za koprsko televizijsko oddajo itd. Predsednica je omenila tudi dobrodelno akcijo v pomoč otrokom iz Černobila, ki preživljajo v naših krajih prijetne počitnice. »Zbrali smo tudi denarna sredstva za to solidarnostno pomoč in upamo, da nam bodo naši člani še ob sjrani«, je Devana še povedala. Po nastopu domačega zbora je sledil še nastop Komornega moškega zbora iz Izole, ki se je predstavil z izborom devetih pesmi, pa je moral le-tem dodati še tri, ker so bili poslušalci nad njegovim petjem res navdušeni. Zbor, ki prav v tem času praznuje deseto obletnico, je že dosegel zavidljivo število nagrad in piznanj in je z nastopom v Skednju dokazal, da je danes eden najboljših moških zborov.Sledije so podaritve cvetja lepa in občutena družabnost, ki V Skednju nikoli ne manjka. N.L FOTOGRAFSKA RAZSTAVA / KD LONJER KATINARA »Od kljuk do strešnikov« V hladu pod latnikom lonjer-skega društva, je konec tedna stekla fotografska razstava ob drugih spremnih pobudah. Petkovo otvoritev razstave je obogatil predvsem nastop Zenske pevske skupine Stu ledi, uvodile pa sta jo violini Damijana Kureta in Jagode Kjuder. Številnim vaščanom, a tudi nedo-mačinom se je z branjem svojih pesmi predstavila skupinica kati-narskih osnovnošolcev. Kot je iz-venelo iz uvodnih besed predsednica KD Lonjer-Katinara, se društvo lahko pohvali s plodnim sode-lovnajem s krajevno osnovno šolo. Dejansko so ob priložnosti fotografske razstave »Od kljuk do strešnikov«, učenci iz četrtega in petega razreda spisali pesmi o Lonjerju, Katinari in okolici. Slednje so izobešene ob fotografijah ljubiteljskih fotografov, ki razstavljajo v lonjerskem društvu in risbah udeležencev sobotnega otroškega ex-tempore. Razstava, ki je pravzaprav vzklila kot sad večmesečnega tečaja pod vodstvom Darka Bradassija, bo odprta do petka, 30. maja, od 17. do 20. ure. Tema, za katero so se tečajniki odloči v svojih izdelkih, je vodila tudi otroški slikarski ex-tempore. Otroci so namreč risali svoj domači kraj, svojo vas, Lonjer, Kati-naro. Komisija, ki so jo sestavljale predstavnica katinarskih učiteljic Novela Carli, predstavnica tečajnikov Verica Zerjul in tajnica kulturnega društva Tamara Lorenzi, je nagrado podelila Darji Kodrič in njenim »Katinarskim konjem pred bolnico« in Andrjeu Filincieriju, ki se je izkazal z »Lonjerskimi hišami v mojih barvah«. Posebna pohvala je šla mali Sanji Mikac. Novoiz- voljeni odbor lonjersko-katinarske-ga društva je tako izpeljal svoj prvi zastavljen cilj. Sedaj pa se pripravlja na priredbo vsakoletnega otroškega poletnega centra, ki bo na vrsti zadnja dva tedna v juliju. Ob načrtovanju prihodnjih ciljev ne gre prezreti ustanovitve lonjer-skega fotokrožka v sklopu kulturnega društva. Zanj so idejo predložili ravno navdušeni tečajniki, ki vabijo v svoje vrste tudi druge ljubitelje fotografije. JPC NABREŽINA / V SOBOTO NA DVORIŠČU SOLE IGO GRUDEN POUCNAEKSKURZIJA / DIJAKI LICEJA PREŠEREN Večer v znamenju treh krajevnih obletnic Podžupanja Tuta Ban pozvala k rasti iz lastnih korenin S fotoaparatom po Zagradcu Dijaki gostje agroturistične kmetije Milič »Stodvajsetletnica organiziranega zborovskega petja v Nabrežini in stoletnica ustanovitve na-brežinske godbe dokazujeta, da smo Slovenci tu globoko zakoreninjeni. Tako stare in moCne korenine so nas ohranjale pri življenju tudi v mračnih letih, ko je sekira fašizma leta 1927 posekala slovensko šolo. Vse mrtvorojeno je minilo in mi smo tu. Zavedajmo se sno obeležiti tri pomembne obletnice za krajevno slovensko skupnost, in sicer 120-letni-co zborovske tradicije, 100-letnico godbe in 70-letnico ukinitve krajevne slovenske šole pod fašizmom. Več sto udeležencev, ki so se zbrali na dvorišču pred nižjo srednjo šolo Igo Gruden, sta še prej pozdravila ravnatelja Zvonko Legiša v imenu šole Gruden in Obe šoli, Mešani pevski zbor Igo Gruden in godba so bili tudi protagonisti večera. Po pozdravnih nagovorih so prvi nastopili učenci šole Josip Jurčič. Recitirali so venec otroških pesmic raznih avtorjev pod skupnim naslovom Lajna drajna ter potem še skupno zapeli, vse ob spremljavi mladega harmonikarja Iva Košute. Na vrsti je bila potem nižja Prizor s sobotne prireditve v Nabrežini (foto KROMA) teh svojih korenin, ki so zdrave in trdne in iz katerih bomo rasli dalje!« Tako je povedala de-vinsko-nabrežinska občinska odbornica za kulturo in šolstvo Vera Tuta Ban, ko je minulo soboto otvarjala večer z naslovom »Od Slivnega do Križa«, s katerim je občinska uprava hotela ob zaključku šolskega leta in hkrati kulturne sezone v Nabrežini slove- Marina Castellani v imenu devinske osnovne šole Josip Jurčič, ki je iztekajoče se leto zaradi popravil v Devinu preživela, kot znano, v gosteh v Nabrežini. Sploh je poslopje šole Igo Gruden v zadnjih časih postalo po sili razmer središče vsega kulturnega delovanja v Nabrežini, saj so v njem našli začasno zatočišče tudi nabrežinska godba in društvo Igo Gruden. srednja šola. Predstavila se je s petjem, plesom in z dvema gledališkima prizoroma. Dijaki kriške podružnice so prikazali prizor v gostilni, dijakinji iz Nabrežine pa sta zaigrali vlogi vaških klepetulj. Zanimiva je bila tudi plesna točka z modernim ritmom. V zadnjem delu večera je Mešani pevski zbor Igo Gruden zapel pet pesmi pod vodstvom Bojane Kralj, nazadnje pa je bila na vrsti nabrežinska godba, ki je pod vodstvom kapelnika Sergia Gratto-na zaigrala dve koračnici. Pristavimo naj, da so spored popestrili še učenci godbene šole, ki deluje v sklopu Glasbene matice. Kulturni del večera se je zaključil s skupnim petjem nabrežinske »himne« Od Slivnega do Križa.Udeleženci so se nato zadržali v prijetnem pogovoru za bogato obloženimi mizami na šolskem igrišču. Brez dvoma je šlo za lep kulturni večer, ki bi verjetno nič ne zgubil, ko bi bil spored nekoliko krajši. r ARISTON / SREČANJE Z REZISERJEMh Sanjavi Princ Hamburški v filmu Marca Bellocchia Slediti razumu ali srcu, pokoriti se pravilom, oblasti ali se odločati svobodno: v tem je po oceni filmskega režiserja Marca Bellocchia bistvo pisanja nemškega avtorja von Kleista in njegovega »Princa Honburškega«, ki je v njegovi predelavi postal film. Predstavili so ga na zadnjem festivalu v Cannesu, kjer ni doživel dobrega sprejema, ugodneje pa ga sprejema italijanska publika. Film namreč trenutno predvajajo v številnih mestih, v Trstu ga prikazujejo v kinodvorani Ariston, kjer so v soboto tudi organizirali srečanje z režiserjem in igralcema Andreo Di Stefanom (Homburg) in Fabiom Camillijem (Hohenzollern). Belloc-chio, ki je zaslovel z opo-rečniškimi filmi pred več kot 30 leti, je svojega Princa Homburškega zasnoval kot romantičnega heroja, ki sprejme obsodbo na smrt in se s tem zapiše večnosti in sanjam. V torek, 13. maja, smo se dijaki III. razreda znanstvenega liceja Franceta Prešerna udeležili poučne ekskurzije v Zagradcu, kjer smo bili gostje agroturistične kmetije Milič. Spremljal nas je profesor Boris Grgič, s katerim smo v okviru šolskega programa vizualne komunikacije, fotografije in reklame na terenu preizkusili v šoli osvojeno teoretično znanje. Delo smo si organizirali tako, da smo si najprej ogledali nekatere fotografske revije, razdelili smo se v skupine ter se domenili, kaj bo vsaka skupina slikala. Sele nato smo si ogledali okolico in se slikali na travniku pod kmetijo in vinogradom (na gornji sliki). Ob uri kosila smo z veseljem posedli za veliko mizo, polno dobrot. Gospodinja nas je dobro pogostila in nam ponudila celo pršut in vino, kunah krompir, polento, špinačo, in (!!) presladke kuhane štruklje. Sele nato smo se, po kratkem počitku seveda, odpravili na delo. Vsaka skupina se je lotila svojega dela: eni so slikali pokrajino, razgled, arhitekturne detajle in tipične kraške narodne noše; spet drugi pa so se soočali s poljedelskimi stroji, živalmi, kletjo in hrano. Delo je potekalo gladko in veselo, saj smo s seboj imeli tudi harmoniko in kitaro, zato smo s posnetki kmalu končali. Spet smo se, tokrat trudni, zbrali okoli vabljive mize, gospodinja pa nam je postregla s fanclji z zelišči in s sladkim sokom... Tako smo se po prijetno preživetem dnevu na kmetiji odpravili veselo domov z obilico novih, lepih in koristnih izkušenj. Karin Mezgec Goran Obad __________ NABREŽINA / OBČNI ZBOR KD I. GRUDEN IN 5D SOKOL_ Kljub težavam dokaj plodna dejavnost V četrtek, 22. maja se je v župnijski dvorani v Nabrežini odvijal občni zbor Kulturnega društva Igo Gruden in Športnega društva Sokol, ki ju veže isti odbor - in v bistvu tudi podobne težave. Zaradi pomanjkanja društvenih prostorov je tudi letošnji občni zbor potekal v nabrežinski župnijski dvorani. V svojem predsedniškem poročilu je Niko Pertot poudaril globoko krizo, ki jo društvo doživlja: športna sezona se je zaključila prež sponzorja, ženska odbojkarska ekipa je izpadla iz C2 lige, ob tem pa občinska telovadnica ostaja še naprej neuporabna. V prihodnji sezoni bo možno tekmovati v sicer nižji ligi le pod pogojem združevanja ekipe z odbojkaricami iz Kontovela -društvo ne bo premoglo samostojne ekipe. Nadalje se je Pertot zaustavil pri poteku obnovitvenih del društvenega sedeža, ki so preprosto ustavljena: z izrednim prispevkom pristojnega urada Republike Slovenije so po- pravili streho in utrdili zgradbo, nadaljevanje del pa zahteva dodatna sredstva (tudi od dežele Furlanije-Julij-ske krajine), ki pa jih ni. Mimo negativnih podatkov pa gre omeniti, da se je tudi v prejšnjem poletju odvijal že tradicionalni turnir “24 ur odbojke”, ki ga prirejajo društveni mladinci. Turnir zbere okoli sebe ogromno število mladine iz vseh koncev tržaške in go-riške pokrajine, zaradi česar bo tudi letos ponovljen. Uspešno deluje tudi balinarska sekcija, ki je prisotna na večini deželnih in tudi mednarodnih turnirjih, večkrat v svojstvu organizatorja. Sledilo je poročilo kulturne referentke Maje Lapornik, ki je prikazala živahno kulturno sezono: društvo je ob 30. obletnici Športnega društva Sokol izdalo priložnostno publikacijo ter priredila proslavo v športnem središču pri Briščikih. Razstava “Kamen...” je doživela že peto zaporedno leto ter gostovala tudi v kulturnem centru Lojzeta Bratuža v Gorici. Izdana je bila bogata monografija “Nabrežina skozi stoletja”, velik uspeh pa je doživela tudi Prešernova proslava na nabrežinski “Kržadi” (starovaški trg). Moški in ženski pevski zbor sta splošno aktivna, medtem ko doživlja izreden uspeh amaterska dramska skupina, ki se je letos predstavila s “Primorskimi zdrahami”. Skupino je opazil tudi ljubljanski filmski režiser ter ji ponudil možnost sodelovanja. Lapornikova je svoje poročilo zaključila s pozivom - predvsem mladini - k večjemu sodelovanju in konstruktivnemu pristopu v društveno delovanje. Svoje pozdrave so posredovali podžupanja Vera Tuta Ban, Žagar za Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, predstavnik Zadružne kraške banke, SK Devin, SD Grmada ter Golemac za na-brežinsko godbo. Z živahnimi in mestoma polemičnimi posegi v razpravo raznih prisotnih članov se je večer zaključil z vabilom na Članski večer, ki bo 30. maja v prostorih Ra-dovičeve domačije skupaj z informativnim večerom Zadruge Primorski dnevnik. V drugem tednu julija pa društvo organizira “šagro” v sodelovanju z nabrežinsko godbo, ki letos slavi 100. obletnico delovanja. Kljub objektivnim težavam torej društvo napenja vse svoje sile, da bi bilo krizno stanje čimprej mimo. (GB) VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 27. maja 1997 AVGUŠTIN Sonce vzide ob 5.28 in zatone ob 20.36 -Dolžina dneva 15.08 -Luna vzide ob 0.50 in zatone ob 10.50. Jutri, SREDA, 28. maja 1997 GERMAN VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 19,9 stopinje, zračni tlak 1020,3 mb narašča, veter 9,4 km na uro severozahodnik, vlaga 68-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: An-drea Sfreddo, Michela Troian, Mattia Gazzil-lo, Giacomo Stulle, Zoe Ferfoglia, Lara in Luca Gelleni, Arianna Negri, Paride in Samuele Centazzo, Vero-nica Marzini. UMRLI SO: 86-letni Giordano Sullini, 89-letna Maria Bertoch, 72-letni Ugo Parisotto, 86-letna Fides Bruni, 74-letni Eugenio Rovis, 82-letni Marco Stefani, 57-letni Mario Visintin, 43-letni Igor Rismanci-ch, 52-letni Guerrino Bizjak, 76-letna Amelia Ladillo, 81-letna Ester Muccari, 8C-letni Luigi Pavlica, 87-letni Giuseppe Benvenuti, 68-letna Anna Zudich. f ■ LEKARNE Od PONEDELJKA, 26. do SOBOTE, 31. maja 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 (tel. 635264), UL Belpoggio 4 (tel. 306283), Žavlje -Ul- Flavia 89 (tel. 232253). FERNETIČI - (tel. 416212) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi °d 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Bel-P°ggio 4, Istrska ulica 33> Zavije - Ul. Flavia 89.. 1 FERNETIČI - (tel. 416212) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odbrpta od 2o-30 do 8.30 Istrska ulica 33 (tel. 638454). Za dostavljanje zdra-vil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije K-ZE deluje od pone-deljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. no 8. ure, tel. 118, Predpraznična od 14. no 20. ure in praznična nd 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.45, 18.30, 20.20, 22.15 »II Principe di Homburg«, r. Marco Bellocchio. EKCELSIOR - 18.15, 20.15, 22.15 »Basquiat«, i. Jeffrey VVright, Benicio del Toro, David Bovvie. EKCELSIOR AZZUR-RA - 18.10, 20.05, 22.00 »Nuvole in viaggio«, r. Aki Kaurismaki. AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Potere assoluto«, i. Clint Eastvvood. NAZIONALE 1 - 16.15, 20.30 »Hamlet«, R. K. Branagh; Film traja Stri ure. NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »II Santo«, i. Val Kilmer. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »L’Albatross oltre la tempesta«, r. Ridley Scott, i. Jeff Bridges. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »The Night Flier« r. Stephen King. MIGNON - 16.00 - 22.00 »11 vizietto di mia moglie in calore«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La carica dei 101«, prod. VValt Disney. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Nirvana« r. Gabriele Salvatores, il. C. Lambert, D. Abatan-tuono, A. Sandrelli. LUMIERE - 20.20, 22.15 »9 settimane e 1/2 la conclusione«, r. Anne Goursaud, i. Mickey Rourke, Angie Everhart, prepovedan mladini pod 14. letom. PRIREDITVE SKD VIGRED vabi na celovečerni koncert MoPZ Fantje izpod Grmade pod vodstvom Iva Kralja danes, 27. maja ob 21. uri na »Semčev borjač« v Prečnik. V slučaju slabega vremena bo koncert v sredo, 28. maja. SD GRMADA in SKD CEROVLJE-MAVHINJE vabita na predstavitev knjige novinarke Neve Lukeš »Delčki našega vsakdana« v četrtek, 29. maja 1997, ob 20.30 v prostorih bivše osnovne šole Josip Murn Aleksandrov v Mavhinjah. Poleg avtorice bosta prisotna Damiana Ota in založnik Družbe Fontana Koper. Udeležite se! GLASBENA SOLA GODBE NA PIHALA IZ RICMANJ vabi na zaključno produkcijo gojencev v soboto, 31. t. m., ob 20. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Nastopajo komorna skupina pihal, trobil in tolkal ter gojenci pripravnice. 73 OBVESTILA UCENCI SREDNJE SOLE SREČKO KOSOVEL vabijo na zaklučno prireditav s katero se bodo spomnili 71-letnice Kosovelove smrti. Danes, 27. maja 1997, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Vljudno vabljeni! TPK SIRENA vabi člane in prijatelje danes, 27. t. m. na projekcijo videofilma in diapozitiv, s katerimi nam bo MARKO CIVARDI prikazal otočje MALDIVE in njegov čarobni podvodni svet. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ in TOVARIŠI na Opčinah priredi v petek, 30. maja 1997, ob 20.30 predstavitev knjige IGORJA SKAMPER-LA, »KRALJEVA HCI«. O romanu bo spregovoril DUŠAN JELINČIČ. Odlomke bo bral Drago Gorup. PD SLOVENEC priredi v parku v Hribenci v Zabrežcu 27. PRAZNIK VINA. Petek, 30. maja: ob 19. zaklučni dan športnega dneva otrok dolinskega didaktičnega ravnateljsta, od 21. dalje zabavni večer z godbo Long Žlunk; sobota, 31. maja; od 20.30 dalje ples z ansamblom Happy day; nedelja 1. junija: ob 18. koncert godbe Arco-baleno, od 20.30 dalje ples z ansamblom Status Symbol; ponedeljek, 2. junija: od 20.30 dalje ples z ansamblom Kraški kvintet s pevcem Bracom Korenom. Vse dni bodo delovali dobro založeni kioski - razstava vin domačih vinogradnikov. SAGRA V TREBČAH - v borovem gozdičku pri nogometnem igrišču v soboto, 31. maja in nedeljo, 1. junija 1997. Nudimo sveže jedi na žaru in izvrtsna vina. Igrala bosta ansambla Kraški ovčarji in Fenix. KRUT obvešča, da je še nekaj mest na razpolago za 9-dnevno letovanje na Malem Lošinju v prvi skupini in sicer od 17. 6. do 26. 6. 1997. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v ul. Cicerone 8, tel. 360072. SLOVENSKI KLUB pod pokroviteljstvom ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20, vabi v torek, 3. junija ob 20.30 na predstavitev knjige »Mračna leta v Benečiji« (Gli anni bui della Slavia). Knjigo bo predstavil s svojim sodelavcem odgovorni urednik Doma monsignor Marino Qualizza. Nekaj utrinkov iz knjige bo prebrala naša priznana umetnica, benečanka Claudia Raza. MLADINSKI ODBOR SLOVENSKE PROSVETE (ul. Donizetti, 3) obvešča, da so na razpolago informacije o raznih pobudah za preživetje poletnih počitnic za mlade in študente: POLETNI TEDNI V TAI-ZEJU, v Franciji, INTERNATIONAL SUMMER ČAMP v Logarski dolini, DRAGA MLADIH na temo »Prihodnja postaja: Evropa!«, na Opčinah, POTOVANJA za študente (Irska, Škotska, Skandinavija, južna Italija in Sicilija, Aquafun, Češka in Slovaška, Grčija, Turčija, Egipt, ZDA), ki jih ponuja Študentska organizacija Univerze v Ljubljani. Za vse informacije: tel. št 370846 -od pon. do pet. od 9. do 17. ure. SKLAD MITJA CUK vpisuje otroke v POLETNA SREDISCA. 1) Poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku: od 1. do 14. avgusta od 8. do 17. ure. 2) Poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah: od 18. do Danes praznuje 70 let Marcela Ferluga por. Štokelj Se na mnoga leta ji kličejo mož Zoro, Renato, Lučka, David in Niko 30. avgusta od 8. do 17. ure. Vpisovanje v uradih na Narodni ul. 126, na Opčinah, vsak dan med 13. in 15. uro razen ob sobotah (tel. 212289). 3) Poletno varstvo na Opčinah: od 1. julija do 30. septembra od 8. do 13. ure - možno vpisovanje iz tedna v teden. KD O. ŽUPANČIČ bo 20. sept. letos priredilo izlet v R. Emilio na koncert rock skupine U2. Zaradi omejenega števila vstopnic, prijave čim-prej! Tel. 0481/537525. H ŠOLSKE VESTI URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE v ul. Carducci 8, tel. 370301, redno posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30. S_____________IZLETI SD GRMADA - jamarski odsek organizira v nedeljo, 1. junija avtobusni izlet in pohod v prelepo dolino Tolminke v Triglavskem narodnem parku. Ogledali si bomo cerkvico Javorco iz 1. svetovne vojne, večnadstropne bunkerje in nato še sotesko Tolminske Korite. Za informacije in vpis telefonirati od 18. do 20. ure vsak dan razen ob sredah na št. 200587. Pohitite! PARTIZANSKI KLUB - Boljunec priredi v ned-lejo, 8. junija 1997, izlet v SLOVENIJO. Ogledali si bomo Idrijo in partizansko bolnišnico Franjo. Spremljali nas bodo VESELI GODCI. Podrobnejše informacije dobite v Klubu ali na tel. št. 228050. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV Trst prireja 11. junija izlet v Sirmione ob Gardskem jezeru. Vpisovanje v torek, 3. junija na sedežu društva v ul. Cicerone 8, tel. 360324. MALI OGLASI tel. 040-7796333 BORIS SPORTS CLUB - Športni center Briščiki, vabi jutri, 28. t. m., ob 20.30 na ogled nogometnega finala Ju-ventus - Borussia na velikem ekranu. Ne zamu-elite!!! GARD AL AND! GAR-DALAND! GARDA-LAND! Udeležite se tudi vi izleta v Gardaland dne 7. junija. Odhod z avtobusom je predviden v jutranjih urah iz Kopra. Prijave in informacije v turistični agenciji Gec tours na Škofijah, 1500 m po mejnem prehodu Škofije in pred bencinsko črpalko. Tel/fax 0038666549588. 26-LETNO DEKLE išče delo kot sekretarka, odlično znanje slovenščine, dobro hrvaščine in nemščine, v zadostni meri angleščine, vešča rabe računalnika programov windows, word, star. Tel. 040/211941 ob urah kosila oz. večerje - Katja. PODJETJE za inženiring s sedežem v Trstu išče izkušenega strojnega načrtovalca z organizacijskimi in koordinacijskimi sposobnostmi. Nujno odlično obvladanje ACAD-a. Osebne podatke pošljite na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »HI-TECH«. TRGOVINA CALZA-TURE PATTY v Seslja-nu obvešča, da je v teku velika majska promocijska prodaja. AVTO SKODA For-man, bele barve, letnik ’95, klimatiziran, v odličnem stanju, prodam po oceni Quattroruote. Tel. 228015. PRODAJAMO HARMONIKO znamke Victo-ria, »120 bassi sciolti«, za 2.500.000 lir. Tel v večernih urah na št. 040/299577. ZASTONJ DAJEMO kokošji gnoj, od 26. 5. do 31. 5. Za informacije tel. 040/232577 ali pa 0330976962. PODJETJE išče delavca avtoličarja z večletno prakso. Ponudbe poslati na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »avtoličar«. PRODAJAMO hišo v Sovodnjah. Informacije po 20. uri na tel. (0481) 391974. GOSPA srednjih let išče kakršnokoli zaposlitev, kot hišna pomočnica ali varuška. Tel. na št. 0038667 - 84437. OPRAVLJAM vrtnarska dela. Tel. 228547. POHIŠTVO KORŠIČ pri Sv. Ivanu v Trstu vam nudi po ugodni ceni raznovrstno novo ter rabljeno pohištvo. Tel. 54390 - 575145. PRENOVLJENA kraška gostilna išče natakarico/rja. Tel. (0481) 78250. SCHNAUZER srednji, barva sol-poper, vrhunsko leglo z rodovnikom prodamo. Tel. (0481) 78040 v večernih urah. NA POBUDO DEŽELE ob priliki manifestacije »CANTINE APER-TE« bodo v nedeljo 25. maja 1997 na ogled vinske kleti. Pri tej pobudi sodeluje tudi KMETIJSKI OBRAT PAROVEL iz Mačkolj pri Dolini. Toplo so vabljeni vsi znanci na pokušnjo domače kapljice in pristnega olivnega olja. Na ogled bomo imeli slike znanega slikarja vaščana Mitje Zonte. PODJETJE, delujoče na področju zdravstvene preventive in fitotera-pije, izbira sodelavce za organizacijo, zastopništvo ali prodajo. Tudi part-time. Tel. 040/393473. FRIZERSKI SALON Cecilia Melchionna v Boljuncu bo od 1. junija deloval po novem urniku: v ponedeljek, torek in četrtek, od 9. do 13. in od 16. do 20. ure, ob petkih in sobotah neprekinjeno od 9. do 19. ure, ob sredah zaprto. POTREBUJETE LESTVE za nabiranje češenj? Nudimo vam to in veliko drugega. Pohištvo KORŠIČ, ul. S. Cilino 38 - Trst. Tel. 54390. IŠČEMO v najem pritlične prostore, vsaj 30 kv.m., primerne za obrtniško oz. manjšo trgovsko dejavnost na Opči-nah-Proseku in okolici. Ponudbe poslati na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6, pod šifro »delavnica«. KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14, zaprto' ob torkih in sredah. KMEČKI TURIZEM LUPING Praprot je odprt ob petkih, sobotah, nedeljah in ponedeljkih. Tel. 200848. KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ (Salež 44) je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 229253. MEDJA VAS 1, pri Županovih je osmica. V RICMANJIH je odprl osmico Zoran. Vabljeni. V PREBENEGU sta odprla osmico Boris in Silvana Kocijančič. Prej ko ga spijemo, prej bo mir v hiši! OSMICO sta odprla Cvetko in Ivan Colja v Samatorci št. 20. OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. Nudijo domačo kapljico in domač prigrizek. OSMICO je v Saležu odprl Jožko Škrk. OSMICO je odprl Brajnik Alfredo, Domjo 172. Toči belo in črno vino, ima domač prigrizek. Tel. 281244. OSMICO sta odprla Nini in Walter Pertot -Spjlni, Nabrežina št. 16. LOVRIHA BORIS iz Doline toči belo in črno vino. V BORŠTU, št. 46, sta odprla osmico Zmaga in Anton Petaros. OSMICO ima pri Sa-bličih (Jamlje) Virgilij Radetič. Toči belo in črno vino. V MEDJI VASI je odprl osmico Paolo Ferfolja. Toči belo in črno vino. OSMICO sta odprla v Samatorci Anica in Renato. Vabljeni! OSMICO ima Alojz Kante, Praprot št. 18. OSMICO ima Berto Škrk v Trnovci št. 4. PRISPEVKI Namesto cvetja na grob Lina Druscovicha darujeta Bianka in Lidija 30.000 lir za gradnjo športno-kulturnega centra v Lonjerju. V spomin na mamo Valerijo daruje Nada Pertot 100.000 lir za licej Prešeren. Namesto cvetja na grob pok. Vladimira Piščanca daruje Bruno Žerjal 20.000 lir za KD Lonjer-Katinara. V spomin na šantlo Santino darujeta Nevenka in Radi z družinama 100.000 lir za gradnjo športno-kulturnega centra v Lonjerju. V spomin na Santino Biščak vd. Pertot in Lina Druscovicha darujeta Landi in Bruna Čok 50.000 lir za gradnjo športno-kulturnega centra v Lonjerju. Namesto cvetja na grob Santine Pertot darujeta Danilo in Gracije-la z družinama 100.000 lir za Stadion 1. maj. Namesto cvetja na grob Karla Carlija darujeta družini Cveto in Ladi Kralj 50.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob Francko ta Škabarja darujeta Egon in Romana Škrk 20.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob Gigija Cibica darujeta Stanko in Mariza 50.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Borisa Husu darujeta Dario in Zvonka 30.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na Borisa Husu daruje Marjan Starc 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Konto-vel. V spomin na Borisa Husu daruje Berta DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in nasplošno vsa obvestila v uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu 040/7796333 Prašelj 30.000 lir za Kulturni dom Prosek-Konto-vel. V spomin na Borisa Husu daruje Dora Husu 50.000 lir za FC Primorje. V spomin na Borisa Husu darujeta prijatelj Boris Pertot in Marina 50.000 lir za FC Primorje. t Po težki in neizprosni bolezni me je za vedno zapustil moj preljubljeni sin Igor Križmančič Pogreb bo jutri, sreda 28. maja, ob 12. uri iz mrtvašnice v ul. Co-stalunga v cerkev v Bazovico. Žalostno vest sporoča mama Ema Bazovica, 27. maja 1997 t Za vedno nas je zapustil naš dragi brat in stric Vojko Bizjak Pogreb bo jutri, sreda 28. maja, ob 9. uri iz mrtvašnice v ul. Costalunga v cerkev na Opčinah. Žalostno vest sporočajo brat Giulio, nečakinje Elena z Janom ter ostalo sorodstvo Trst, 27. maja 1997 Ob težki izgubi Vojka Bizjaka sočustvujejo s sorodniki Giorgio, Luciana, Milena in Alessio Ob prerani izgubi Vojka Bizjaka sočustvujejo s sorodniki delovni prijatelji Ob težki izgubi Vojka Bizjaka izrekamo globoko sožalje svojcem kolektiv Agroforesta Ob prerani izgubi bivšega kolege Vojka Bizjaka sočustvuje s svojci bivše vodstvo in uslužbenci Centralspeda Kolegici Ingrid in družini izražamo sožalje ob izgubi nonota Viktorja Pernarčiča. Vodstvo in kolegi Friulexport Sp A - Trst PORDENON / DAVID ROBINSON NOVI DIREKTOR FESTIVALA GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA Predstavili program Dnevov nemega filma Letošnji Dnevi bodo od 11. do 18. oktobra - Ne samo projekcije Letošnji Dnevi nemega filma bodo potekali šele od 11. do 18. oktobra in vendar, kakor se spodobi za resno in uspešno prireditev, so program in organizacijske značilnosti dogajanja že znane. O tem so organizatorji s predsednikom društva Liviom Jacobom na Čelu spregovorili v soboto, na javnem srečanju v Pordenonu. Kdor je nekaj let že sledil temu festivalu s svetovno težo, ki ga plemeniti tudi neka Čustvena vsebina, saj vraCa na svetlo pozabljene slike za v preteklosti izgubljene svetlobe, ve, da bo tudi letos šlo kot običajno: »enkratno, neponovljivo«. Prva novost je pomembna in zgovorna, Čeprav bodo njeni učinki delovali iz ozadja: Dnevom nemega filma bo odslej risal obliko in pisal vsebino novoimenovani direktor David Robinson, filmski zgodovinar in kritik (npr. pri londonskem Timesu). To bo prvi italijanski filmski festival, ki ga bo usmerjal tujec. Pa še kakšen tujec: prvič je prišel v Pordenon in stopil v stik z v nemi film zavezanimi Furlani pred dvanajstimi leti. V kovčku je prinesel 16 mm kopijo Chaplinovega filma Parižanka (A Woman of Pariš, 1923) in poglobljeno, v knjigi pravkar izdano angleško študijo o Chaplinu. Se danes je Robinson Chaplinov uradni živ-Ijenjepisec. Njegovo pisanje o silent clovvns - nemi protagonistih komičnih filmicev je imelo tedaj v svetu filmskih strokovnjakov težo in pomembno mesto. V Pordenon pa je leta 1985 prišel in tudi odšel bi kot priložnostni gost. Cretinetti, Ro-binet, Kri Kri in Polidor - italijanski komiki nemega obdobja, po katerih so se bile izgubile sledi v filmski poblici-stiki in so istega leta oživeli na pordenonskem platnu - so sicer podkovanega prišleca presenetili in omrežili. Robinsonu in njegovi hvaležni in izCrpni predstavi komaj doživetega razodetja v svetovno znani in brani reviji Sigh & Sound gre zasluga, da je Dneve spoznal ves svet in se je njegovim organizatorjem odprl dostop do najbolj založenih filmskih skladov. Od leta 1986 dalje ni bilo več festivala brez Robinsonove tematske razstave. Vsakič je prišla na vrsto nova vsebina, vezana na spored. Se najraje pa so se pojavljali v razstavnih prostorih domiselni pripomočki iz pred-filmskega obdobja, ki so preizkušali svetlobni žarek za upodabljanje resničnega in domišljijskega sveta in Čimbolj privlačen način. Vredna omembe je seveda na Čimbolj privlačen naCin. Vredna omembe je seveda bogata razstava o Svetlobi in gibanju za leto 1995, ko je ves svet praznoval sto let filma. Tedaj je v zgradbi bivšega frančiškanskega samostana zbral dragocene naprave za optične igre iz pariškega in turističnega muzeja. Robinsonovi eseji v vsakoletnih spremnih publikacijah so prinašali izvirne komentarje k videnemu. Tudi letos ne bo šlo brez njegove razstave: na ogled bodo dane optične igraCe in priprave, ki jih je svoj Cas zbral prvi zbiralec filmskega blaga na svetu, Willy Day, Cigar zapuščino je podedovala Cinematheque francaise. Dolgoletno sodelovanje z Davidom Robinsonom se je obrestovalo in Dneve nagradilo z znanstveno uveljavitvijo in slovesom. Imenovanje za direktorja je povsem motivirana posledica, obenem pa razumno dejanje in zgovorno znamenje. Pordenonskim Dnevom ni italijansko kulturno ministrstvo posvečalo posebne pozornosti, čeprav je to v svetovnem merilu prvi in najbolj privlačni tovrstni festival; iz leta v leto je že itak šibki curek državnih porispevkov zanje pešal. Z imenovanjem Angleža Davida Robinsona so prireditelji izrekli nezaupnico tudi italijanskemu krogu filmskih strokovnjakov: eni so ponosno samohodci, drugi pa radi drezajo v kolege zaradi vrtičkarskih interesov. Hkrati so samozavestno poudarili razsežnost svojega delokroga: to objema ves svet. Razvoj države ne-podpore je v zadnjih letih pokazal, da brez krajavnih uprav, ustanov in zasebnih podpornikov, včasih pravih mecenov, in pa brez naklonjenosti tujcev bi bilo teh svojevrstnih filmskih Dnevov sredi furlanskega blagostanja že zdavnaj konec. Program 16. Dnevov nemega filma Na letošnjih Dnevih bodo izvedli prvi del t. i. Projekta Grif-fith: to bo zaCetek večletnega retrospektivnega prikaza vseh obstoječih posnetkov »očeta kine-. matografije«, Američana Davida W. Griffitha. Številni so se že razpisali na njegov račun, toda -paradoks - gledalcu še ni bilo dano, da bi videl njegovo zbrano delo. K uspehu ambicioznega naCrta bodo morali veliko prispevati predvsem vsi naj-veCji ameriški arhivi, na katerih je, da restavrirajo kilometerske zvitke filmskega traku. Letos bodo na platnu porednonskega Verdija odvrteli ok. 70 pozabljenih Griffithovih filmov iz let 1907 in 1908. Filmski arhiv iz Pekinga bo pripravil svetovno premiero serije restavriranih kitajskih nemih filmov. S temi se nadaljuje pustolovsko odkrivanje kitajske neme produkcije, ki se je začelo pred letoma s prvo, pionirsko retrospektivo. V desetletju od 1890 do 1900 sta Edison Laboratory in Edison Manufacturing Company izdelala in režirala po ameriškem teritoriju približno tisoč filmov. Za filmsko industrijo so to bila leta otroštva, pa Čeprav je zaradi tehničnih izboljšav naglo stopala v bolj zrela leta. V Pordenonu bodo prikazali primerke iz tegta obdobja, ki jih hrani Paper Print Collection v Library of Congress v VVashingtonu. Retrospektivo bo smiselmo dopolnjevala monumentalna filmografija, delo ameriškega zgodovinarja Charlesa Musserja, lanskega dobitnika priznanja Jeana Mitryja. Filmmuseum iz bavarskega Miinchna bo ponudil naketere dragocene filme iz svoje zakladnice nemškega filma. To je vodnjak brez dna, od koder ra- do skoči na dan presenečenje, npr. film Menschen am Sonntag (1930) Roberta Siodmaka, pri katerem je preizkušal scenariC-ne veščine Billy VVilder in uril oko za kamero pred kratkim umrli Fred Zinnermann, poznejša hollywoodska velikanka. Pordenonski festival bo letos stopil na pot odkrivanja in vrednotenja pozabljenih in izgubljenih del angleške kinoma-tografije. Maurice Elvey je v nekaj desetletjih do leta 1957 zrežiral 180 filmov in je vendar neznanec. Pozabo deli z Albertom Cavalcantijem, italijanskega rodu, rojenim pred sto leti v Braziliji. Predstavili bodo njegove neme avantgardne filme, ki jih je od leta 1926 dalje snemal v Franciji in Angliji. V že običajnem izboru stoletnih športnih kronik na celuloidu bodo letos na vrsti boksarski dvoboji, med temi posnetki z boksanja med Corbettom in Fitzsimmonsom 17. marca 1897. V pripravi je še izreden dogodek. Ge ne bodo nastopile ovire pri prepisovanju slik s pomočjo digitalne tehnike, bodo prvič na platnu oživele poulične podobe, ki jih je pred 107 leti - 1890, pet let pred pariško projekcijo Lumierjev - posnel Anglež Wil-liam Friese - Green. Njegova kamera je slike posnela, projektor pa je trak poškodoval. Če bo »kirurgom« podvig uspel, bodo to najstarejši vidni primerki filma na perforiranem traku. Se ena točka programa obljublja posebne občutke. V Pordenon bo prišel, tokrat iz krvi in mesa, angleški igralec Kenneth Rive, enfant prodige nemega filma, ki je nekoC nastopila v vlogah ob najbolj Čistih namških igralcih. Zvočni film je pred sedemdesetimi leti iztrebil nemo produkcijo, preživeli zvezdniki nemega obdobja so pred izumrtjem... Igor Devetak Za zaključek svetli goriški komorni zvoki Koncert je bil na Kostanjevici Če smo še pred dvema letoma v goriških glasbenih krogih upravičeno tarnali nad pomanjkljivostjo las tih poustvarjalnih sil in jih opravičevali z neljubo zgodovinsko usodo Gotice, usodo mesta na prepihu, lahko po zadnjem koncertu letošnjega niza Glasbe z vrtov sv. Frančiška verjamemo v svetlejšo glasbeno prihodnost Nove Gorice. Glasbeno društvo Nova dokazuje, da imamo dovolj svežih poustvarjalnih sil, ki jih ob prepotrebni vztrajnosti in strokovnosti, lahko animiramo v zanimive in tudi kakovostne glasbene ansamble. Iz razgibane pahljače dejavnosti, ki jo entuziastiCno razvija novogoriško društvo, je Kulturni dom Nova Gorica za sklepni večer letošnjega ciklusa izbral igro Goriškega komornega orkestra. Ansambel, ki združuje glasbenike iz širšega področja Goriške, od Tolmina do Podnanosa in v njem igrajo sedanji in bivši uCenci Glasbene šole Nova Gorica, glasbeni pedagogi in gojenci Centra za glasbeno vzgojo Emil Komel Gorica, je nastopil v cerkvi Gospodovega oznanjenja Mariji na Kostanjevici. Orkester vodi novogoriški glasbeni pedagog Jurij Križnic, v svojem poldrugem letu dela se je predstavil že na Dobrovem, v Braniku in v Novi Gorici, s celovečernim koncertom pa je ansambel prvič nastopil prav na Kostanjevici. Predpoletnemu vzdušju in mladostnosti orkestra primemo je dirigent oblikoval program večera: baroC-no-klasicisticni urejenosti, elegantnosti in lahkotnosti je dodal vedno učinkovit in razvedrilni madžarski ples (R. Kokai-ja). SoCen komorni zvok orkestra, dovolj žlahten in ubran v svojem preludiju bivanja, so obogatili solistični nastopi treh goriških glasbenikov predstavnikov treh različnih generacij. V znamenitem in priljubljenem Albinonijevem Adagiu v g-molu za solo violino, godala in orgle sta prepričljivo in zvočno polno interpretacijo suvereno dopolnjevala violinistka Mojca Križnic, osmošolka, sicer tudi prva violina orkestra in absolutna zmagovalka letošnjega tekmovanja mladih violinistov Slovenije, in na koncertnem odru že bolj izkušen novogoriški orglavec Dimitrij Rejc. Prav ta z dražitev mladostne svežine KrižniCeve in njenih sovrstnikov z bolj izkušenimi, Čeprav doselj največkrat prikritimi poustvarjalnimi potenciali pedagogov v ansamblu in njim dodan še impulz mogočnih orgel, je v izvedbi Albinonijeve skladbe dosegel vrhunec - mnogi profesionalno bolj izvežbani ansambel se ne uspejo tako zelo približati izjemni tenkočutnosti, presunljivi minljivosti človeškega bivanja, ki ga odseva ta enkratnaAlbinonijeva mojstrovina in jo zato kar prepogosto lahko slišimo v bolj ceneni, dramatično patetični različici. Po solidnih izvedbah Ricciottijevega Concer-tina in Gluckove Simfonije v G-dura je bil Albinonijev Adagio nedvomno nepozabni balzam za ušesa ob koncu prvega dela koncerta. Z občudujočo poustvarjalno zavzetostjo se je goriški komorni orkester soočil tudi Z nic manj »slavno«, živahnejšo in ritmično zahtevnejšo Suito št. 2 v H-molu za flavto in godala Johanna Sebastjana Bacha. Rahla ritmična razhajanja in »prevlada« orkestrskega zvoka so sicer še razkrivali manjšo navajenost ansambla na vlogo solista, vendar pa sta prav vztrajnost in temperamentnost flavtista Armanda Ma-riuttija, ki ni popuščal in ne odstopal od tehničnih in muzikalnih zahtev partiture, vlili upanje in nado, da je goriški komorni orkester na zelo dobri poti in se lahko, ob tako zastavljenem delu, samo veselimo njegovih nadaljnjih koncertnih ambicij. Prijetno, Čedno, sveže, živo, iskrivo so besede, s katerimi bi najlepše lahko opisala koncert Goriškega komornega orkestra na Kostanjevici, nastop, ki so ga glasbeniki zaokrožili z izvedbo Simfonije št. 3 v D-duru L-SorkoCeviCa, nastopa, ki ga je številna publika v cerkvi Gospodovega oznanjenja Mariji upravičeno nagradila Z dolgimi aplavzi. Tatjana Gregorič La Contrada: pozitiven obračun In spet je bila najboljša, prva: Maria Callas, tokrat v gledališki verziji. Predstava Master Class z Mario Callas ameriškega avtorja Terrencea McNallyja v interpretaciji Rosselle Falk (na desni sliki) je bila v letošnji abonmajski ponudbi najbolj všeč abonentom sezone tržaškega gledališča La Contrada. Rezultati vsakoletne ankete med obiskovalci so pokazali, da se jih je odločna polovica izrekla za predstavo, v kateri je v vlogi že bivše primadon-ne operne scene blestela odlična igralka Rossella Falk. Njej so zvesti obiskovalci predstav v dvorani Cristallo podelili tudi priznanje za najboljšo žensko igralko sezone. Lovoriko najboljšega moškega igralca pa si je priboril znani Nino Manfredi, ki je s komedijo Gente di facili costumi (delo je napisal, ga režiral in tudi izvajal) pravzaprav zaključil sezono. Obiskovalcem je tudi bila zelo všeč komedija Nina Rocca Se no i xe mati no li volemo v beneškem narečju, v kateri so nastopili Giulio Boset-ti, Antonio Salines in Gianni Bonagura, ki so vsi prejeli precej glasov v izboru za najboljšega igralca. Tudi Harwey, sodobna ameriška komedija, je požela precej uspeha, predvsem pa oba interpreta Paola Gassman in Ugo Pagliai, ki sta zasedla drugi mesti med najboljši' mi igralci. Med postavitvami skU' pine La Contrada je naj' večji uspeh oz. najvišj® število predstav doživela otvoritvena predstava mulo Carleto (na levl sliki). Na vprašalne pol0 so anketiranci med drugim zapisali, da bodo skoraj vsi tudi v nasledn]1 sezoni zvesti obiskovalcu se pravi abonenti, kar j6 seveda za tržaško gledališče nadvse spodbuden podatek. FRANCIJA / PREDČASNE VOLITVE »KLOFUTA« ZA PREDSEDNIKA CHIRACA Levica dobila prvi krog Premier Juppe napovedal odstop tudi v primeru, do bi v drugem krogu zmagalo sedanjo vladno večino - Skupni nastop levice v drugem krogu - Zaskrbljujočo uveljavitev lepenovcev PARIZ - Po predsi-noCnjih prvih projekcijah so včerajšnji rezultati dokončno potrdili, da je v prvem krogu francoskih političnih vohtev zmagala levica, ki je prejela 43, 47 odstotka, medtem ko je konservativni blok prejel Predsednik Chirac (AP) 36, 45 odstotka, skrajno desničarsko Nacionalno zavezništvo pa 15, 6 odstotka. Rezultat pa še ne pomeni avtomatične zmage v drugem krogu volitev, ki bodo 1. junija. Tokrat so namreč v prvem krogu izvolili le prgišče poslancev, medtem ko so jih leta 1993 izvolili kar 80. Skoraj vsi vidni politiki obeh taborov bodo morali v balotažo. Med njimi iz konservativnega tabora dosedanji premier Juppe, predsednik UDF Francois Leotard, generalni tajnik RPR Jean Francois Mancel in predsednik parlamenta Georges Seguin. Podobna usoda je doletela tudi socialističnega voditelja Lionela Jospina in sekretarja komunistične partije Roberta Hua. NiC čudnega torej, da oba tabora poskušata sedaj pridobiti na svojo stran ogromno množico volil-cev, ki v nedeljo niso šli na volišCa: abstinenca je namreč znašala kar 31, 68 odstotka. Na papirju bi lahko še vedno zmagala desnica, ker je med levičarskimi volilci precej nižja abstinenca. Kot kaže pa so v nedeljo Francozi kaznovali predvsem nepopularnega Juppeja in njegove davCne in socialne ukrepe na poti v Evropo (pariška borza je vCeraj izgubila skoraj štiri točke). Klofuto pa je dobil tudi predsednik Chirac, ki je hazardno razpustil parlament. In prav Chirac bo moral sedaj rešiti potapljajočo se barko vladne koalicije, saj je vsem jasno, da je glavni poraženec prav Juppe, ki je vCeraj napovedal svoj odstop, tudi v primeru, da bi njegovi zmagali v drugem krogu. Socialistični voditelj Jospin (na sliki AP s svojimi naj ožjimi sodelavci) slavi zmago, a v umirjenem tonu, saj se jasno zaveda, da bo zelo težko ponoviti sedanji pozitivni rezultat tudi v drugem krogu. Bodri ga spoznanje, da na levici ni razhajanj in da se je tajnik francoske komunistične partije Hue takoj odzval njegovemu pozivu o sku- pnem nastopu in podpori tistim kandidatom levice, ki imajo v drugem krogu največ možnosti za zmago. Ob absentizmu pa je najbolj zaskrbljujoči podatek rast fašistoidne Le Pe-nove Nacionalne fronte. Ta je prejela 15, 06 odstotka glasov, kar 133 njenih kandidatov bo šlo v balotažo, in sicer: 31 se bo spoprijelo s sredinsko-de-sniCarskimi kandidati, 23 pa z levičarskimi kandidati. Za vladajoči konservativni blok pa je najbolj nevarno, da bo kar 79 lepenovcev sodelovalo v balo-taži s tremi kandidati, kar v teoriji zagotavlja zmago levici. Seveda, Ce bodo le-penovci poslušali nasvete svojega voditelja, ki hoCe za vsako ceno poraz »izdajalskih« konservativcev in predsednika Chiraca. Za evropski tisk je Chirac izgubil »stavo«, ko je razpustil parlament in razpisal predčasne volitve RIM - Nenapovedano zmago levice v prvem krogu francoskih političnih volitev evropski tisk ocenjuje kot pravo klofuto predsedniku Jacquesu Chiracu. Glede izida drugega kroga je tisk previdnejši, marsikateri Časopis celo zaskrbljeno navaja, da bi morebitna zamenjava vladne večine v Franciji negativno vplivala na evropske združevalne procese. Tako je Franfurter Allge-meine Zeitung podčrtal, da sta kljub nedeljski levičarski zmagi teži levičarskega in desničarskega bloka v glavnem izenačeni, da je Le Penova Nacionalna fronta vidno napredovala in da je glavni podatek nedeljskih volitev ogromna abstinenca. FAZ pa namiguje, da se bo moral predsednik Chirac tudi ob morebitni zmagi konservativnega bloka v drugem krogu odpovedati dosedanjemu premiera Juppeju. Belgijski dnevnik Le Soir pa je bil v včerajšnjem komentarju še bolj piker: »Vsemogočni predsednik, ki želi podaljšati petletni mandat svoje večine, da bi si zagotovil ponovno izvolitev leta 2002, je z razpustitvijo parlamenta hotel izpuliti glas volilcem,« piše dnevnik, ki ugotavlja, da je bila ta poteza »goljufiva stava«, ki bi se lahko obrnila proti njemu. Italijanski tisk soglasno poudarja, da so francoskega predsednika Chiraca volilci kaznovali zaradi razpustitve parlamenta in razpisa predčasnih volitev. Tako je U Conie-re della sera zapisal, da je strategija predčasnih volitev propadla. »Redko se zgodi, da se politiki s takimi izkušnjami tako močno zmotijo in se z zavezanimi oCmi podajo v samomor,« dodaja milanski dnevnik in izraža mnenje, da so francoski socialisti »potegnili velik dobiček iz moralne strogosti Lionela Jospina«. Po pisanju britanskega tiska pa rezultati prvega kroga parlamentarnih volitev v Franciji kažejo na ostro zavrnitev vlade premiera Juppeja in predsednika Chiraca. Ob tem do- dajajo, da je zato v nevarnosti upanje, da bi Francijo »mehko« popeljali v evropsko denarno unijo. Britanski konservativni Daily Telegraph je tako pod naslovom »Chirac lahko prešteva le svoje izgube« zapisal, da je francoski predsednik ob uspehu levice v prvem krogu »neposredno prizadet«, in dodal, da ta rezultat »izpodbija vse napovedi«. Chiracova »stava« o predčasnih volitvah, katerih namen je bil dati Franciji jasno usmeritev, je Se pripomogla k zmedi in se končala z možnostjo »kohabitacije na trhlih nogah, ki bo še poglobila sedanje težave na poti v evropsko integracijo. (STA) ALBANIJA / MED PRIPRAVLJALNIM ZASEDANJEM ZA KONFERENCO O ALBANIJI Namesto jasnih »jamstev« OVSE ponuja le navadno »monitoražo« Socialisti in opozicijske stranke spet grozijo z bojkotom volitev 29. junija RIM, TIRANA - Na včerajšnjem pripravljalnem srečanju za konferenco o Albaniji, ki bo v Rimu 18. junija, so prišla na dan vsa razhajanja med Evropo in albansko vlado narodne enotnosti glede prihodnjih volitev 29. junija. Premier Bashkim Fino, zunanji minister Ar jan Starova in finančni minister Arben Malaj so se dokončno prepričali, da »minitoraža« albanskih volitev ne pomeni »jamstva« Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi za miren, pošten in demokratičen potek volitev v slogu sporazuma »joint action«, ki je omogočil volitve v Bosni in Hercegovini, temveč klasično monitoražo za države v tranziciji. To je albanski delegaciji jasno povedal posrednik OVSE Franz Vranitzky, ko je poudaril, da bodo mednarodne organizacije vsestransko podprle in sodelovale pri volitvah, a »ne morejo dati jamstev«. Italijanski zunanji minister Dini pa je Albance pozval, »naj pospešijo spravo in naj tesneje sodelujejo z Evropo v pričakovanju skorajšnjih volitev«. Tako nerazumevanje za dramatični položaj v Albaniji je seveda takoj povzročilo nove zaplete. Socia- listični voditelj Fatos Na-no je v Tirani kritiziral OVSE in spet zagrozil z bojkotom volitev, Ce ne bodo izpolnjeni Štirje temeljni pogoji. V prvega je seveda uvrstil »jamstva« OVSE za demokratičen potek volitev, v drugega takojšen preklic izrednega stanja, tretji pogoj je nadzorstvo vlade nad tajnimi službami, četrti pa zaprtje volilnih sedežev ob 18. in ne ob 21. uri, kot to zahteva predsednik Berisha. Za sedaj so socialisti in ostale opozicijske stranke ostale praznih rok. Vranitzky zavrača jamstva, predsednik Berisha je že povedal, da izredno stanje lahko preklice le parlament, ki pa je razpuščen, Berisheva stranka se prav tako noCe odpovedati nadzorstvu nad tajnimi službami in policijo, da pa bi bila mera polna, predsednik vztraja, da volišCa zaprejo Sele ob 21. uri, ko je varnost na najnižji stopnji. Albanska opozicija trdi, da Evropa poskuša albansko krizo zdraviti z navadnim aspirinom, ko pa je vsem jasno, da je treba poseči z bolj drastičnimi terapijami. Tega pa Evropa noCe, ker bi v takem primeru posredno morala podpreti albansko opozicijo. Da zahteve Fatosa Nana niso samo rezultat balkanskega trmastega ponosa in nezaupljivosti, priCa nedeljski napad predsedniških specialcev na tiransko vojaško bolnišnico. Gardisti so se znesli nad varnostniki in zdravniki, ker je v bolnišnici zaradi težkih ran umrl neki policijski specialec. Danes vrh Jelcin-Clinton PART/. - Ameriški in ruski predsednik Bill Cbnton in Boris Jelcin se bosta sestala danes popoldne v Parizu po podpisu dogovora med Rusijo in zvezo NATO, trdijo ameriški diplomatski krogi v francoski prestolnici.Clin-ton bo nato odpotoval v Haag, kjer se bo v sredo udeležil slovesnosti ob 50. obletnici Marshallovega plana.(STA/AFP) Hrvaški predsedniški kandidati ZAGREB - Na junijskih predsedniških vohtvah na Hrvaškem bodo za predsednika države kandidirab Franjo Tudman (HDZ), Zdravko Tomac (SDS) in Vlado Gotovac (HSLS). ToCno opolnoči je namreč potekel rok za predajo kandidatur predsedniških kandidatov, ki so izpolniti pogoje za sodelovanje v hrvaški predsedniški tekmi. Po volilnem zakonu Republike Hrvaške je treba za predsedniškega kandidata zbrati najmanj 10.000 podpisov državljanov Hrvaške in jih predati državni volilni komisiji. Predstavniki Hrvaške demokratične skupnosti (HDZ) so državni komisiji predali podpise približno 120.000 državljanov, ki podpirajo predsedniško kandidaturo dosedanjega predsednika Franja Tudmana. Socialdemokratska stranka (SDS) kot predsedniškega kandidata podpira svojega podpredsednika Zdravka Tomca, zbrala pa je približno 22.000 podpisov. Potrebno število podpisov je predal tudi predsednik Hrvaške socialno liberalne stranke (HSLS) Vlado Gotovac. Njegovo kandidaturo podpira osem hrvaških opozicijskih strank. Volitve bodo 15. junija.(STA) GOSPODARSTVO / LISTINA ZA GORIŠKO Danes v Rimu prvo preverjanje listine Zamude pri preverjanju in še kaj Kritične ugotavitve sindikalnih zvez V Rim bodo danes odpotovali predstavniki Teritorialnega pakta za Goriško in skupaj s koordinatorjem medministrskega odbora poslancem Borghinijem preverili, kaj in koliko se je spremenilo (ali uresničilo?) od obveznosti, ki so navedene v Listini za Goriško, ki so jo podpisali decembra lani. Gre kakor znano, za drugi sporazum med predstavniki vlade, Dežele, gospodarstva in krajevnih uprav o uravnavanju gospodarskega razvoja in raznih pobudah. Eno je gotovo: do preverjanja prihaja z veliko zamudo. Razlogi so lahko različni in tudi razumljivi, toda dejstvo je le dejstvo in s takim ritmom najbrž Listina za Goriško le ne bo tisti vz- vod, ki bo pognal nekoliko hitreje ritem gospodarstva na Goriškem. Po izjavah, ki jih je bilo te dni zaslediti v tisku, naj bi bil današnji sestanek s predstavniki šestih ali sedmih ministrstev usmerjen predvsem v ugotavljanje dejanske razpoložljivosti finančnih sredstev namenjenih za Goriško v okviru Osimskega sporazuma. Precej nejasnosti je glede zneska denarja, ki naj bi "ostal” od načrtovane fi-nancarske šole - vojašnice. To vprašanje, zgleda, najbolj zaskrblja župana Valentija, pa tudi njemu bližnje kroge, ki še niso prebavili poraza. Zgleda pa, da kljub razglašanju o novem pristopu - mimogrede povedano je bila Prva listina NOVICE Natečaj za mesto uradnika na Občini v Doberdobu Občinska uprava v Doberdobu je razpisala natečaj za zaposlitev uradnika (7. mesto na funkcionalni lestvici) za nedoločen čas. Prosilci morajo izpolnjevati naslednje pogoje glede izobrazbe, oziroma delovnih izkušenj: diploma knjigovodje in potrdilo o vsaj petletnem vpisu v poklicni seznam ah dokazilo, da so najmanj pet let opravljali naloge enake ali podobne tistim, ki so predvidene za razpisano mesto; opravljena visokošolska izobrazba s področja trgovskih in ekonomski ved ah enakovredne smeri. Zahteva se znanje slovenskega jezika. Rok za predložitev prošenj zapade 19. junija. Sergio Piemonti še štiri leta predsednik Pro Logo Sergio Piemonti je bil potrjen za predsednika društva Pro loco za štiriletje 1997/2001. Podpredsedniške dolžnosti bo opravljal Eduardo Flaumene, tajniške pa Franco Ungaro. Člani upravnega sveta so: Giampiero Crismani, Guerrino Demarchi, Maria Rosaria De Vitis, Ezio Gandin in Andrea Mocchiut-ti, člani odbora preglednikov računov pa Anna Maria Boileau, Gabriella Braidotti, Lucia Venturini, Alessandra Lutman in Alberto Radovani. Razsodišče sestavljajo Angelo Capizzi, Amolfo De Vittor in Francesca Marcozzi. Kulturno in družabno popoldne v domu "Angelo Culot” V domu "Angelo Culot” v Ločniku bo jutri, 28. trn. ob 16.30 družabno in kulturno srečanje, ki ga prirejajo v čast gostom, ki so ali bodo v maju praznovati rojstni dan. Srečanja se bo udeležil tudi znani pisatelj Angelo Signorelli, avtor številnih pravljic in zgodb za mladino. Vrata zavetišča bodo ob tej priložnosti na stežaj odprta tudi za vse prebivalce Ločnika in vse, ki bi popoldne radi preživeli v prijetni družbi. Med temi bo tudi Giorgio Brando-lin, predsednik pokrajinske uprave. Obvestilo poštne uprave Pokrajinsko ravnateljstvo poštne službe obvešča, da bo urad v Gradežu do 15. septembra posloval vsak delavnik od 8.30 do 18. ure. Zadnji dan v mesecu se denarne operacije lahko opravijo le do 12. ure. Ravnateljstvo pošte sporoča tudi, da bosta ob skorajšnji zapadlosti rokov za plačilo davkov in socialnih dajatev, okenci na pošti v Gorici in Tržiču odprti za sprejem vplačil do 18. ure. Policija ovadila Romkinji Policijska obhodnica je v nedeljo popoldne na območju Sv. Ane prijela Romki, ki sta po vsej verjetnosti pripravljali tatinski podvig in bili "na poizvedovanju”. Pri njiju so namreč našh orodje, ki je primemo za vlamljanje (odpiranje vrat). Obe sta menda nastanjeni v romskem naselju v okohci Pordenona. Vložena je bila ovadba. Zenski so izledih v notranjosti večstanovanjske stavbe v utici Toscanini, na sumljivo prisotnost pa so policijo opozoriti stanovalci. za Goriško uresničena le deloma - prevladuje še star način upravljanja, oziroma razreševanja vprašanj: zanašanje na posege od zunaj, v bistvu reševanje. Primanjkuje pa podjetnosti in načrtov, ugotavljajo zvezni sindikati, ki ob tem navajajo, da je novega v pristopu bolj malo. Tudi pripravljalno srečanje v okviru Teritorialnega pakta naj bi bilo bolj splošnega značaja. Govor naj bi bil predvsem o ugotavljanju zneska dejansko razpoložljivih sredstev, manj pa o tem, zakaj naj se denar uporabi in po kakšni prednostni lestvici. Bo za danes napovedano srečanje v Rimu res mejnik glede načina razreševanja sicer zapletenih vprašanj? Zgodba z davčnimi obrazci Že pred dnevi smo zapisali, da so obrazci 740 v slovenščini v Gorici pošli, kar je razumljivo, saj so jih poslati vsega 100. Včeraj smo se vnovič pozanimali, kako je s to zadevo, zlasti še, ko smo dobiti sporočilo, da so obrazci (v slovenščini) še na razpolago v davčnem uradu na županstvu. Tam so nam res potrditi, da imajo vsega še 10 obrazcev, ki so jih zadržati, da bi občanom prihranili tekanje iz enega urada v drugega. MATURE / SPOROČILO ŠOLSKEGA SKRBNIŠTVA Sestava maturitetnih komisij na višjih šolah v Gorici Sestava maturitetnih komisij na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom na Goriškem. Klasični licej "Primož Trubar” : predsednica komisije Majda Sfiligoj; člani komisije: Majda Masse-ra (italijanščina), Nadja Rebec (grščina), Adrijan Pahor (slovenščina), Marco Pe-tejan (fizika). Notranji član: Cateri-na Faganel. Trgovski tehnični zavod "Ivan Cankar” Predsednik komisije: Giuseppe Rudež; člani: Mariano Vončina (italijanščina), Anna Primožič (slovenščina), Flavija Bezeljak (gospodarstvo), Erika Lipičar (angleščina). Notranji član: Cirilla Devetti. Zavod "Ivan Cankar” - smer 'za mednarodno trgovino (nekdanji zavod Ž. Zois). Predsednik : prof. Ivan Černič; člani: Vanda Srebotnjak (italijanščina), Dario Fran-dolic (slovenščina), Giuseppe Prinčič (trgovska tehnika), Davor Pečenko (elektronika). Notranja člana: Jožef Savli, Nadja Grusovin (notranja članica za zavod ITI Galilei). Omenjena komisija je namreč pristojna tudi za ocenjevanje maturantov slvenske sekcije zavoda ”G. Galilei”. Glavni sedež omenjenih komisij bo v Gorici, medtem ko bo glavni sedež komisije, ki bo ocenjevala maturante pedagoškega liceja -učiteljišča v Trstu. Predsednica te komisije je Nadja Marinčič, članice pa Marija Cenda, Nelida Ukmar, Neva Bizjak in Magda Rebula. Notranja članica (za pedagoški licej Simon Gregorčič) je Marija Ceščut. Vseh maturantov na Goriškem je 76 in sicer 9 na klasičnem liceju, 22 na zavodu Cankar, 11 na zavodu ”G. Galilei”, 23 na tehničnem zavodu Cankar (tehnika upravljanja) in 11 na učiteljišču - pedagoškem liceju. Komisija na klasičnem liceju bo ocenjevala tudi 18 maturantov klasičnega liceja "France Prešeren” v Trstu. Zamenjava cest na območju nekdanjega kamnoloma nad Doberdobskim jezerom Predlog družbe Solvay Po prvi svetovni vojni je belgijska družba Solvay odkupila obsežna zemljišča v Doberdobu in okolici. Med temi so bile kmečke posesti na območju Glavice, Gradine in Stublja ter pobočje griča, ki pada proti jezeru. Tu je bil kamnolom, od koder so surovino (kamen) pošiljali v Tržič z žičnico. V Tržiču je bila tovarna sode in drugih izdelkov za gospodinjstvo. Po drugi svetovni vojni so proizvodnjo sode opustili. Razpadati so začele upravne zgradbe , kamnolom je začelo zaraščati rastlinje. Danes služi le še kot plezalni vrtec, vendar pa se mu v prihodnje obeta drugačna vloga, v okviru načrta za ohranitev in ovrednotenje celotnega območja, ki ga pripravlja Obči- na. Družba Solvay je do območja kamnoloma zgradila ceste, ki še danes služijo namenu, čeprav so bolj slabo vzdrževane. Ceste bodo v kratkem prešle v občinsko last, saj je je družba Solvay občino zaprosila za zamenjavo zemljišča: ceste bi prepustila občini v zameno za neko drugo zemljišče, ki je deloma že v njeni lasti. Zadevo je občinski svet že vzel v pretres in zavzel pozitivno stališče. Ceste bo^ do zagotovo služile, toliko bolj, ker namerava občina uresničiti na območju nekdanjega kamnoloma informativni in sprejemni center za zavarovano kraško območje jezera . Občina Doberdob in družba Solvay sta pridobili vsaka svojo korist. AG V NEDELJO Jubilejno romanje na Sveto Goro Veliko vernikov se je v nedeljo popoldne zbralo na Sveti Gori na 10. medškofijskem romanju v znamenju sprave, odpuščanja in sodelovanja. V popoldanskem času se je s Prevala mimo kapelic odvijala procesija proti vrhu gore. Skoraj tisoč romarjev je med slovesnim bogoslužjem prisluhnilo nagovoru nadškofa Bommarca (govoril je v italijansšči-ni in slovenščini), ki je govoril o pomenu praznika Svete Trojice ter vlogi kristjanov pri graditvi drugačnih, boljših odnosov, bodisi med posamezniki, kakor med skupnostmi in nagovoru koprskega škofa Metoda Piriha (ki je je romarje italijanskega jezika pozdravil tudi v italijanščini), ki je poudaril simbolični pomen 280-let-nice kronanja Marijine podobe s Svete Gore. Podoba je bila kronana leta 1717, na slovesnosti na goriškem Travniku. Cerkveni obred se je v nedeljo, tako kakor sicer že vsa leta doslej, ob medškofijskem romanju, odvijal v treh jezikih, slovenščini, italijanščini in furlanšči-ni. Pel je zbor s Kostanjevice. Po cerkvenem obredu so se duhovniki s škofoma zbrali še na molitvenem srečanju pred spominskim obeležjem, simbolom sprave in odpuščanja "Concordia et pax” na zunanji strani bazilike in ki je bilo postavljeno pred dvema letoma po prizadevanju krščanskih skupnosti z obeh strani meje. i ! t NARAVA / ČUDO, PRAVZAPRAV DVAKRAT ČUDO Sinička je poiskala primeren dom za svoj naraščaj - v poštnem nabiralniku Narava je večkrat nepredvidljiva. Ob primeru, ki smo mu te dni priča v neposredni go-riški okolici, točnega naslova ne bi izdali, da se zavaruje ptičji naraščaj, pa bi lahko pomislili, da imajo ptice kar precej razvit razum. Sinička je ugotovila, da je najbolj primeren kraj za gnezdo poštni nabiralnik in temu primerno ukrepala. Na srečo so domači pravočasno ugotovili, da je nabiralnik spremenil prvotno funkcijo in postal dom za kar številno družino (v gnezdecu je bilo te dni devet jajčk) ter poštarja opozorili z dovolj vidnim napisom in seveda namestili nov nabiralnik. Tisto, da znajo tudi ptice razmišljati pa kar drži: sinička si je nabiralnik zbrala za gnezdo že drugič, vedo povedati domači. Prvič je bila družinica še bolj številna (foto Bumbaca). Komemoracija ob Dnevu izginulih V Medeji je bila v nedeljo slovesnost ob Dnevu izginulih v vojni. Prisotnih je bilo nekaj tisoč oseb iz raznih krajev, slovesnosti pa so se poleg najvišjih vojaških in civilnih oblasti udeležiti tudi delegacije iz Avstrije, Madžarske in Slovenije. Vlado je na vsedržavni slovesnosti zastopal podtajnik v ministrstvu za obrambo, Massimo Brutti, ki je, poleg poziva k enotnosti države, ohranitvi in utrditvi obče solidarnosti omenil tudi nalogo ki jo opravljajo italijanski vojaki v Bosni in Albaniji. Gre za nalogo, ki je tako ali drugače vezana na uresničevanje Ustave. Na slovesnosti je govoril tudi vsedržavni predsednik Zdmženja družin izginulih v vojni, Igino Achilli. Požar v ul. Cipriani Preiskava še traja Zdravniki videmske splošne bolnišnice se še niso izrekli glede stanja 55-letne Gianne Camelato, ki je utrpela težke opekline v požaru hiše v ulici Cipriani 47. Ženska je še zmeraj na oddelku za intenzivno nego. Medtem se nadaljuje preiskava o tragičnem dogodku v katerem so bile ranjene štiri osebe, nastala pa je velika gmotna škoda, saj je ogenj skoraj v celoti uničil enostanovanjsko hišico. Ni še namreč v celoti pojasnjeno, zakaj se je ogenj tako hitro razširil na celotno poslopje. VRH / OBČNI ZBOR ŠKD DANICA POMEMBNA PRISOTNOST MED ROJAKI V LAŠKEM ^ OBVESTILA Mladi so spodbuda za aktivnejši pristop Pretekla sezona v znamenju 50-letnice Začel je spet delovati dekliški pevski zbor Društvo Jadro obeležilo 10-letnico s koncertom kitarista A. Chicaybana Pesmi Lilijane Visintin v španščini Z izvolitvijo sedemnajstih elanov odbora se je v petek na Vrhu sklenil 23. redni občni zbor Kulturnega društva Danica. Dobra tretjina elanov odbora je novih; predvsem pa velja poudariti, da gre za mlajše osebe, kar daje upati, da se bo dejavnost društva v prihodnje okrepila in da se bo proces prenove in aktivnejšega pristopa nadaljeval. V obdobju za katero so na petkovem občnem zboru polagali obračun, se je zgodilo kar nekaj pomembnejših in odmevnih prireditev in dogodkov. Društvo je obeležilo 50-letnico delovanja, minili sta dve desetletji od sklenitve Pobratenja s KD Oton Zupančič, spodbudo za krepitev delovanja društva pa je pomenila Ustanovitev dekliškega pevskega zbora, ki ga vodi Elda Gravner Nanut. Prav te dni pa bodo na Vrhu obeležili še en prav tako pomemben jubilej: 10-letnico odprtja kulturnega in športnega centra "Danica”. Podrobno poročilo o delovanju društva je na petkovem obenem zboru, po krajšem nagovoru predsednika Borisa FrandoliCa, predstavil tajnik Gianluca Berlot, blagajniško pa Zdenko Cemic. Poleg že omenjenih dogodkov in obletnic, ki sodijo nekako v izredni program in ki so jih na Vrhu primerno obeležili, se je dejavnost na kulturnem in športnem področju odvijala v glavnem v okviru utečenih programov: poleg vsakoletne Prešernove proslave in priložnostnih prireditev velja omeniti prisotnost na športnorekreacijskem področju s prirejanjem turnirja v malem nogomentu ”Fla-vio Grillo”, aktivno udejstvovanje balinarjev itd. V krajši razpravi je bilo slišati nekaj priporočil. Eno od le teh se je nanašalo na stroške vzdrževanja večnamenskega objekta. Udeležence občnega zbora SKD Danica so pozdravili, Maja Humar v imenu ZSKD, predstavnik VZPI/ANPI Franc Grilj ter predstavniki KD Sovodnje, KD Oton Zupančič in društva "Kraški krti”, v imenu Gospodarske zadruge Vrh in občinske uprave pa dr. Leopold Devetak. V odbor društva so bili izvoljeni: Gianluca Berlot, Mauro Berlot, Dolores Černič, Zdenko Černič, Aleksander Devetak, Darin Devetak, Gabrijel Devetak, Kristina Devetak, Ksenija Devetak, Tanja Devetak, Vesna Devetak, Viljena Devetak, Boris Frando-lic, Bogdan Grilj, Erika Murenec, Marta Tuniz in Damjan Visentin. (foto Bumbaca). Slovenski rojaki z Laškega so v petek priredili kulturno srečanje, vendar tokrat izven tradicionalnega okolja. Zbrali so se v Kulturnem domu v Gorici na prireditvi, ki so jo pripravili ob 10-letnici delovanja društva Jadro. Večer je minil ob poslušanju vrhunskega kitarista Alberta Chicay-bana iz Ria de Janeira ki je izvajal bogat spored južnoameriških melodij . Zelo prijetno je bilo nadalje prisluhniti pesmim ( v španščini) rojakinje iz Ronk, sicer pa Članice društva Jadro, Lilijane Visintin. Stihi in zvoki so se stapljali v eno. V uvodnem delu veCera je udeležence nagovoril predsednik društva Jadro Karlo MuCic ter poudaril velik pomen prisotnosti in delovanja društva v prostoru, ki je nekako na obrobju slovenstva, zato pa toliko bolj občutljiv za najrazličnejše vplive. V desetletnem delovanju je društvo opravilo in še opravlja zelo dragoceno vlogo na najrazličnejših področjih. Osnovna naloga pa ostaja združevanje in povezovanje rojakov v Laškem v znamenju kulture, jezika, družabnosti. Društvo je v tem obdobju pripravilo veliko najrazličnejših prireditev in sodelovalo pri vseh večjih pobudah javnih uprav, ustanov, združenj. Njegova naloga je tolikšna, da bi morali tako društvo, v kolikor ne bi obstajalo, ustanoviti. Alberto Chicayban med koncertom - foto Bumbaca KD 0. Župančič na obisku v Riminiju in San Marinu jeseni Met na praznik Unita “Rimini, Rimini, Rimini...” tako pravi znana italijanska pesem in vabi na morsko obalo. KD Oton Zupančič je v drugi polovici aprila (19. in 20. aprila) priredilo izlet prav v Rimini in okolico. Izletniki so si prvi dan ogledali Rimini: zanimivosti in izkopanine iz rimskga obdobja, pa tudi današnjo podobo s številnimi bifeji in neštetimi trgovinami, zveCer pa so ob veseli glasbi jedli v tipični baleri. V nedeljo so obiskali, čeprav v dežju, San Marino in skrivnostno trdnjavo S. Leo. V bližnjem "pravljičnem” agriturizmu, so jih nadvse prijazno sprejeli. In ker je bil zraven zbor, so seveda še zapeli in navdušili gostitelje. Možnost za obik Emilie - Romagne bo spet jeseni. Tokrat v Reggio Emilio v soboto 20. septembra na državni festival Unita in na koncert rock skupine U2. Prijave (za drugi avtobus) sprejemajo vsak veCer na sedežu društva, kjer se odvija turnir v "beach wolleyu”. KRMIM / V ZADRU2NI KLETI GORICA / NA POBUDO AEROKLUBA Svetovni vinograd Zanimivost razstavili ob Dnevu odprtih vrat Deželni in vsedržavni pobudi odprtih vrat, so se v soboto in nedeljo odzvali tudi številni vinogradniki na Goriškem. Poleg možnosti nakupa vina in ogleda Naprav in razlage postopka za predelavo grozdja , so s* zlasti v večjih kleteh in vinogradniških posestvih Ojnislili tudi dodatno ponudbo. V Krminski zadružni Ueti je bil na ogled min iaturni (pravi) svetovni vinograd, kjer na okrog 16 kvadratnih metrov raste skoraj 200 trsov različnih sort. (Foto Bumbaca). Konec tedna v znamenju mednarodnega relija za trofejo "Gianfranco Lampronti” Konec tedna bo na Goriškem v znamenju odmevne mednarodne letalske prireditve. Desetic bodo namreč priredili tekmovanje za trofejo "Pierluigi Lampronti”, v spomin na v letalski nesreči preminulega pilota. Center dogajanja bo goriško letališče, prireditelj pa letalski klub. V petek, 30. t.m. se bodo letalci pomerili za avstrijski naslov prvaka letalskega relija, dan kasneje pa bo bodo z mirenskega letališča poleteli udeleženci spominskega relija, ki bodo opravili krožni, približno 300 kilometrov dolg polet nad Furlanijo- Julijsko krajino in Slovenijo. Smer poleta bodo udeležencem sporočili neposredno pred vzletom, prav tako naloge ki jih bodo morali opraviti (identifikacijo krajev nad katerimi bodo leteli, identifikacijo raznih znakov na smeri poleta, točnost v pristajanju itd) med preizkušnjo. Rezultate, ki jih bodo posamezne posadke dosegle bodo upoštevali tudi pri sestavi lestvice za državni naslov prvaka (italijan- skega) letalskega relija in prvega letalskega relija Alpe-Jadran. Prireditev so predstavniki letalskega kluba predstavili prejšnji petek na srečanju z no: vinarji, na županstvu. Srečanja sta se udeležila tudi predsednik Pokrajine Giorgio Brando-lin in župan Gaetano Valenti. (Na sliki: trofeja Pierluigi Lampronti, ki jo bodo letos podelili desetic). DIJAŠKI DOM organizira 10-dnevno bivanje v Celovcu s tečajem nemščine za srednješolce (od 10. do 13. leta). Prijave se zaključijo danes, tel. 533495. POLETNO SREDISCE V DIJAŠKEM DOMU bo odprto od 16. junija do 18. julija. Prijave že sprejemajo in sicer od ponedeljka do petka od 13. do 17. ure. Tel. 533495. KD O. ZUPANČIČ bo 20.septembra priredilo izlet v R.Emilio na koncert ROCK SKUPINE U2, ki bo v okvira PRAZNIKA UNITA. Na razpolago je še nekaj mest. Pohi-titite! Tel. 0481/537525. ■M PRIREDITVE KATOLIŠKA KNJIGAfiNA vabi v petek, 30. maja, ob 18. uri na predstavitev knjige Milana Gregoriča Politični ciklon nad Istro ali izjalovljen poskus njene destabilizacije. Delo in avtorja bo predstavil prof. Jože Hočevar. GORIŠKA KNJIŽNICA FRANCETA BEVKA in GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabita na predstavitev pesniške zbirke Jurija Paljka Nedorečenemu. O zbirki bo spregovoril prof. Bojan Bratina. Pesnikove poezije bosta brali Luisa Gergolet in Sara Hoban. Predstavitev bo v četrtek, 29. maja, ob 19. uri v prostorih Goriške knjižnice F. Bevka -oddelek za mladino in odrasle, Gradnikove brigade 25, Nova Gorica. PIHALNI ORKESTER KRAS iz Doberdoba prireja, pod pokroviteljstvom občine, 30. in 31. maja ter 1., 6. in 7. junija tradicionalno Glasbeno srečanje na Krasu. Osrednji del prireditve bo v nedeljo, 1. junija s sprevodom in nastopom godb iz Proseka, Nabrežine, Trebč, Doline in Tržiča ter v nedeljo, 8. junija, z nastopom godbe iz Prvačine, vojaške godbe “Brigata Alpina Juha” iz Vidma in Pihalnega orkestra Kras s slavnostnim koncertom ob zlatem jubileju. B_____________IZLETI SPD GORICA vabi 8. junija na 26. srečanje planincev na Vršiču. V programu je tudi pohod na Sleme, po uradnem delu srečanja pa obisk izvira Soče in stalne zbirke v centru Triglavskega narodnega parka na Logu. Društvo je rezerviralo avtobus. Prijave jutri od 11. do 12. ure in v četrtek, od 19. do 20. ure na sedežu tel. 33029. KINO GORICA VITTORIAl Ciklus Vitto-ria off 18.15-20.15-22.15 «Nu-vole in viaggio«. VITTORIA 3 18.10-20.10-22.10 »La stanza di Marvin«. CORSO 17.30-19.45-22.00 »Ritratto di signora«. I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI D’UDINE, Trg S. Francesco 4, tel. 530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO (Vittori), Ul. Romana 147, tel. 40497. LEKARNA V DOBERDOBU Al Lago - Pri jezeru, Vrtna ul. 2, tel.78300. POGREBI Danes: 10.00, Oreste Tomat iz splošne bolnišnice. Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih partnerjev. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 NOVICE SOCIALNA DRŽAVA / PO POROČILU OECD NA ZASEDANJU ČLANIC V PARIZU Sejem Edilest v Pordenonu PORDENON - Povsem novo sejemsko prireditev odprejo ta Četrtek, 29. maja, v Pordenonu. Gre za sejem, ki so mu dali naslov Edilest, na katerem bodo razstavljeni stroji in vse drugo kar je potrebno za gradbenike. Upravitelji sejma so namreč zelo zadovoljni s svojimi drugimi specializiranimi sejmi za podjetnike, kakršni so Samumetal, Samuplast in Samulegno. Tokrat so hoteb seti tudi na novo področje. V tem oziru sejmov na itabjanskem severovzhdou ni. Večji sejem s tega področja je v Bologni. Kot sam naslov pove si upravitelji sejma nedejajo, da bodo nanj prišli tudi obiskovalci iz sosednjih držav Srednje Evrope, kot so Slovenija, Avstrija, Hrvaška in Madžarska. Na podobnih sejmih so obiskovalci iz teh držav že stalen gost. Najavljenih je 154 razstavljalcev. 102 bosta neposredno prisotna, nadaljnjih 52 podjetj bo tu sodelovalo z zastopniki. Kar 47 odstotkov razstavljalcev je iz Veneta in Furanije, 53 odstotkov iz drugih italijanskih dežel. SejemišCe bo odprto od Četrtek 29. maja, odprto bo do vključno nedelje, 1. junija. Marko VValtritsch NTKB bo odprta okence na Opčinah TRST - Po slabih treh mesecih od začetka delovanja se je, kot piše v sporočilu za bsk, pri Novi tržaški kreditni banki zaključila prva faza zopetnega vključevanja v družbeno in ekonomsko skivo na zemljepisnem področju, v katero zavod sodi. Sedaj namerava nova banka urtditi svoje položaje in sežeb predstavib pred khenh Se bolj dinamično in markantno, je Se rečeno v sporočilu vodstva NTKB. Projekcije poslovnih dosežkov v prvem trimesečju po zaključku poslovanja so poLihvne in narekujejo banki, da si postavi nadaljnje, višje cilje. V tem smislu je sedaj skrb denarnega zavoda, da zaokroži pobudo bančnih proizvodov in storitev, obenem pa da predstavi inovacijske proizvode, namenjene zmeraj bolj pozorni in zahtevni klienteb. Med temi proizvodi je, kot piše v sporočilu za tisk, na primer vrsta dobro vpeljanih in zaupanja vrednih finančnih in investicijskih produktov. V stalni skrbi, da bi Se kar najbolj ustregla svoji kbenteb, Nova tržaška kreditna banka namerava razširiti svojo prodajno mrežo z odprtjem nekaj novih okenc. Odprtje prvega okenca - na Opčinah - bo že sredi tega poletja. Nova tržaška kreditna banka se želi s tem predstaviti kot močan in živ in dejavnik razvoja v korist kbentov in celotnega področja, na katerem deluje, piše še v sporočilu NTKB. Dan Krasa na sejmu vina SEŽANA - Na letošnjem mednarodnem vinograd-niško-vinarskem sejmu Vino, ki bo v Ljubljani od 3. do do v slovenski prestolnici predstavili številni razstavljale! komenske in sežanske občine pod pokrovi-teljstovm komenskega župana Jožeta Adamiča in dr. Benjamina Jogana, sežanskega župana. Prav vinogradniško društvo, v katerega so zdruzženi priznani kraski vinogradniki Branko Cotar iz Gorjanskega, Boris Lisjak iz Dutovelj, Edvin Sirca iz Godenj in Primož Stoka iz Kranje vasi, so pobudniki in glavni organzatorji skupnega nastopa na Dnevu Krasa. Njim se bodo pridružili Se Kobilama in Casino Lipica, HTG Sežana-Skocjan-ske jame, Kmetijska zadruga in Prsutama Kras Sežana, ObmoCna obrtna zbornica Sežana, vsa turistična društva in novonastalo društvo turizma na kmetiji Praska. Predstavib bodo kraške značilnosti od zdrvilnega vina terana do krnskega pršuta, kruha in potic, v kulturnem programu pa bodo nastopih elani KUD Karla Streklja iz Komna, v katerem sodelujejo elani folklorne skupine, pevci in ansambel. Po besedah višjega svetovalca za strokovna vprašanja na področju turizma pri sežanski Upravni enoti Vilija BorjanCiCa pomeni skupni nastop razstavljalcev na Dnevu Krasa v Ljubljani prizadevanja za ustanovitev turističnega združenja Krasa in Brkinov. Pri ustanavljanju novega združenja je nadvse potrebna pomoč vseh turističnih društev, ki delujejo na tem območju, ter prostovoljno delo posameznikov, ki si prizadevajo za turistični razvoj krajev. »Na podoben način si želimo predstaviti na obrtnem sejmu v Celju v septembm mesecu v organizaciji sežanske območne obrtne zbornice,« dodaja še BorjančiC. Olga Knez I Brez socialnih reform bo leto 2035 nekaterim gospodarstvom usodno Med njimi je tudi italijansko, katerega »welafare« bi brez reforme takrat zahteval 114% BDP - Italija pod obtožbo tudi pri boju proti brezposelnosti PARIZ - Brez reform bo proces postopnega staranja svetovnega prebivalstva razgabl omejenost (in krivde) zastarelih in preživelih pokojninskih in zdravstvenih sistemov, tako imenovane socialne države. Opozorilo prijahaja od OECD (Organizacija za kooperacijo in ekonomski razvoj), ki napoveduje, da bo pokojninski sistem povzročil zlom manj trdnih gospodarstev. V poročilu, ki ga je organizacija izdala ob letnem sestanku ministrskega sveta 29 držav njenih članic, ki pravkar poteka v Parizu, so navedeni celo datumi možnega kraha za vsako državo posebej. Tehniki OECD so izračunati, da bo italijanska socialna država - brez reforme - leta 2035 stala 114 odstotkov bruto domačega proizvoda, kar uvršča Škorenj za predzadnje mesto med najbogatejšimi državami G7, zgolj pred Japonsko (224 odstotkov) in zelo daleč od ostalih razvitih partnerjev. Staranje britanskega prebivalstva bo na primer čez 30 do 40 let bremenilo tamkajšnji BDP za 27 odstotkov, v Kanadi za 39, v Nemčiji za 43, v ZDA za 44 in v Franciji za 60 odstotkov. Mednarodna primerjava pa je za Italijo še bolj neugodna, če vzamemo v poštev druge države, kot npr. Irsko, katere skupna socialna poraba bo bruto domači proizvod bremenila za zgolj neznatna dva odstotka. Za rešitev ključnega problema socialne države vidi OECD le dve alternativi: zvišanje davčnega pritiska (kar pa je za mnoge države nesprejemljivo) ali pa skrčenje socialne porabe, do katerega pa mora priti čim prej. Zdi se, da je druga alternativa v bistvu edina realistična rešitev, pri čemer OECD meni, da bi lahko zniževanje socialne porabe delno kompen- zirati s povečanjem privatne dejavnosti na tem področju (v prvi vrsti s pokojninskimi skladi), saj bi to pospešilo razvoj kapitalskega trga. Med ostalimi sugestijami OECD je poglavje zase namenjeno trgu dela, na katerem je treba odpraviti vse ovire: v prvi vrsti povišati pokojninsko starost, po možnosti postopoma, in uvesti oblike delovne prožnosti. OECD priznava, da so biti na tem področju storjeni že pomembni koraki, vendar je široka uvedba mehaniz- mov kompenzacije pri preustojih podjetij (npr. predčasne upokojitve) povzročila razširitev neutemeljenih pričakovanj tako v družbi kot v podjetniški kulturi. Vlade morajo zato na odločen način odpraviti vsako obliko spodbujanja predčasnega upokojevanja in drugih socialnih blažilcev, izogibati se morajo napačnih signalov o uporabi teh instrumentov kot oblik spodbujanja politike zaposlovanja in uvesti znižanje pokojnin za tiste, ki želijo predčasno zapustiti delo. Revizije so potrebni tudi sami instrumenti, ki uravnavajo pokojninske prejemke, opozarja OECD, ki odsvetuje predvsem mehanizem preprostih starostnih impulzov. V tem okviru, je zapisano v zaključku poročila mednarodne organizacije, bodo odločilno vlogo odigrali delavci in sindikati, ki bodo morali prevzeti največje breme sprememb in sprejeti »novo«. Eno najtemnejših poglavij v poročilu OECD je namenjeno zaposlitvi in tudi tukaj najdemo »spričevala« za vsako posamezno članico. »Izdelale« so samo štiri, osem jih ima »popravne izpite«, kar enajst, med njimi seveda tudi Italija, pa jih je »padlo«. Boj proti brezposelnosti ni lahka stvar, priznava OECD, vendar je zanj potrebna trdna politična volja, ravno tisto, kar manjka Italiji, ki doslej ni uresničila nobenega mednarodnega priporočila, začenši z reformo trga dela. LJUBLJANA / VSI POGOVORI ZAENKRAT SE NEUSPEŠNI Stavka železničarjev še vedno hromi promet po Sloveniji V Luki Koper je stavka povzročila že 1,2 milijona mark škode LJUBLJANA - Stavka železničarjev še vedno hromi promet v Sloveniji. Popolnoma je zastal ves tovorni promet, obstaja pa nevarnost, da danes zastane tudi ves potniški promet. Včeraj so železničarji prirediti protestno zborovanje na ljubljanski železniški postaji, s stavko železničarjev pa so se ukvarjala tudi številna druga telesa. Ekonomsko socialni svet (ESS) je na izredni seji obravnaval stanje, ki je nastalo v zvezi s stavko na Slovenskih železnicah. Seje so se udeležiti tudi predstavniki centralnega stavkovnega odbora Slovenskih železnic in minister za delo, družino in socialne zadeve Tone Rop. Člani ESS so po več kot triurni razpravi sprejeti dva sklepa, s katerima pozivajo cen-tralni stavkovni odbor Slovenskih železnic, predstavnike uprave S2 in vladne pogajalske komisije, da takoj začnejo s pogajanji in da zagotovijo pogoje za takojšnje nadaljevanje pogajanj. Predstavniki vseh treh socialnih partnerjev, torej delodajalcev, vlade in sindikatov, so večji del razprave namenili vprašanjem suspenza stavkovnega odbora in sindikalnih zaupnikov SŽ, legitimnosti pogajalske skupine sindikatov, kršenju de- lovno pravne zakonodaje v času stavke, povzročeni škodi v gospodarstvu in vladnemu odloku o zagotavljanju dela v času stavke ter odgovoru ustavnega sodišča v zvezi z omenjenim vladnim odlokom. Člani ESS so soglašali, da je potrebno pogajanja čimprej nadaljevati, razlikovali pa so se glede vprašanja, ati naj v svoje sklepe vključijo tudi poziv po zamrznitvi oziroma umiku suspenza za centralni stavkovni odbor. Prevladalo je stališče, da ESS nima takšne pristojnosti in da je to zadeva pogajalskih strani, ki jim mora biti zagotovljena enakopravnost v pogajanjih. Menili so, da poziv vsem pogajalskim shanem o zagotovitvi pogojev za nadaljevanje pogajanj zajema tudi stališče do vprašanj suspenza in legitimnosti pogajalcev. Slavko Kmetič je v imenu centralnega stavkovnega odbora izrazil pripravljenost, da stavkovni odbor s predstavniki uprave in vladne komisije sede za skupno mizo in da se pogajanja nadaljujejo. Centralni stavkovni odbor S2 je pripravljen omejiti stavko, vendar pod pogojem, da se pogajanja takoj nadaljujejo. Ce pa pogajanj ne bo, bo od polnoči dalje ponovno blokiran potniški promet na železnici, jeapovedal Slavko Kmetič. Sindikat luških dejavnosti Slovenije podpira stavko slovenskih železničarjev, obenem pa poziva najvišje predstavnike slovenske vlade in pristojnih ministrstev, da nemudoma medijo nastalo problematiko. Desetdnevna stavka bo namreč imela dolgoročne negativne posledice na poslovanje Luke Koper, je za Slovensko tiskovno agencijo izjavil predsednik Sindikata luških dejavnosti Slovenije Boris Bradač. Gospodarska škoda v Luki Koper, ki jo je povzročila stavka znaša že okoli 1,2 milijona mark, po besedah Bradača delavci v Luki zaenkrat normalno opravljajo svoje delo. Tudi Združenje za promet in zveze pri Gospodarski zbornici Slovenije poziva upravo SZ in stavkovni odbor, da nesoglasja razrešita z demokratičnim dialogom oziroma pogajanji ter nemudoma zagotovita redno odvijanje železniškega prometa v skladu z vladnim odlokom. Morebitno neupoštevanje ali odlašanje z realizacijo navedenih stališč bo imelo "katastrofalne dolgoročne posledice za socialni in ekonomski položaj ne samo za slovenske železničarje in druge dele slovenskega gospodarstva, ampak tudi za slovensko državo kot celoto". (STA) S -Z - a> N < o S "1- < n M 26. MAJ 1997 v Lli »AH valuta nakupni prodajni ameriški dolar nemška marka funt šterling švicarski frank belgijski frank francoski frank danska krona non/eška krona švedska krona kanadski dolar portugalski eskudo nizozemski gulden avstrjski šiling španska pezeta grška drahma irski šterling japonski jen avstralski dolar madžarski florint hrvaška kuna slovenski tolar 1646.00 978.00 2705.00 1173.00 46,87 287.00 254.00 231.00 214.00 1191.00 9,28 863.00 137,80 11,19 5,87 2495.00 13,86 1226.00 8,75 230,00 10,60 1691.00 998.00 2760.00 1203.00 48,87 297.00 264.00 241.00 224.00 1231.00 10,18 888.00 142,30 12,29 6,67 2575.00 14,76 1296.00 11,50 280,00 11,00 26. MAJ 1997 v Ul »AH 26, MAJ 1997 v URAH valuta nakupni prodajni valuta povprečni ameriški dolar 1647,00 1677,00 ameriški dolar 1665,100 nemška marka 980,00 998,00 EKU 1919,030 francoski frank 288,00 298,00 nemška marka 985,680 nizozemski gulden 864,00 889,00 francoski frank 292,100 belgijski frank 47,04 48,84 funt šterling 2731,100 funt šterling 2681,00 2761,00 nizozemski gulden 876,550 irski šterling 2485,00 2580,00 belgijski frank španska pezeta 47,748 11,671 danska krona 255,00 265,00 danska krona 258,820 grška drahma 6,00 6,60 irski funt 2531,950 kanadski dolar 1189,00 1224,00 grška drahma 6,165 švicarski frank 1177,00 1202,00 portugalski eskudo 9,752 avstrijski šiling 137,57 142,07 kanadski dolar 1209,660 slovenski tolar 10,70 11,10 japonski jen 14,333 švicarski frank 1188,080 avstrijski šiling 140,040 norveška krona 236,810 švedska krona 218,600 finska marka 326.390 -J 26. MAJ 1997 INI DEKS MIB-30: -1,60% J delnica cena var. % delnica cena var, % Alleanza Ass. 11.270 -0,96 Montedison 1.056 -1,30 Bca di Roma 1.265 ■4,16 Olivetti 501 -1,33 Bca Fideuram 4.534 -0,22 Parmalat 2.541 -0,85 Benetton 23.205 -0,79 Pirelli Spa 3.602 -0,52 Comit 3.381 -2,56 Ras 13.409 -1,00 Credit 2.501 -0,91 Rolo 17.680 -0,99 Edison 8.273 -0,88 Saipem 8.832 -0,16 Fiat 5.462 -0,21 San Paolo To 10.801 +0,92 Generali 29.133 -0,70 Sirti 9.927 -0,25 Imi 15.194 -1,62 Štet 8.586 -0,44 Ina 2.382 -0,62 TIM 5.138 -1,94 Italgas 5.302 -1,63 Telecom Ita 4.666 -0,34 La Fondiaria 6.087 +0,24 Mediaset 7.605 -0,86 Mediobanca 9.963 -1,32 Mediolanum 17.526 +1,57 ^ ŠPORT Torek, 27. maja 1997 KOŠARKA / KONČNICA V NBA Stanje med Houstonom in Utahom 2:2 Danes bo peta tekma HOUSTON KoSakarji Houston Rockets so v Četrti tekmi finala končnice v severnoameriški poklicni košarkarski ligi NBA premagali Utah Jazz 95:92 in v finalu na zahodu rezultat v zmagah izenačili na 2:2. Junak tekme je bil ponovno Eddie Johnson, ki je ob zvoku sirene s sedmih metrov in pol zadel trojko. To je bil Johnsonov edini koš v drugem polčasu. Na tretji tekmi je dosegel 31 točk, s čemer je bil najboljši strelec srečanja, četudi ni bil v startni peterki. »V takem položaju ni pritiska na strelca. Ce bi zgrešil, bi igrali podaljške,« je dejal osemintridesetletni Johnson in dodal: »Se nikoli doslej nisem zadel tako pomembnega meta.« Trener Utaha Jerry Sloan se je jezil: »Upam, da se sedaj moji igralci zavedajo, kdo je Eddie Johnson. Dva naša košarkarja sta skušala dobiti žogo, potem pa je ostal vrhunski strelec povsem sam.« Trener houstonskih raket Rudy Tomlja-novich je po tekmi priznal, da niso načr- tovali, da bi zadnjo žogo dobil Johnson. »Ni bil tisti, ki naj bi zaključil napad. Na srečo pa je bil ob pravem času na pravem mestu.« Zadnji napad naj bi pod košem zaključil Hakeem Olajuvron, ki je dosegel 27 točk in imel 10 skokov, vendar do njega žoga ni prišla. Uspešen je bil tudi Charles Barkley (20 točk in 16 skokov), Clyde Drexler pa je dodal 16 točk. Na drugi strani sta bila ponovno najboljša Karl Malone (22 točk in 10 skokov) ter John Stockton (22 točk, 4 skoki, 8 podaj), Jeff Hornacek pa je dosegel 14 točk. Utah je v izjemno izenačenem srečanju ob polčasu vodil za pet točk (53:48), po tretji četrtini pa za točko (76:75). Minuto in osem sekund pred koncem je bil rezultat izenačen (92:92), nato pa je zadel le še Johnson. S tem je Houston zadnjo četrtino dobil z 20:16, kar je bilo dovolj za drugo zmago v tem obračunu. Naslednja tekma bo v torek v Utahu, šesta pa v četrtek v Houstnu. KOLESARSTVO / V 10. ETAPI GIRA Ze četrta etapna zmaga Cipollinija Italijanski kolesar je bil v ciljnem šprintu močnejši od rojaka Leonija - Hvastija 11. Mario Cipollini je bil spet najmočnejši v šprintu (AR) TARANTO - Italijan Mario Cipollini je zmagovalec 10. etape kolesarske dirke po Italiji. V ciljnem šprintu najlažje etape Gira od Castrovil-larija do Taranta (189 km) je bil hitrejši od rojakov Endria Leonija in Fabia Baldata. Znova se je dobro odrezal edini slovenski kolesar Martin Hvastija, ki je osvojil 11. mesto. Roza majico vodilnega v skupnem seštevku je obdržal Rus Pavel Tonkov. Etapa, ki je večji del potekala po ravnini, je minila brez večjih pretresov oziroma pobegov. Skupina je v cilj prišla skupaj, že četrtič od začetka dirke v Benetkah pa je zmagal italijanski prvak. Danes bodo imeli kolesarji dan počitka, nato pa se bo dirka nadaljevala z 11. etapo, ki bo imela Start in cilj na Lidu di Camaiore. Rezultati, 10. etapa: 1. Mario Cipollini (Ita/Sae-co) 5 ur 10 minut 6 sekund (povprečna hitrost: 37, 730 km/h); 2. Endrio Leoni (Ita); 3. Fa-bio Baldato (Ita): 4. Marcel Wust (Nem); 5. Mario Traversoni (Ita); 6. Mario Manzoni (Ita); 7. Gabriele Missaglia (Ita); 8. Enri-co Cassani (Ita); 9. Glenn Magnusson (Sve); 10. Angel Edo (Spa); 11. Martin Hvastija (Slo); 12. Germano Pierdomenico (Ita); 13. Sandro Giacomelli (Ita); 14. Nicola Lo-da (Ita): 15. Daniele Con-trini (Ita); 16. Vasilij Da-videnko (Rus); 17. Dario Andriotto (Ita); 18. Mir-co Crepaldi (Ita); 19. Zbi-gniew Spruch (Pol); 20. Giampaolo Mondini (Ita) vsi isti čas Skupni vrstni red: 1. Pavel Tonkov (Rus/Ma-pei) 45:57:16; 2. Luc Le-blanc (Fra) + 41; 3. Ivan Gotti (Ita) 1:07; 4. Roberto Petito (Ita) 1:09; 5. An-drea Paluan (Ita) 1:39; 6. Andrea Noe (Ita) 1:43; 7. Michele Coppolillo (Ita) 1:49; 8. Paolo Savoldelli (Ita) 2:40; 9. Leonardo Piepoli (Ita) 2:49; 10. Aleksander Sefer (Kaz) 3:05; 11. Gilberto Simoni (Ita) 3:14; 12. Nicola Mi-celi (Ita) 3:50; 13. Giuseppe Guerini (Ita) 3:58; 14. Piotr Ugrumov (Rus) 3:59; 15. Enrico Zaina (Ita) 4:01; 16. Giuseppe Di Grande (Ita) 4:02; 17. VVladimir Belli (Ita) 4:39; 18. Nicola Loda (Ita) 5:00; 19. Filippo Simeoni (Ita) 5:01; 20. Axel Merckx (Bel) 5:09 itd. NOVICE Uspešna Sampras in Seleševa PARIZ - V nadaljevanju 1. kroga odprtega prvenstva Francije v Parizu je na igrišča teniškega centra Roland Garros stopil tudi prvi nosilec Američan Pete Sampras. S 6:3, 7:5 in 6:1 je premagal domačina Fabricea Santoroja. Uspešna je bila tudi Monica Seleš (3. nosilka), ki je s 6:0 in 6:3 izločila Japonko Miho Saeki. Izidi, 1. krog, moški: Champion (Fra) - Huet (Fra) 5:7, 4:6, 7:5, 6:3, 6:4; Meligeni (Bra) - Fraria (Arg) 6:4, 6:7 (3), 6:4, 7:5; Kuerten (Bra) - Dose-del (Ceš) 6:0, 7:5, 6:4; Knippschild (Nem) - Pri-nosil (Nem) 6:4, 6:4, 3:6, 4:6, 6:4; Bjorkman (Sve) - Reneberg (ZDA) 6:2, 6:1, 4:6, 6:2; Pioline (Fra) - Gross (Nem) 6:4, 6:4, 3:6, 7:5; Sampras (ZDA/l) - Santoro (Fra) 6:3, 7:5, 6:1; Corretja (Spa/8) - Alami (Mar) 6:3, 6:4, 6:1; Escude (Fra) - Johansson (Sve) 6:3, 2:6, 7:5, 7:6 (3); ženske: Majoli (Hrv/9) - Kleinova (Ceš) 7:5, 6:4; Sukova (Ceš) - Dopfer (Avt) 6:3, 6:4; Schnyder (Svi) -Maruška (Avt) 6:3, 6:3; Martinez (Spa/7) - Loit (Fra) 4:6, 6:2, 6:3; Gagliardi (Svi) - Brandi (ZDA) 6:3, 6:4; Kijimuta (Jap) - Andretto (Fra) 6:3, 6:3; Seleš (ZDA/3) - Saeki (Jap) 6:0, 6:3; Studenikova (Sik) - Langrova (Ceš) 6:2, 6:2; Babel (Nem) - Cu-rutchet (Fra) 1:6, 6:4, 6:2. Odbojka: Gregor Hribar na klopi slovenske reprezentance PLZEN - Slovenska moška odbojkarska reprezentanca bo danes ob 18. uri v Plznu igrala predzadnjo tekmo v kvalifikacijah za uvrstitev na evropsko prvenstvo. Po odstopu trenerja Vladimirja Jankoviča je dosedanji Jankovičev pomočnik Gregor Hribar prevzel mesto prvega trenerja. S to odločitvijo so se strinjali vsi repre-zentantje, ki so Hribarju obljubili vso podporo. Slovenija nima več nikakršnih možnosti, da bi se uvrstila na EP, pa tudi danes proti Češki nimajo veliko možnosti za uspeh, saj so Cehi p^vi favoriti za zmago v skupini, poleg tega pa so v soboto že premagali Slovenijo v Mariboru s 3:0. Visok poraz SAK-a CELOVEC - Nogometaši Slovenskega atletskega kluba (SAK) so le teden dni po presenetljivi zmagi proti drugouvrščenemu WAC-u (1:0) doživeli svoj doslej najhujši poraz, odkar igrajo v avstrijski regionalni ligi (3. divizija). V gosteh so podlegli enajsterici iz Voitsberga na Štajerskem kar z 1:7 (1:4)... Slovenski nogometaši so s 30 točkami iz 22 tekem še naprej deveti, nevarnosti izpada iz lige pa kljub visokemu porazu ni več. Na vrhu lestvice še naprej prepričljivo vodi enajsterica iz Welsa (Gornja Avstrija) z 51 točkami in si je več ali manj že zagotovila napredovanje v 2. zvezno ligo. Najboljše koroško moštvo je WAC z 42 točkami, beljaški VSV pa je po zmagi nad celovško Austrio četrti (39). Do konca prvenstva so samo še štiri kola. (I.L.) NEDELJSKI IZIDI...NEDELJSKI IZIDI...NEDELJSKI IZIDI...NEDELJSKI IZIDI...NEPELJSKI IZIDI... Tretja letošnja zmaga Villeneuva BARCELONA - Kanadčan Jacques Villeneu-ve (VVilliams Renault) je zmagovalec velike nagrade Španije v formuli 1. Na dirkališču pri Barceloni je drugo mesto osvojil Francoz Oli-vier Panis (Prost Mugen Honda), tretji pa je bil njegov rojak Jean Aleši (Benetton Renault). S tretjo letošnjo zmago je Villeneuve (na sliki AP) prevzel vodstvo v skupnem seštevku, kjer ima zdaj tri točke prednost pred nekdanjim svetovnim prvakom Nemcem Michaelom Schumacherjem (Ferrari), ki je tokrat osvojil Četrto mesto, medtem ko je bil drugi Ferrari jev voznik, Irec Eddie Irvine, dvanajsti. Vrstni red za SP: 1. J. Villeneuve (Kan) 30 točk; 2. Michael Schumacher (Nem) 27; 3. Oliver Panis (Fra) 15; 4. Eddie Irvine (M) 14; 5. David Coulthard (VBr) 11; 6. Gerhard Berger (Avt), Heinz-Harald Frentzen (Nem) in Mika Hakkinen (Fin) 10; 9. Jean Aleši (Fra) 7; 10. Rubens Barrichello (Bra) 6 itd. Proizvajalci: 1. Ferrari 41 točk; 2. VVilliams-Renault 40; 3. McLaren-Mercedes 21; 4. Be-netton-Renault 17; 5. Prost-Mugen Honda 15; 6. Jordan-Peugeot 8; 7. Stewart-Ford in Sau-ber-Petronas 6; 9. Tyrrell-Ford 2 Nogomet: v A ligi Udinese korak do pokala UEFA IZIDI 33. KOLA: Atalanta - Juventus 1:1, Cagliari - Sampdoria 3:4, Fiorentina - Reggia-na 3:0, Inter - Napoli 3:2, Lazio - Verona 4:1, Parma - Bologna 1:0, Perugia - Roma 2:0, Udinese - Piacenza 4:0, Vicenza - Milan 2:0. VRSTNI RED: Juventus 64, Parma 60, Inter 58, Lazio 54, Sampdoria 52, Udinese 51, Bologna 48, Vicenza 47, Fiorentina 44, Milan 43, Roma in Atalanta 41, Napoli 38, Perugia 37, Cagliari in Piacenza 34, Verona 27, Reggiana 19. ZADNJE KOLO: Bologna - Inter, Juventus - Lazio, Milan - Cagliari, Napoli - Vicenza, Piacenza - Perugia, Reggiana - Atalanta, Roma - Udinese, Sampdoria - Fiorentina, Verona - Parma. V B ligi še ni vse odločeno IZIDI 36. KOLA: Bari - Padova 3:1, Brescia -Foggia 2:1, Cesena - Ravenna 2:0, Chievo - Ve-nezia 4:2, Cosenza - Palermo 3:1, Cremonese -Reggina 1:3, Genoa - Empoli 3:1, Pescara Lec-ce 3:0, Salemitana - Castelsangro 1:0, Torino -Lucchese 2:2. VRSTNI RED: Brescia 62, Bari in Empoli 58, Genoa in Lecce 57, Pescara 57, Chievo 53, Torino 50, Ravenna 48, Foggia 46, Venezia in Reggina 45, Padova 44, Salemitana 43, Lucchese in Castelsangro 41, Cesena 40, Cosenza 39, Palermo in Cremonese 32. Totocalcio PRAVILNA NAPOVED: 211 111 111 1211; DOBITKI: 13 (4741 dobitnikov) 1.587.000 lir; 12 (83388 dobitnikov) 89.700 lir. Totogol PRAVILNA KOMBINACIJA: 3-7-8-11-14-15-16-23; DOBITKI: 8 (3 dobitniki) 1.606.809.000 lir; 7 (1245 dobitnikov) 2.900.000 lir; 6 (53159 dobitnikov) 67.400 lir. Totip PRAVILNA NAPOVED: XX 11 11 XI 22 XX; DODATNA DIRKA: 3 - 2; DOBITKI: 14 (ni dobitnikov, prenos v naslednje kolo 412.130.628 lir); 12 (4 dobitniki) 103.032.000 lir; 11 (87 dobitnikov) 4.737.000 lir; 10 (1329 dobitnikov) 310.000 lir. Odbojka: v svetovni ligi brez presenečenj Konec tedna so odigrali drugi krog v vseh treh skupinah svetovne odbojkarske lige. Presenetljivih rezultatov ni bilo, Italija pa je poi pričakovanju dvakrat premagala Španijo. Po sobotni zmagi je tudi v nedeljo slavila s 3:1( 15:4,15:10,10:15,15:2), pri čemer se je predvsem v bloku izkazal Pasquale Gravina. V skupini C pa je Nizozemska dvakrat v gosteh premagala Rusijo. IZIDI: Bolgarija - Japonska 3:0 in 3:0, Rusija - Nizozemska 1:3 in 2:3, Jugoslavija - Kitajska 3:0 in 3:0, Italija - Španija 3:1 in 3:1, Južna Koreja - Kuba 0:3, Argentina - Brazilija 1:3. VRSTNI REDI Skupina A: Brazilija* 6, Argentina* in Bolgarija 4, Japonska 0. Skupina B: Italija 8, Španija in Jugoslavija 4, Kitajska 0. Skupina C: Nizozemska 8, Kuba* 6, Južna Koreja* in Rusija 0. * tekma manj PRIHODNJE KOLO: v petek: Bolgarija - Argentina, Španija - Jugoslavija; v soboto: Nizozemska - Kuba, Južna Koreja - Rusija, Japonska - Brazilija, Bolgarija - Argentina, Kitajska - Italija; v nedeljo: Španija - Jugoslavija, Japonska - Brazilija, Nizozemska - Kuba, Južna Koreja - Rusija, Kitajska - Itabja. Tenis: Španija dobila ekipni svetovni pokal DUESSELDORF - Španska teniška reprezentanca je zmagovalka ekipnega svetovnega ATP pokala v Diisseldorfu. V finalu so Spanci brez izgubljene točke odpravili Avstralijo s 3:0. Odločilno točko je Spancem zagotovil Alberto Costa, ki je s 3:6, 7:6 (3) in 7:6 (7) premagal Marka Philipoussisa. Pred tem je bil Felix Mantilla boljši od Marka VVoodforda s 7:5 in 6:2. V dvojicah pa sta Francisco Roig in Tomas Carbonell ugnala Todda VVoodbridgea in Marka Philippoussisa s 6:3 in 7:5. Rokometno SP: odslej brez možnosti popravnega izpita TOKIO - Rokometaši so na svetovnem prvenstvu na Japonskem zaključili predtekmovanja in odslej bo šlo na neposredno izločanje. V osmini finale so se pomerili: Češka - Madžarska, Islandija - Norveška, Španija -Hrvaška, Litva - Švedska, Kuba - Egipt, Francija - Japonska, Južna Koreja - ZR Jugoslavija in Rusija - Tunizija. Četrtfinale bo na sporedu v četrtek, polfinale v soboto, finale pa v nedeljo, 1. 6. Maribor Branik praktično že slovenski nogometni prvak LJUBLJNA - Dve koli pred koncem slovenskega nogometnega prvenstva imajo nogometaši Maribora Branika naslov praktično že v žepu, saj imajo pet točk prednosti pred drugouvrščenim PSrimorjem iz Ajdovščine. IZIDI 34. KOLA: Olimpija - Beltinci 2:2, Rudar (V) - Primorje 1:3, HIT - Koper 2:1, Mura -Publikum 2:2, Maribor Branik - Korotan 2:1. VRSTNI RED: Maribor Branik 68, Primorje 63, HIT Gorica 59, Publikum 47, Mura 43, Korotan 42, Rudar 42, Olimpija 39, Beltinci 31, Koper 25. NAMIZNI TENIS / PRVA FINALNA TEKMA ZA DRŽAVNI NASLOV NAMIZNI TENIS / KONČANO 50. MLADINSKO DP Kras Generali bo drevi skušal napraviti čudež Nasprotnik zgoniških igralk Castellana je izrazit favorit trener krasovk Geke pa glasno razmišlja o presenečenju Med mladinkami Vanja Milič tretja Skupna ocena Krasa zelo dobra - Ob enem državnem naslovu še 2 drugi in 3 tretja mesta Kras Generali bo že drevi ob 20. uri v gosteh pri Castellani odigral prvo finalno tekmo za naslov državnega prvaka v namiznem tenisu. Srečanje bi moralo biti jutri, toda v Zgoniku so ugodili proSnji branilca naslova Castellane, da bi srečanje odigrali dan prej. Zanimanje za tekmo je na obeh straneh zelo veliko. Dve članici Krasa Generali, Vanja Milič in Vang Xue Lan sta se sinoči vrnili z državnega prvenstva v Temiju. Upajmo, da jima bo enodnevni počitek zadostoval. Ani Bersan pa je enotedenski počitek prišel ravno prav zaradi bolečin v hrbtu. Kras Generali je nocoj pred izredno veliko oviro. Castellana ima namreč v ekipi zelo močne igralke: št. 1. Bulatovo, št. 3. Lauro Negrisoli in Kitajko Chen. Za mnenje o finalni tekmi smo zaprošli Matjaža Šercerja, nekdanjega dolgoletnega trenerja pri Krasu, ki sedaj vodi mladinsko vrsto pri Castellani in pa novega Krasovega trenerja Geke Quianga, ki je uspešno privedel Krasova dekleta skozi prvenstvo do finala. Matjaž Šercer (na sliki spodaj) : »Ponovne uvrstitve v finale so vsi zelo veseli. Ker je Castellana že nekajkrat v finalu izgubila s Coccagliom, so nekateri potihoma upali, da se jim bodo tokrat lahko oddolžili. Toda po mojem mnenju pa svet še vedno stoji na mladih. Počasi se bliža leto 2000, ko bodo mlade igralke Krasa popolnoma pripravljene na zmago. V tem trenutku ima Castellana močnejšo ekipo in je seveda favorit. Vendar pa previdnost ne bo odveč, kajti v polfinalu sta Vanja Milič in Ana Bersan zmagali proti Me-rendi in Semenzi. Ne smemo pa pozabiti, da je Ana lani že odvzela set Chen. Tekma niti na papirju ne bo lahka ne za enega ne za drugega. Vsekakor so izkušnje na strani Castellane. Ekipa Krasa je mlada in ima še vse pred sabo, saj je jasno, da ženske dosegajo najboljše rezultate od 18. do 24. leta. Kot bivši Krasov trener sem zelo zadovoljen, da je Kras spet v finalu in se bo srečal z ekipo, kjer sem jaz na klopi.« Geke Quiang (na sliki zgoraj) : »Zelo sem zadovoljen, ker smo v finalu. Pot do njega pa je bila zelo težavna. Garah smo, se žrtvovali in potih, da smo ga dosegli. Prvenstvo je bilo zelo dolgo, štiri ekipe pa zelo močne. Srečanje s Ca-stellano bo zelo težko. Vsi vemo, da je nasprotnik močan. Prepričan pa sem, da lahko dosežemo marsikaj, če se pravilno psihološko pripravimo na tekmo. Optimist sem in verjamem tudi v možnost čudežev. To je šport in žogica je okrogla. Vsekakor se moramo za tekmo zelo skrbno pripraviti in jo odigrati s pravo mentahteto.« JJ. V nedeljo sta se poročila Nicoletta Sossi in Srečko Breganti Nasi kotalkarici in vaditeljici ter njenemu soprogu Zeli vso srečo na skupni življenjski poti SD Polet V Terniju se je v nedeljo zaključilo 50. mladinsko državno prvenstvo v namiznem tenisu. Finale v najvišji starostni kategoriji med Kitajko Ding Jan in Deniso Zancaner je potekalo v grobi tišini: obe sta namreč gojenki tamkajšnjega vsedržavnega centra, zato njun ruski trener ni smel poseči vmes. 2e v polfinalni tekmi med krasovko Vanjo Milič in Zancanerjevo pa je bil odstranjen s klopi z rdečim kartonom. Igralci, sodniki, trenerji in gledalci pa so bili tudi do kraja izčrpani od velikih naprezanj petih tekmovalnih dni, ki so se pričela ob 9. uri zjutraj in se zavlekla celo tja do 23.30 zvečer. V nedeljo je Vanja Milič potrdila bronasto kolajno pri mladinkah po napornem polfinalu z obrambno igralko Denise Zancaner. Torej z isto nasprotnico kot lani, le da je Vanja štartala tokrat mnogo odločneje in je nasprotnici iztrgala prvi set v dolgih potrpežljivih kratkih in dolgih podajah z učinkovitimi zaključnimi napadi. V drugem setu je Miličeva povedla z 19:13. Set pa se je zaključil v korist Zancanerjeve s 23:21 z zadnjo žogico na robu mize. V dodatnem setu je nasprotnica napravila okoli devet »par-donov« oziroma mrežic, Vanja Milič je v tem ostrem dvoboju dosegla 17 točk. Sicer pa je v mladinski kategoriji nastopilo osem Krasovih mladink in en mladinec s spremenljivo srečo. Bojan Simoneta je imel težak žreb v skupini (Meazza, Maggi, Garello), nič boljše pa se ni godilo Jasmin Kralj (Ding Jan, Ca-storina). Barbara Santini pa je bila v skupini z Gornatijevo, Zolo in Pihlerje-vo. Proti slednji igralki iz Tramina je v dodatnem setu vodila 20:16, vendar to ni bilo dovolj za zmago. Sest krasovk se je prebilo iz skupine in v izločilnem delu je Katja Milič za vstop v polfinale klonila proti Nicoletti Stefanovi. Poznalo se je, da Zgoničanka še ni povsem zdrava. Katja, ki je zadnje leto mladinka, se je morala zadovoljiti z uvrstitvijo med prvo osemerico. Smolo je imela tudi Daša Bresciani, ki je med dvaintrideseterico izgubila z 1:2 v nizih z gojenko Ternija Stefanio Bosi. Isto uvrstitev je dosegla tudi Nina Milič po nerodnem porazu s Silvio Racca. Martina Milič in Ivana Stubelj sta se uvrstili med prvo šestnajsterico. V osmini finala je Martino zaustavila Ding Jan, Ivano Bosijeva. Obe polfinalni tekmi Ding/Stefanova in Zancaner/Vanj a Milič so terjale podaljšek, le v finalu je Ding gladko porazila Zancanerjevo v dveh setih. Tudi v moški konkurenci je slavil Kitajec Chen Yu Wei. V obilici podatkov v soboto, ko je nastopilo enajst Krasovih dvojic, v kroniko nismo zabeležil lepega dosežka Krasovega para deklic Nataše Doglie in Sare Sardo, ki sta se uvrstili med osmerico, in para dečkov Uroš Fabiani/Boštjan Milič, ki sta pršla med šestnajsterico. V posamičnem tekmovanju je Nataša Doglia prišla med prvih šestnajst deklic. Boštjan med prvih 32 dečkov Italije. Na splošno lahko nastope Krasovih igralk in igralcev ocenimo zelo dobro, končni obračun enega državnega naslova, dveh srebrnih in treh bronastih kolajn pa je še en dokaz o uspešnosti Krasove namiznoteniške šole. Sicer pa pri Krasu ne bodo imeli veliko časa za proslavljanje. Ob obeh finalnih tekmah prve ženske ekipe za državni naslov, bodo Krasove drugo in tretjekategornice že od prihodnje srede ponovno za zeleno mizo in sicer na članskem državnem prvenstvu v Bologni. JJ. Daša Bresciani konec tedna z reprezentanco na Hrvaškem Novo podprvaki njo med naraš čajnicami Dašo Bresciani (Kras) je zvezni mladinski selektor izbral za nastop na Srednjeevropskem pokalu za na-raščajnice, ki bo za dekleta potekal od 29. 5. do 1. 6. v hrvaškem Primorju v Crikvenici, za naraščajnike pa na Češkem. Poleg Daše Bresciani sta v ekipi Se Maria Rita Piloni (Villa-speciosa) in Monica Zancaner (Terni), do odhoda na mednarodno tekmovanje pa se bodo pripravljale v vsedržavnem centru v Temiju, fantje pa v Genovi. JJ. Obvestila ZSSDI obvešča, da bodo uradi v Gorici 26., 27. in 28. maja zaprti. PLAVALNI KLUB BOR vabi vse člane na sklepno tekmovanje sezone, ki bo v soboto, 31. maja 1997, v bazenu pri Alturi v Trstu z začetkom ob 15. uri. Razplavanje od 14.30 dalje. Nagrajevanje bo v Borovem športnem centra ob 17.30. YCCUPA prireja tečaje jadranja za otroke od 23. 6. do 4. 7., od 7. 7. do 18. 7. in od 21. 7. do 1. 8. za vvindsurfe pa od 14. 7. do 18. 7. in od 21. 7. do 26. 7. Za informacije in vpisovanja telefonirati na 040/299858 ob sobotah od 16.00 do 18.00 in na 040/820502 vsak dan od 13.00 do 14.00. TPK SIRENA prireja tečaje jadranja za otroke od 16.6. do 27.6. in od 7.7. do 18.7. Informacije in vpisovanje na sedežu kluba v Miramar-skem drevoredu 32 ali po tel. in faxu 422696 ob ponedeljkih in četrtkih od 18. do 20. ure. H NOGOMET / 3. AMATERSKA LIGA Doberdobci za deželni naslov Odločilno srečanje v nedeljo Ronchis - Mladost 3:3 (1:1) STRELCA ZA MLADOST: P. Gergolet 2, R. De-vetta. MLADOST: Harland, Kobal, A. Devetta, Sarto-ri, Argentin, Pellicani, Mania, Fontana, R. Devetta, Mamšič (Ferfolja), P. Gergolet (M. Ferletič). Doberdobska Mladost, ki je letos napredovala v 2. amatersko ligo, je pred novim lepim dosežkom. Doberdobci so v nedeljo v gosteh igrali neodločeno z Ronchisom in tako osvojili 1. mesto v B skupini zmagovalcev raznih skupin 3. AL. V nedeljo bodo igrali z ekipo Atletico Rizzi iz kraja pri Vidmu za osvojitev deželnega naslova 3. AL. Trenutno še ni znano, kje bodo to tekmo igrali. Nedeljsko srečanje proti Ronchisu je bilo v začetku izenačno. Doberdobci so prvi povedli z lepim golom Roberta Devette, gostitelji pa so izenačili ob izteku polčasa. Da bi domačini zasedli 1. mesto na lestvici, so morali nujno zmagati, zato so se tudi vrgli v napad. S tem pa so se odprli v obrambi in tako omogočili gostom, da so jih presenečali s protinapadi. Specialist v tem elementu Peter Gergolet je tako dosegel dva zadetka. Gostje so zmanjšali zaostanek iz 11-metrovke, izenačujoči gol pa so dosegli že po izteku tekme. Naj omenimo dober krstni nastop v doberdobskih vrstah mladega Mateja Ferletiča. VRSTNI RED SKUPINE B: Mladost 4, Ronchis 2, Roianese 1. HOKEJ NA ROLERJIH / V TRISSINU Pole >yci so si že prislužili uvrstitev v nadaljnji del Polet Kvvins - Trissi- detkov in tako tudi slano 8:3 (3:0, 0:0, 0:3, vili visoko zmago. Naj 5:0) omenimo, da so bili POLET: Mojmir med tekmo kar trije po- Kokorovec, Macor, letovci izključeni za Mitja Kokorovec 2 gola dve minuti (Samo + 1 asistenca, Fonzari, Kokorovec, Poloni in S. Kokorovec 2+1, M. D. Medeot) in da je šte-Medeot 3+2, Poloni, vilna publika bučno Borme, Rebek, R, Vol- bodrila domačine in pet, D. Medeot 1+0, F. tako kar precej »vpliva-Volpet, Kovic, trener la« na sodnika. Rušanov. VRSTNI RED: Polet Poletovci so odlično Kwins 9 točk, Trissino prestali tudi 3. krog 6, LaFiammaChioggia, kvalifikacij za državno Mogliano, Sorči Verdi prvenstvo v hokeju na Verona 3, Scaltenigo 0. rolerjih. V Trissinu so Poletovci bodo v namreč v nedeljo pr e- zadnjem kolu igrali v magali domače mošt- nedeljo, 1. junija, spet vo. Tokrat pa so nalete- v Trsissinu, proti Šorli na trdoživega na- ciju Verdi Verona in sprotnika in ga prema- Moglianu. Nasi hokeji-gali »le« s 5 goli raz- sti so si že po 2. krogu like. V tretji četrtini so prislužili uvrstitev v namreč gostitelji stanje nadaljnji del, saj napre-celo izenačili. V zadnji dujejo prve tri uvršče-pa so se poletovci razi- ne ekipe iz vsake sku-grali, dosegli pet za- pine. TENIS / ITALIJANSKI POKAL Gaja v boju za zaključno fazo Treba pa bo premagati Triestino Ferriera - Gaja 3:3 S. Erjavac - Prelec 7:5, 6:4, D. Erjavac - Vi-dovich 2:6, 0:6, Cataruz-za - Rainis 6:7, 5:7, Be-drina - Skerlavaj 4:6, 6:2, 6:2, S. Erjavac/Be-drina - Calzi/Baldissin 6:1, 6:4, D. Erjavac/Cat-taruzza - Vido-vich/Skerlavaj 0:6, 2:6. V italijanskem pokalu so tenisači Gaje dosegli važno točko, s katero ostajajo še naprej v boju za napredovanje v zaključno deželno fazo. Odločitev o tem bo padla v nedeljo na srečanju s TC Triestinom, s katerim si gajevci trenutno delijo drugo mesto z enakim številom točk in enakim številom zmag posameznih igralcev. Toda v primeru neodločenega rezultata bo Triestino pred Gaj o, ker je zmagal eno tekmo več. Zato bodo morali gajevci napeti vse moči in zmagati, če hočejo napredovati v naslednjo fazo. OSTALI IZID: Borgo-lauro - Triestino 1:5 VRSTNI RED: TC Grado 7, Gaja in Triestino 6, Ferriera 5, Borgo-lauro 0. »UNDER 12« Gaja - TC Gemona 3:0 Daneu - Floreani 6:0, 7:5, Calzi - Londero 6:0, 6:1, Daneu/Pertot - Flo-reani/Marchetti 6:0, 6:0-V uvodni tekmi pr' venstva za teniške igralke do 12 let je Gaja zabeležila gladko zmago, ki je pomembna predvsem za dvig samozavesti pred srečanji z močnejšimi nasprotniki. Pohvalo zaslužijo vse, lep napredek v igri pa je pokazala zlasti Urška Daneu. _____KOŠARKA / OBRAČUN NASE ZDRU2ENE EKIPE_ Za Jadran je bil letos obstanek nedosegljiv Ekipa v tej sezoni ostala brez treh stebrov (Budina, Viteza in Calavite) - Zelo hude finančne in organizacijske težave nast Skupni statistični podatki min za 2 za 3 pm n skok o as toe Arena 32 1089 120:208 25:77 125:170 51 178 27 440 Franco 13 29 1:3 0:0 1:2 3 1 0 3 Grbec 20 202 28:44 2:15 18:28 7 15 9 80 Hmeljak 29 484 49:86 2:8 31:53 40 30 9 135 Oberdan 32 1011 75:154 21:63 96:126 14 53 75 309 Požar 30 115 2:12 2:14 4:7 1 3 2 14 Pregare 28 836 105:215 28:104 85:117 38 77 28 379 Rauber 30 1014 59:146 42:151 50:73 59 143 29 294 Rebula 30 528 51:118 0:2 72:99 25 54 14 174 Rustja 17 215 21:41 0:2 17:29 13 21 4 59 Samec 26 472 78:141 4:13 30:66 68 68 6 198 Starc 6 7 0:1 0:1 0:2 0 3 0 0 Tomasini 20 439 110:173 3:18 19:29 23 40 10 248 Umek 6 9 1:1 0:0 0:0 0 0 0 2 skupno 32 6450 700:1343 129:468 548:801 342 686 213 2335 ZADNJE DEJANJE / PRVAK D LIGE SE NI ZNAN Domovci v soboto proti Santosu za končno 1. mesto Srečanje bo v Štarancanu - Reorganizacija lig? Združena ekipa Jadrana je letos izpadla iz B2 lige. To se je sicer od sezone 1985/86, ko je naše moštvo prvič igralo v tej ligi, zgodilo že štirikrat, za letošnje nazadovanje pa je razlogov kar nekaj. Prvenstveni razlog je, po našem, v samem igralskem kadru ekipe. Po lanski zelo uspešni sezoni, ko se je Jadranu za las izmuznilo napredovanje celo v Bi ligo, je ekipa ostala brez treh nosilcev igre. Izgubila je centra Joea Ca-lavito (odpotoval je v ZDA), ki je bil za B2 ligo skoraj »luksus«. Tako visokega igralca s tako tehniko ni bilo v tej konkurenci. Ostala je brez Jana Budina, ki je imel prvoligaške izkušnje in je celo igral za italijansko mladinsko reprezentanco. Ker je bil last Stefanela in ker ni želel v Milan, je Jan izbral Anglijo in je postal Prvi naš športnik, ki je izbral profesionalno pot v tujini. Boris Vitez je prenehal z igranjem. Njegova odsotnost se je v tej sezoni še kako poznala, saj Boris ni bil le odličen košarkar, bil je predvsem pravi lider ekipe. Odločil se je, da bo nadaljeval košarkarsko pot na trenerskem področju. Ce sodi-|no po rezultatih, ki jih je letos dosegel s Poletovimi dečki, je bila njegova izbira povsem pravilna. Njegovi varovanci so namreč dosegli drugo mesto v pr- venstvu. Djugi razlog za nzado-vanje v nižjo ligo so fi-dancne težave, v katerih s® )e znašlo društvo. Že °u samem začetku sezone oh krahu TKB je bila Ja-dranova pot v tem prven-stvu še kako otečtžkoče- na. V društvu so se celo bali, da ne bodo dokončali lige. Zahvaliti se je treba le požrtvovalnosti vseh igralcev, trenerja in treh organizacijskih stebrov Ja-dranovega društva (Marku Banu, Pavlu Vi-doniju in Petru Žerjalu), da je naša združena ekipa dokončala prvenstvo in da je celo do zadnjega kola upala na obstanek v tej konkurenci. Odbor je odločil, da s svojimi moCmi, kljub velikim težavam, organizacijskim in finančnim, nadaljuje prvenstvo. Kljub izpadu iz lige jadra-novci in vodstvo nedvomno zaslužijo pohvalo, saj so izpeljali sezono, ki je bila gotovo najtežja v vsej zgodovini društva. Če upoštevamo ta dejstva in povrhu še poškodbe, ki so pestile ekipo, po- tem je jasno, da velikih Čudežev od našega moštva nismo mogli pričakovati. Brez »višine«, ki je v košarki seveda bistvene važnosti, s samo enim izkušenim »play-makerjem« (Oberdan) in brez večjega števila enakovrednih menjav igranje v tej konkurenci je izredno težko. V tej ligi ima večina ekip polprofesionalne igralce, ki trenirajo tudi dvakrat na dan, jadranovci pa so kvečjemu vadili štirikrat tedensko. V športu pa brez temeljite in stalne vadbe tudi rezultatov ni. In seveda tudi jadranovci se tej zakonitosti niso mogli izogniti. Posamezniki Statistični podatki večkrat lahko varajo.Ko gre pa za skupno oceno velikega števila tekem (32 v Jadranovem primeru), potem so kar zanesljiv podatek o učinku posameznih igralcev. Končni statistični obračun jasno kaže, da je bil najboljši Jadra-nov košarkar v tej sezoni Christian Arena (na sliki). Igral je na vseh tekmah, imel je najveCjo »minu-tažo«, bil je najboljši strelec, imel je skupno naj-vecje število skokov. Zelo ugodno je presenetil tudi Lucio Tomasini, ki je igral za Jadran šele od novembra lani. Prej je sicer z jadranovci le treniral, prislužil pa si je mesto v ekipi z resnim delom in požrtvovalnostjo na treningih ter z učinkovito igro predvsem v napadu. Imel je najboljši odstotek pri metu za dve (110:173, kar je 63, 8 od sto). Pohvalo v letošnjem prvenstvu vsekakor zaslužita tudi Dean Oberdan (največ asistenc, 75) in »veteran« Sandi Rau-ber (59 skokov v napadu). David Pregare je imel težave s poškodbami in ni mogel dati svojega običajnega doprinosa, vseeno pa je bil drugi Jadranov najboljši strelec. Marko Hmeljak je tudi v tem prvenstvu potrdil, da je velik »borec«. Kristjan Rebula je na nekaterih tekmah zelo dobro igral, Stefan Samec pa je šele proti koncu prvenstva dokazal svojo moc pod košema. Pavel Rustja je odlično zaCel, zaradi poškodbe pa je igral le nekaj več od polovice tekem. Michel Grbec si je nabiral dragocene izkušnje v težki vlogi »playmakerja«. Enako velja tudi za Sergia Požarja, ki je nekajkrat stopil na igrišče. KonCalo se je, kot je bilo pričakovati. Santos je zanesljivo, domovci pa so v soboto s težavo premagali še zadnjo oviro in so tako sklenili regularni del košarkarske D lige na 1. mestu z enakim številom točk. Za določitev končnega zmagovalca in ekipe, ki bo neposredno napredovala v višjo, C2 ligo bo torej potrebna dodatna tekma, ki bo v soboto ob 19.30 v Štarancanu. Tudi poraženec na tej dodatni tekmi ne bo brez možnosti za napredovanje. Igral bo še dodatno srečanje z drugouvrščeno ekipo videmskega prvenstva in zmagovalec na tej tekmi bo prestopil v C2 ligo. »Mislili smo že na dodatno tekmo s Santosom, zato smo v soboto, pred-vem v prvem polčasu proti Largu Isonzo zelo slabo igrali. V drugem delu smo se vendarle zbrali in nato tudi zmagah,« je dejal, glede sobotnega zadnjega kola, Domov trener Livio Semolič. Glede možne preosnove raznih košarkarskih prvenstev, to je, da bi iz D lige neposredno napredovale v C2 ligo tri ekipe, je Semo-lic dejal: »Veliko je govora o tem. Ker osrednja italijanska zveza še ni izdala nobenega uradnega sporočila, za sedaj velja to, da se bomo s Santosom potegovali za prvo mesto in s tem za napredovanje. V primeru poraza pa bomo igrali še eno dodatno srečanje. Zato se moramo predvsem psihično pripraviti na sobotni nastop.« Borovci so končali ligo na 3. mestu. V soboto so v odločilnem srečanju za to mesto zasluženo premagali goriški Arte. Naši košarkarji so igrah izredno požrtvovalno in samozavestno. V Borovem taboru sedaj nestrpno Čakajo novice iz Rima, kajti tudi tretjeu-vrščena ekipa naj bi napredovala v C2 hgo. Cicibonaši pa so s porazom in verjetno s svojo nj-slabšo prvenstveno tekmo sklenili prvenstvo. Sicer pa je moštvo trenerja Luke Furlana v drugem delu igralo zares dobro in končalo prvenstvo na sredini lestvice. Glede možne reorganizacije raznih prvenstev in seveda tudi D lige smo se pozanimali na deželni zvezi. Dejali so nam, da tre- nutno iz Rima niso dobili še nobenega pismenega sporočila in da bo vse potekalo, kot je bilo najavljeno pred prvenstvnom: to je, da bodo igrah dodatne tekme za 1. mesto, nato še srečanje med drugouvrščenima ekipama itd. Sicer pa tudi v Trstu pričakujejo, da bo nekaj novosh. Danes Kontovel proti Interju 1904 Danes ob 19.30 bo pri BrišCikih v telovadnici »Ervatti« zaostala tekma med Kontovelom in In-terjem 1904, ki je bila preložena, ker je bila telovadnica zasedena z deželnim finalnim turnirjem kadetov. rC INTERVJU / Z JADRANOVIM ŠPORTNIM DIREKTORJEM Marko Ban: »Le delo je recept za uspeh« Jadranova ideja združevanja sil je še vedno prisotna - Spet obetaven mlad rod igralcev Marko Ban, nekdaj odličen košarkar, je v tej sezoni pri Jadranu že Četrto leto kot športni direktor. Marko, kaj bi bilo potrebno ekipi, da bi se rešila pred izpadom? »Ze na začetku prvenstva smo startali z okrnjeno postavo, to je brez Treh nosilcev igre, ki so v lanskem Prvenstvu pripomogli, da se je ekipa oo zadnjega borila za napredovanje. Letošnja ekipa je bila fizično slabša glede na konkurenco, glede talentov Pa je bila na ravni ostalih moštev. La bi dosegla obstanek, bi morala dobro in zavzeto delati. Nekateri igralci so se udeleževali vseh treningov, drugi pa tega, predvsem zaradi delovnih in drugih obveznosh, niso Uspeli. V prejšnjih letih smo vedno [udi imeh igralca, ki je rešil ekipo v Vročih trenutkih tekme", letos pa tega ni bilo. Odvisni smo bili tako °d dobre skupinske igre. Dobro skupinsko igro pa dosežeš le s trdim in konstantnim delom na treningu.« . Kaj lahko pozitivnega izluščimo 12 tega prvenstva? »Predvsem to, da ne bi ponovil napak iz pravkar zaključenega prvenstva. Zavedah se moramo, da je ključ za vsak uspeh v športu delo, disciplina, red. Izgledalo bo sarkastično, toda na porazih se najbolj učiš. Zavedaš se, da samo požrtvovalno in vestno delo obrodi sadove. Zato se bo treba v bodoče še bolj držah edinega recepta za uspeh: delo in delo.« Kako naprej? »O tem se bomo dogovorih skupaj z Jadranovimi matičnimi društvi. Seveda najprej bomo morali urediti finančni položaj društva. Mislim, da je pri vseh naših društvih Jadranova ideja o združevanju moči še vedno prisotna. Le tako bomo ohranili kakovostno raven naše košarke na določeni ravni. Trenutno po kakovosh premoremo Gl hgo. Z igralci, ki jih imamo na razpolago, vec ne smemo pricakovah. Mislim tudi, da ni naš namen, da bi šli kupovat igralce iz drugih sredin, da bi za vsako ceno skušah napredovah v višjo hgo. Prvič, ker nimamo financ-nib sredstev, in dragic, ker želimo igrati v najvisji mogoči ligi s košarkarji, ki prihahajo iz naših društev.« Jadranova članska ekipa je sicer izpadla iz lige, na mladinskem področju pa je stanje, po nekaj letih hude krize, spet spodbudno ... »Res je. Na Tržaškem so Jadrano-vi mladinci osvojih drago mesto za Genertelom. Kontovelovi naraščajniki so bili dragi, borovci tretji, Po-letovi dečki so bili dragi, borovci Četrti. Mislim, da je to zgovoren pokazatelj, da imamo spet zelo mlad in obetaven rod košarkarjev. Pomembno pa je sedaj, da bomo z njim dobro in pametno delali.« (bi) IZIDI 30. KOLA Acli TS - Cicibona Marsich 91:75 Arte - Bor Radenska 64:69 Dom Agorest - Largo Isonzo 95:87 Infoter - Santos 80:93 Kontovel - Inter 1904 DANES L. Nazionale - Libertas 100:74 Momo Gib - Grado 71:78 Rcnchi - Chiarbola 83:74 LESTVICA Dom 30 25 5 2540:2352 50 Santos 30 25 5 2306:2008 50 Radenska 30 21 9 2361:2155 42 Arte 30 19 11 2215:2119 38 Ronchi 30 17 13 2164:2085 34 Inter 1904 29 17 13 2202:2160 34 Infoter 30 16 14 2104:2036 32 Grado 30 16 14 2199:2160 32 Cicibona 30 12 18 2098:2140 24 Kontovel 29 12 17 2081:2153 24 Libertas 30 12 18 2143:2286 24 Lega Naz. 30 11 19 2186:2214 22 Chiarbola 30 10 20 2354:2541 20 Momo Gib 30 10 20 2254:2362 20 L. Isonzo 30 9 21 2220:2433 18 Acli TS 30 7 23 2171:2394 14 18 Torek, 27. maja 1997 PRIREDITVE LJUBLJANA / EVROPSKI MESEC KULTURE Tretji festival sodobnih odrskih umetnosti - Exodos '97 LJUBLJANA - S predstavo Človeško bitje Nigela Char-mocka v izvedbi britanskih gostov se je sinoči v Slovenskem mladinskem gledališču začel tretji festival sodobnih odrskih umetnosti - Exodos '97. Na festivalu, ki bo potekal do 7. junija, sodi pa tudi v okvir Evropskega meseca kulture, bo na različnih prizoriščih v Ljubljani na ogled 16 predstav nastopajočih iz Slovenije, Portugalske, Italije, Velike Britanije, Nemčije, Rusije, Švice ter Brazilije in ZDA. Tokratni Exodos je usmerjen v predstavitve mozaične strukture odrskih iskanj, ki jih označuje kritiška zagata nezmožnosti ločevanja med različnimi žanri, plesom, gledališčem, performansom, plesnim gledališčem, multi in inter-medialno umetnostjo. Predstavlja evropski in zunaje-vropski mozaik z imeni, ki so se uveljavila ali se Se dokončno uveljavljajo zunaj nacionalnih kontekstov v 90-ih. Po sinočnji otvoritveni predstavi bosta danes sledili predstavi Južna meja ruske plesno-gledališke skupine Derevo v SMG in Jesus F. Tomaža Štrucla v gledališču Glej. Jutri bodo v KD Španski borci ponudi-li delo Mind visitors ameriške plesalke in koreografke Ann Papoulis, ki trenutno deluje v Ljubljani. V Četrtek in petek, 29. in 30, maja, bosta v SMG sledili predstavi Exp Arielle Vidrich iz Italije in Moške fantazije Emila Hrvatina. 30. in 31. maja bosta v Plesnem teatru Ljubljana na Prulah premierni predstavitvi dela Klon Matjaža FariCa, 31. maja pa bo v gledališču Glej še projekt Quintet Suzane Koncut. V SNG Drama bo 1. junija plesno-gledališka predstava Branka PotoCana z naslovom Ko si še nismo lagali, vsaj ne toliko, isti dan (ter nato Se 3. junija) pa bodo v NUK uprizorili delo Galileo Galilei Matjaža Bergerja. 2. junija si bo v KD Španski borci mogoče ogledati predstavo Elisabeth avtorjev Sebastijana Horvata, Klavdije Zupan in Nataše Matjašec, dan kasneje pa v SMG ameriško predstavo Johna Jasperseja Excessories. Prav tako v SMG bo 4. junija portugalska predstava Vrvenje bogov Paula Ri-beira, 5. junija pa predstava Delak-Intemet-Revelation. Zadnja dva dneva festivala, 6. in 7. junija, bo v SNG Drama švicarsko-brazilska skupina Alias ponudila predstavo Protiudarec. Od 30. maja do 7. junija pa bo na različnih prizoriščih potekal konceptualni perfor-mans oblikovalke, scenografke in kostumografke Brede Kralj z naslovom S prstom mi pokaži. (STA) Mlada svetovna fotografija LJUBLJANA - V KUD France Prešeren in galeriji Skuc se je vCeraj, kot ena od prireditev Evropskega meseca kulture Ljubljana 1997, začel festival Mlada svetovna fotografija. Potekal bo do 29. maja. Na festival - edini v Evropi, namenjen izključno študentom visokih šol ah akademij za fotografijo, letos pa bo tretjič zapored - so tokrat povabljene šole iz Bratislave in Dunaja ter iz britanskega Poola in belgijskega Liega. Vsaki Soh bo namenjen en dan, ko se bo lahko predstavila z dvema predavanjema in eno razstavo. Tako je bil včerajšnji dan v znaku britanskih gostov (razstava v galeriji Skuc), danes se bo predstavila šola iz Bratislave (razstava v galeriji KUD France Prešeren), 28. maja šola iz Liega (razstava v galeriji Fokus-Nukcafe), 29. maja pa šola z Dunaja (razstava v Zimskem vrtu Plečnikove hiše na Karunovi 6). (STA) Glasbeno-plesna-lutkovna predstava Povodni mož LJUBLJANA - Lutkovno gledališče Jože Pengov bo v Četrtek, 29. maja, premierno ponudilo glasbeno-ple-sno-lutkovno predstavo Povodni mož, nastalo po motivih balade Franceta Prešerna. Ambientalni spektakel, ki se bo začel pred Magistratom in sklenil pri vzhodnem mostu Tromostovja, sodi v okvir prireditev Evropskega meseca kulture Ljubljana '97. Zamisel in režija za predstavo sta delo Helene Sobar Zajc. Lutke je oblikoval slikar Jože Ciuha, za scenografijo je poskrbel Jurij Kobe, za dramaturgijo Diana Koloini in Jernej Novak, za koreografijo pa Branko Potočan. Izvirno glasbo, ki jo je napisal Drago Ivanuša, izvaja Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Marka Muniha. Kot pevca nastopata Marta MoCnik in Matjaž Prah, med sodelujočimi pa so še številni igralci-animatorji, otroci, plesalci v povorki in na splavu ter poulični orkester. Z omenjenim glasbe-no-lutkovnim spektaklom se LG Jože Pengov na pragu Četrtega desetletja profesionalnega delovanja znova podaja v območje mita. In sicer tokrat z ambiental-no predstavo, v kateri se lutkovne prvine prepletajo s pouličnim gledališčem, glasbo, plesom, z igro svetlobe, giba in zvoka v ritmu Prešernove pesmi, oživljene v ambientu Plečnikove Ljubljane. LG Jože Pengov je eno od treh slovenskih poklicnih lutkovnih gledališč, poimenovano po režiserju Jožetu Pengovu, reformatorju lutkovne umetnosti na Slovenskem po drugi svetovni vojni. Ustvarjalnost gledališča je usmerjena v iskanje in razvijanje lastnega prepoznavnega umetniškega izraza ter k oblikovanju predstav, ki jih ne utesnjujejo lutkovne norme in znani, preverjeni sistemi. SredišCe dela LG Jože Pengov je raziskovanje odnosa med igralčevo igro in igro z lutko, raziskuje pa tudi druge tehnike lutkovnega izražanja, v zadnjih letih predvsem tehniko senčnega gledališča in različne tipe marionet. Med drugim je LG Jože Pengov doselj ponudilo tudi t.i. slovensko trilogijo, zasnovano po motivih slovenskih ljudskih pesmi oz. na prepesnitvi mitskega motiva. Gre za predstave Kralj Matjaž in AlenCica (1976), Mlada Breda (1981) in Desetnica (1992). (STA) BUDNI DEL TESORO POLTENNALI Z DESETLETNO IN TRIDESETLETNO ZAPADLOSTJO ■ Desetletne obveznice BTP se koristijo od 1. februarja 1997 in zapadejo 1. februarja 2007; tridesetletne pa se koristijo od 1. novembra 1996 in zapadejo 1. novembra 2026. ■ Desetletne obveznice dajejo letno 6,75% bruto obresti; tridesetletne pa dajejo 7,25% bmto obresti. Izplačilo obresti se vrši dvakrat: 1. avgusta in 1. februarja za desetletne ter 1. novembra in 1. maja za tridesetletne za vsako leto trajanja posojila. ■ Dohodki vrednostnih papirjev, za fizične osebe in dmge enakovredne subjekte na osnovi zak. odloka 239/96, so podvrženi davčnemu odtegljaju v višini 12,5%. ■ Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem, brez osnovne cene. Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Varčevalci privatniki si lahko rezervirajo obveznice pri okencih Banca dTtalia, pri bančnih zavodih in pri pooblaščenih operaterjih do 13.30 dne 28. maja. ■ Obresti obveznic BTP se koristijo od 1. februarja 1997 za desetletne in od 1. maja 1997 za tridesetletne. Ob vplačilu (2. junija) je treba doplačati, poleg iznesene cene na dražbi, še dozorele obresti. Ob koncu semestra imetnik obveznice bo vsekakor vnovčil cel kupon, neto po odbitku davčnega odtegljaja za fizične osebe in druge enakovredne subjekte na osnovi zak. odloka 239/96. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija na osnovi Min. odloka 9.7.92 (Določila za prozornost v operacijah za plasiranje državnih vrednotnic). ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. ■ Podrobnejše informacije nudi vaša banka. FURLANIJAJULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom SSG gostuje s Kobalovo komedijo »Afrika ali na svoji zemlji« danes, 27., ob 19.30 v Celju. Ponovitve do 31. t.m. Gledališče Verdi Pomladna simfonična sezona 1997 V petek, 30. t. m., ob 20.30 (red A) koncert orkestra gledališča Verdi. Dirigent Georg Mark, solist violinist Franco Gul-li. Na programu Nieder, Busoni, Brahms. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi, urnik: 9-12, 16-19 (tel. 6722298 ali 6722299). Gledališče Rossetti Od 30. maja do 8. junija bo na sporedu musical Alexandre Breffort »Irma la dol-ce«, glasba Marguerite Monnot, režija Antonio Calenda. Predstava v abonmaju: odrezek 4 rdeC. Predprodaja vstopnic je že v teku. ___________SLOVENIJA______________ LJUBLJANA Evropski mesec kulture Cankarjev dom: danes, 27. t. m., ob 23. uri v dvorani Duše Počkaj: Betontanc »Na treh straneh neba«. Ponovitev jutri, 28. t. m., ob 22. uri. Slovensko mladinsko gledališče: danes, 27. t. m., ob 19. uri ruska plesno-gleda-liSCa skupina Derevo »Južna meja«. Tivolski bajer: jutri 28. t. m., glasbeno-situacijski dogodek Boštjan Perovšek -Dotiki II. Mestni in Prešernov trg ter obrežje Ljubljanice: v Četrtek, 29. t. m., ob 18. uri lutkovno-ambientalni spektakel »Povodni mož« . Helena Sobar Zajc in Lutkovno gledališče Jože Pengov. Ponovitve 3., 10. in 14. junija. Cafe Teater: v Četrtek, 29. t. m., gostuje švedka skupina Gycklargruppen. Ponovitvi v petek, 30. in soboto, 31. t. m. Slovenska kinoteka: v petek, 30. t. m., ob 20. uri filmska predstava dosežkov filmskih snemalcev med NOB. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA GORICA Kulturni dom - Gorica Kinema: v Četrtek, 29. t. m., ob 20.45 film »Nenet-te in Boni«. Prireja Kinoatelje. __________KOROŠKA______________ BOROVLJE Pri Cingelcu na Trati: jutri, 28. t. m., ob 19.30 »Kam bomo šli po spomine?«, predstavitev filma o kulturnem delu pri Cingelcu, sledil bo koncert ženskega kvarteta in komornega zbora Borovlje. ŽELEZNA KAPLA Farna dvorana: jutri, 28. t. m., ob 20. uri gostuje SPD Polenšek z Obirske z igro »Poročil se bom s svojo ženo«. RADIŠE Pri Culehnerjevi kapelici: v Četrtek, 29. t. m., ob 19. uri koncert Marijinih pesmi. ŠENTPETER PRI ŠENTJAKOBU Višja Sola za gospodarske poklice: v petek, 30. t. m., ob 20. uri sklepna prireditev dijakov. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Glasbena matica Jutri, 28. t. m., ob 20.30 Baziliki sv. Silvestra zaključna akademija gojencev Glasbene matice . GORICA Kulturni dom V petek, 30. t. m., ob 20.30 koncert indijske glasbe s skupino Drabar Mantra. TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 27. t. m., ob 20.30 koncert ciklusa Contaminazioni: nastopata Jeannette Thompson in Kenneth Merril. __________SLOVENIJA_____________ LOKEV (Sežana! V soboto, 31. t. m., ob 20.30 koncert skupine Gi Napaja, ironični avantrock. LJUBLJANA Evropski mesec kulture Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije: jutri, 28. t. m., bo nastopila pianistka Antonella Pagano. Križanke: danes, 27. t. m., koncert Vlada Kreslina, Petra Lovšina in Zorana Predina. Cankarjev dom - Gallusova dvorana: danes, 27. t. m., ob 20. uri koncert Orkestra češke filharmonije v sodelovanju s Slovenskim komornim zborom in zborom Consortium Musicum. V četrtek, 29. in v petek, 30. t. m., ob 19.30 koncert Orkestra slovenske filharmonije (8. koncert modrega abonmaja), dirigent Serge Baudo. Ljubljanski grad: danes, 27. t. m., ob 22. uri SNG Opera Ljubljana - koncert slovenskih opernih prvakov. Cerkev sv. Florjana: v Četrtek, 29. t. m., ob 19.30 koncert Tria Lorenz. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Miramar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikarjev-kiparjev A. Ca-valiere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccio-li in N. Zavagno, v organizaciji Trgovinske zbornice, trž. turistične ustanove. Studia Bassanese Združenja Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Muzej Revoltella: na ogled je razstava »Arte e Stato«. Palača Costanzi: do 8.6. je na ogled razstava »Chi e di scena... 1982-1992« v sodelovanju z občinskim muzejem C. Schmidi, občinskim muzejem zgodovine in umetnosti in občinskim gledališčem G. Verdi. Konjušnica Miramarskega gradu: na ogled je razstava-laboratorij Bruna Muna-rija »L’arte di tutti«. Mestni naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): do 31.8. bo na ogled razstava »Znanost med fantazijo in realnostjo«- stare knjige iz knjižnice mestnega naravoslovnega muzeja«. Gledališče Rossetti - Spazio Rossetti: do konca maja bo na ogled razstava »Generali in Modiano«. Galerija Tribbio 2 (Piazza Vecchia 6): do 30. t. m. je na ogled razstava Felicite Frai. Gledališče Miela: do 4.6. je na ogled fotografska razstava »Natura minima«, ki sta jo priredila Zadruga Bonavventura in Photo Imago . LONJER KD Lonjer-Katinara: razstava »Lonjer - od kljuk do strešnikov« bo odprta do 30. t. m.: urnik ogleda od 17. do 20. ure. OPČINE SKD Tabor: do 1. junija je na ogled je razstava Bogomile Doljak »Srečanje dveh pripovedi: življenjskih zgodb lesa in likovnih zapisov«. Razstava je odprta vsak dan od 16. do 20. ure. GORICA Kulturni dom: na ogled je razstava umetnikov Adriana Velussija in Antonia Veroneja. ARS Galerija (Katoliška knjigarna): do 30. t. m. razstavlja Teresa Lendaro (urnik knjigarne). _________SLOVENIJA____________ SEŽANA Kosovelova knjižnica: do 20.6. je na ogled razstava Lojzeta Spacala. __________KOROŠKA_____________ CELOVEC Deželna galerija: razstavlja Sol LeVVitt. Novi deželni arhiv (St. Ruprechter Strasse 7): do 19.9. je na ogled razstava »Koroška, Avstrija, Evropa - Kulturne dobrine 12. stoletja«. ŽITARA VAS Kulturni dom Kumst: na ogled je etnološka razstava o lanu in ovci »Ko je cvetel lan«. ROŽEK Galerija Sikoronja: do 22.6. razstavlja Franco Vecchiet. TV SPORED Torek, 27. maja 1997 RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugi) In 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 Peter TV dnevnik ® RAI 1 6.30 6.45 9.35 11.05 11.30 12.25 12.35 13.30 14.05 15.05 15.55 17.30 18.00 18.10 18.45 19.20 20.00 20.35 20.50 23.05 23.10 0.00 0.30 1.00 Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Melba Ruffo in Stefano Ziantoni), vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: Sette contro tutti (pust., It. ’65, r. M. Lupo, i. Roger Browne) Aktualna oddaja o vrtnarstvu: Verdemattina Dnevnik Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Jastreb v noči (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13,55 gospodarstvo Nan.: Velika dolina - Potovanje brez povratka Dok.; Kvarkov svet -Gozdne in gorske živali Mladinski variete Solleti-co (vodita Elisabetta Fer-racini in Mario Serio), vmes nan. Lassie in risanke Alladin Nan.: Zorro Dnevnik Aktualne zanimivosti: Italia sera - Italija zveCer Variete: Luna Park (vodi Milly Carlucci) Vremenska napoved Dnevnik in Šport Variete: La zingara (vodi | Cloris Brosca) I Aktualno: Pinocchio (vodi Gad Lemer) Dnevnik Variete: leri e oggi - Danes in včeraj Dnevnik, zapisnik, horoskop, nočni pogovori in vremenska napoved RAI Educational Sottovoce - Potihoma RAI 2 7.00 8.45 9,10 9.35 10.45 11.00 11.30 13.00 14.00 16.15 16.30 18.15 18.40 19.00 19.50 20.00 20.30 20.50 22.50 23.30 Variete za najmlajše Nan.: Lassie Aktualno: lo scrivo, tu-scrivi - Jaz pisem, ti pišeš Nad.: Quando si ama, 10.00 Santa Barbara Perche? - Zakaj? Rubrika o zdravju Tg 33, 11.15 dnevnik Variete: I fatti vtistri -Vaše zadeve Dnevnik, 13.30 Zdravje, 13.45 Navade in družba Variete: Ci vediamo in TV (Vodi Paolo Limiti) 17.15 Dnevnik Aktualno: La cronacaTn diretta-Kronika v živo Dnevnik in Šport Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nanizanka: Hunter - Nevaren deček Rubrika o knjigah Variete: Go-Cart Dnevnik TV film: Racket (dram.. It. ’96, L M. Placido, V. Vertova, N. Grimaudo) Variete: Macao Nočni dnevnik, Neon-Ki-no, 0.05 Danes v Parlamentu, 0.20 Šport RAI 3 6.00 8.30 10.15 10.30 12.00 12.15 14.00 14.50 15.30 18.25 18.30 19.00 19.55 20.10 20.30 22.30 22.55 0.00 0.30 Jutranji dnevnik, vreme Aktualna odd. o ženski problematiki: Milleuna-donna (pon.) Aktualno: Art’e Rai educational: Tema- magazine Dnevnik Rubrika: Telesogni (vodi Claudio Ferretti),13.00 Media/Mente, II grillo Deželne vesti,dnevnik Dok.: Tgr Leonardo Športno popoldne: nogomet v 5-ih, mountain bike, sabljanje, tenis, 17.30 atletika Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Tgr Regione Italia Variete: Blob Aktualna odd. : Chi Pha visto? Dnevnik, deželne vesti Šport: La grande attesa Kviz: Gioco a mezzanot-te - Kviz opolnoči Dnevnik, pregled tiska, nočna kultura, vreme gg RETE 4 ITALIA 1 Jr Slovenija 1 fr* Slovenija 2 Nad.: Lasciati amare TV film: Lkota Moon Nad.: Vendetta d’ amore, 10.00 Perla nera, 10.30 I due volti deli* amore, 11.00 Regina, 11.30 dnevnik Nan.: Hawaii Variete: La mota della fortuna - Kolo sreče Dnevnik Es 1’ essenza della vita Nad.: Sentieri - Steze Film: Aragosta a colazio-ne (kom., It.-Fr. ’79) Kviz: OK, il prezzo e giu-: sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik in vreme Šport: Giro sera Variete: Game Boat Dokumenti: La macchina del tempo Ciak- Filmske novosti Film: Trauma (srh., It. '92, r. D. Argento) Pregled tiska CANALE 5 6.00 8.45 11.30 13.00 13.25 13.40 14.10 15.30 16.00 17.30 18.00 18.45 20.00 20.30 20.45 23.05 23. K) 1.30 1.45 Na prvi strani, vreme Variete: Maurizio Costan-zo Show Aktualno: Forum (vodi Rita Daha Chiesa) Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, K. Kelly Lang) Aktualne teme: Uomini e donne - Moški in ženske (vodi Maria De Filippi) Aktualno: Forum pripoveduje TV film: Tutto 1’ amore che vi lascio (dram., ZDA ’94, i. Jill Eikenberry) Nan.: Blondinka za očeta Aktualna kronika: Veris-simo - Tutti i colori della cronaca Variete: Tira & molla (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Gerry Scotti in Franco Oppini) Variete: II gatto e la volpe (vodita Paolo Bonolis in Wendy VVindham) Dnevnik Variete: Maurizio Cistan-zo Show, vmes (0.30) nočni dnevnik Sgarbi quotidiani | Striscia la notizia Otroški variete, vmes Vremenska panorama Ciao Ciao mattina in ri- Euronevvs sanke Včeraj, danes, jutri Nan.: A-Team, 10.15 Ma- Videoring gimm P.L, 11.30 Mc Gy- Tedenski izbor: nan. Jake ver in debeluh (ZDA, 8. ep.) Aktualno: Planet Film: Moški, moški (It.) Šport studio, 12.25 Odpr- Korenine slovenske lipe: ti studio, 12.50 Fatti e Svetloba in senca (6. od- misfatti daja) Nan,: Happy Days Poročila Otroški variete Ciao Ciao TV igrica: Lingo (ponovi- Parade in risanke Street tev) Sharks, 14.30 Free Pass Videostrani Aktualna odd.: Colpo di Tedenski izbor: Ljudje in fulmine zemlja, 15.15 Mednarod- Nan.: Alta marea na obzorja, 16.05 Oddaja Variete za najmlajše: Pro- o turizmu: Homo turisti- ve su strada di Bim Bum cus Bam, 17.25 Allegra fatto- Mostovi ria Videostrani Nan.: Primi baci, 18.00 Obzornik Karine in Ari Otroški program: Tabor- Odprti studio, vreme, niki in skavti, 17.25 nan. 18.50 Šport studio Željko (Avstralija, 12. Nan.: Baywatch epizoda), 17.50 Dodojeve Variete: Edizione straor- dogodivščine dinaria! (vodi E. Papi) Po Sloveniji Odprti studio TV prodaja Film: Una bionda sotto TV igrica: Kolo sreče scorta (kom., ZDA ’94, i. Včeraj, danes, jutri T. Berenger, E. Eleniak) Risanka Film: Alien 3 (fant., ZDA TV Dnevnik, vreme, šport ’92, i. S. VVeaver) Povečava: Rudi Omota, Aktualno: Fatti e misfatti prvi slovenski izumitelj filmske tehnike (dok.) Studio City ^ TELE 4 Včeraj, danes, jutri Odmevi, vreme, šport Nemška nadaljevanka: Berlin Alexanderplatz (r. 22.35, 23.50 Dogodki in R.W. Fassbinder, i. G. odmevi Lamprecht, H. Schygulla, Nad.: La ribelle B. Sukowa, 9, del) Film: Anna Karenina Svet poroča Aktualne teme: Zoom Studio City (ponovitev) Risanke: Bunny Videoring La sfera di cristalld TV jutri, videostrani Film II segno di Zero 23.55 Teletekst Euronevvs Tedenski izbor: Sobotna noč, 13.15 Oddaja TV Maribor: Dlan v dlani Recept za zdravo življenje Oddaja TV Koper: Nedeljska reportaža Nan.: Murphy Brovvn ZDA (19. epizoda) Osmi dan Dokumentarna oddaja: Striček Ho in striček Sam (VB) Alpe Jadran Tedenski izbor: Nemška nanizanka: Komisar Rex -Tri sekunde do smrti (r. Bodo Furneisen, Agnie-szka Wagner, Gregor Se-berg, 13. epizoda) Ameriška nanizanka: Simpsonovi (81. epizoda) Ameriška nanizanka: Vesoljska policija (21. epiz-da) Prisluhnimo tišini Francoska nanizanka: Izzivalci (27. epizoda) Včeraj, danes, jutri Film: Četvorka (ZDA 1986, r. Daniel Petrie, i. Winona Rider, Jane Alexander, Rob Lowe, Ja-son Robards) Včeraj danes, jutri Opus: portret Alda Kumarja, Otvortivena slovesnost EMK Nad.: Evropa, naša zgodovina (Fr., 2. del) Opus (ponovitev) (•) MONTECARLO j 19.30, 22.30, 1.40 Dnev- nik, 13.00,19.50 Šport Ujm Due come voi Strettamente personale mm Film: Kangaru (pust., ZDA ’52, i. M. O’ Hara) Variete: Tappeto volante neg Variete: Zap zap, risanke Aktualno: Candido Film: 11 corpo del reato (krim., ZDA ’89) H Film: Malone (pust., ZDA ’66, i. B. Reynolds) Koper Euronevvs Dokumentarna oddaja: Beyond Evropski kulturni magazin: Aliča TV sola Program v slovenskem jeziku: Primorski magazin Reportaža Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport TV šola, 20.15 Alpe Jadran, 20.45 Pogovorimo se o... Rhythm & News (vodo Andrea F.) Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme Potovanje z Internetom (avtor Sergij Premru) Nad.: Luisiana (i. M. Kidder, J. Charlesom 3. del) Vsedanes - Tv Dnevnik 'N Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30.7.30.8.00.9.00.10.00.11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Potočila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Intelekta - v živo; 9,45 Ringaraja;10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Ekološki kotiček; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 Kultura; 18.30 Minute za jazz; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Iz glasbenih šol; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo; 22.40 Podoknica; 23,05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6,40 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.10 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 11.35 Obvestila; 13.45 Gost; 14.00 Drobtinice; 15.30 DlO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Pozor, snemamo; 17.00 Fiesta lahna; 18.00 Vroči stol; 18.50 Črna kronika; 19.30 Leva scena; 21.00 Zavrtite, uganite; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Štos - Še v torek obujamo spomine. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 DlO; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.00 Duhovna glasba; 17.45 Izšlo je; 18.00 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S solističnih in komornih koncertov; 22.05 Večerni logos; 22.25 Glasba našega časa; 23.50 Napoved sporeda; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 10.30, 13,30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.40 Noč in dan; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Informacije; 9.45 Modri Val svetuje; 10.45 Horoskop; 11.15 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.15 Borzno poročilo; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Program z D. Mislejem Mefom; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Drobci zgodovine; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 govorimo o...; 10.00 Pregled tiska; 10,15 Sigla singel; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.00 O manjšinah; 12.00 Ballo e bello, 13.00 L' una blu; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.50 Rap: 18.15 Male Istrske zgodbe; 19.30 Šport. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in (7.30) Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Zadnje Aleksan-drinke, nato Potpuri; 9.15 Odprta knjiga: Izza kongresa (I. Tavčar, r. J. Povše); 9.40 Sobne rastline; 10.30 Intermezzo; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Zbori; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Utrinki; 14.30 Pregnani; 14.50 Soft mušic; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Slovenski kvintet trobil; 18.00 Kabaret: Intervju s Krpanom (r. M. Sosič, izvrina glasba A. Vodopivec); 18.45 Made in ltaly; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15,10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Lestvica glasbe;17.00 Športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; 20.30 Smeh in glasba (vsakih 14 dn)i. Radio Koroška 18.10-19.00 Otroška oddaja. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Dražba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst. Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Pošmi Lr. PRAH DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro raCun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Torek, 27. maja 1997 VREME IN ZANIMIVOSTI ZMERNO TOPLA HLADNA JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA . SREDISCE SREDISCE ANTICIKLONA CIKLONA DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.28 in zatone ob 20.36. Dolžina dneva 15.08. PLIMOVANJE Danes: ob 7.35 najnižje -46 cm, ob 14.48 najvisje 29 cm, ob 20.30 najnižje -2 cm. Tutri: ob 1.29 najvišje 18 cm, ob 8.33 najnižje -38 cm, ob 16.06 najvišje 30 cm, ob 22.32 najnižje -5 cm. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ CAPE CANAVERAL / AMERIŠKI VESOLJSKI RAKETOPLAN ATLANT1S USPEŽNO PRISTAL Vesoljec slovenskega rodu Jeny Linenger je preživel v vesolju rekordnih 132 dni CAPE CANAVERAL (STA) -V Kennedyjevem vesoljskem središču (KSC) v ameriški zvezni državi Florida je po 95-minutni preložitvi zaradi oblačnega vremena in po dobrih devetih dnevih poleta v soboto uspešno pristal ameriški vesoljski raketoplan Atlantis z mednarodno posadko sedmih vesoljcev. Atlantis je začel zavirati z dvema raketnima motorjema ob 14.23 po srednjeevropskem času. Motorja sta delovala tri minute in sedem sekund. To je zadostovalo, da je Atlantis lahko ob 14.56 po srednjeevropskem času vstopil v ozračje na namišljeni višini meje ozračja, približno 105 km nad Zemljo. Atlantis je pristal po 144 obkrožitvah Zemlje, ki jih je opravil v devetih dneh, petih urah in 20 minutah poleta. Zaradi oblačnega vremena so opustili prvo od dveh možnosti za pristanek, tj. ob 13.52 po srednjeevropskem času. Toda po nenadnem izboljšanju vremena na Floridi je središče za nadzor poleta v Houstonu Atlantisu dovolilo pristati po še eni obkrožitvi Zemlje. Tako ni bilo potrebno preložiti pristanka na nedeljo ali pristati celo v v vojaškem letalskem oporišču Edvvards v Kaliforniji, če se vreme nad KSC ne bi še izboljšalo. Prevoz raketoplana od Kalifornije do Floride stane namreč milijon dolarjev in traja teden dni. V raketoplanu je pristala sedemčlanska mednarodna posadka vesoljcev, ki jo sestavljata dve ženski in pet moških. Gre za 37. po drugih podatkih pa 35. pristanek enega od ameriških raketoplanov v KSC, zaključek 84. poleta enega od raketoplanov, med katerim so izvedli šesto od skupno devetih načrtovanih združitev z rusko orbitalno znanstveno postajo Mir, 19. polet Atlantisa doslej, četrti polet enega od ameriških raketoplanov od devetih načrtovanih za letos in tretjo, izključno s pomočjo raketoplana izvedeno menjavo ameriških vesoljcev v ruski postaji. Atlantis je imel med poletom v tovornem odseku vgrajen dvojni neprepustni modul SpaceHab DM. Atlantis je bil pet dni združen z rusko orbitalno znanstveno postajo Mir. Skupno deset vesoljcev je izvedlo največjo izmenjavo tovora med ploviloma doslej. Po zadnjih podatkih Nase sta posadki izmenjali rekordnih 3.416 kg tovora. Atlantis je dostavil postaji 470 litrov vode, ki je stranski produkt pri pridobivanju elektrike, 1754 kg različne opreme, oskrbe itd. Iz Mira so v Atlantis prenesli 1.192 kg tovora, v katerem so različne snovi in rezultati raziskv pa tudi odslužena oprema. Med vesoljci, ki so se vrnili na Zemljo, je tudi 42-letni astronavt slovenskega rodu dr. Jerry Linenger (na sliki tretji z leve, telefoto AP), ki je deloval v ruski postaji Mir štiri mesece. Danes se je vrnil na Zemljo po skupno več kot 132 dneh bivanja v vesolju. To je nov ameriški rekord v dolžini vesoljskega poleta za moške. Američanka Shannon Lucid je bila zaradi tehničnih težav ameriškega raketoplana lani v vesolju nepredvidenih 188 dni. Svetovni rekord v dolžini bivanja v vesolju ima ruski zdravnik Valerij Poljakov, ki je bil v Miru, tako kot je bilo načrtovano, 438 dni. Poveljnik posadke Atlantisa Charles J. Precourt je bil tokrat že tretjič v vesolju in drugič na obisku v Miru. Raketoplan je že drugič doslej pilotirala prva ženska pilotka tovrstnih vesoljskih plovil, Ei-leen M. Collins. Tudi prvi strokovnjak odprave, Francoz Jean-Francois Clervoy, ki je vesoljec Evropske vesoljske agencije ESA, in Rusinja Jele- na Kondakova, četrta strokovnjakinja odprave, po ruskih podatkih pa ladijska inženirka, ki je kozmonavtka Ruske vesoljske agencije RKA, sta bila že drugič v orbiti. Novinca, Nasina astronavta, Carlos I. Noriega, ki je bil drugi strokovnjak odprave in Edward T. Lu, ki je bil tretji strokovnjak odprave, sta perujskega oz. kitajskega rodu. Nasin 40-letni astrofizik Michael C. Foale, ki je v ruski vesoljski postaji Mir zamenjal dr. Jenyja Linengerja in je tokrat že četrtič v vesolju, je bil rojen v Veliki Britaniji. V Miru bo deloval približno štiri mesece. Posebno uspešni sta bili obe vesoljki: 40-letna Eileen Collins, inštruktorica večinoma moških pilotov v letalih T 38 in T 41 in zdaj mati 18-me-sečne hčerke je kot prva ženska pilotka enega od raketoplanov februarja 1995 približala vesoljsko plovilo Di-scovery k postaji Mir na komaj približno 11 m. Po poletu pa je morala koncem marca 1995, samo uro pred začetkom, odpovedati prihod na parado v njeno čast v domačem mestecu Elmira, ker je nek anonimnež poklical lokalni časopis Star Gazette of Elmira in zagrozil, da bo "v njeno glavo poslal svinčenko". Po pravilih Nase bo lahko Collinsova na naslednjem poletu že poveljnica posadke raketoplana. Ru- sinja Jelena Kondakova se je leta 1995 odlikovala s svetovnim rekordom v dolžini poleta: 169 dni, pet ur, 21 minut in 35 sekund. Tako je bila 40-letna Kondakova najbolj izkušen član posadke Atlantisa. Tokrat je poleg raziskav opravljala tudi vlogo prevajalke. Vse stroške za njen polet je plačala Nasa, ki je sama povabila dva ruska vesoljca, "ki bi imela nekaj časa za krajši polet." Ameriško plovilo za večkratno uporabo je poletelo v vesolje 15. maja ob 10.07 in 48 sekund po srednjeevropskem času in se je 17. maja ob 4.33 zjutraj po srednjeevropskem času združilo s stalno naseljeno rusko postajo. Po petih dneh skupnega poleta in zamenjavi ameriškega vesoljca v postaji se je Atlantis, tokrat že z ameriškim vesoljcem slovenskega rodu Linengerjem, 22. maja ob 3.04 po srednjeevropskem času ločil od ruske postaje. Vse navedene čase dogodkov je zdaj potrdila ameriška vesoljska agencija Nasa. Doktor medicine Jerry M. Linenger je četrti Američan, ki je zaključil dolgotrajni polet v ruski postaji Mir. V torek, 20. maja, popoldne po srednjeevropskem času je Linenger presegel dosedanji ameriški rekord v dolžini poleta za moške. Rekord je postavil njegov predhodnik v Miru John Blaha, ki je bil v vesolju neprekinjeno 128 dni, štiri ure, 28 minut in 17 sekund. Linengerjev rekord znaša neuradno 132 dni, pet ur in 22 sekund. (STA)