UDK 911.3:371:323.15 (436.5 = 863) STATISTIČNI PRIKAZ DVOJEZIČNEGA ŠOLSTVA, MREŽE IN STRUKTURE ŠOL ZA PRIPADNIKE SLOVENSKE NARODNOSTNE SKUPNOSTI NA KOROŠKEM V v v 3t3f Teodor Domej Vladimir Klemencic Izobraževanje - važen element za ustvarjanje sožitja in prekomejnega sodelovanja Izobraževanje ima več funkcij, med pomembnejšimi sta vsekakor socialna in kulturna funkcija, to je usposabljanje človeka za življenje v družbi, njegovo usposabljanje za komunikacijo s sočlovekom. Če gre za pripadni- ke različnih narodov, pa mora imeti izobraževanje tudi funkcijo, da ustvarja sožitje med narodi na narodnostno mešanem ozemlju. Če pa je to narodnostno mešano ozemlje še obmejno in pomešano naseljeno z državnim narodom in narodom sosednje države, pa mora pomeniti izobraževanje tudi šolo sožitja, brez katerega med drugim ni možno nemoteno prekomejno sodelovanje. Koroška je obmejna regija, poseljena s slovensko manjšino, ki ima svoj matični narod v sosednji državi. Če upoštevamo izhodišča ustreznih stro- kovnih komisij evropske gospodarske skupnosti'in evropskega parlamenta, po katerih je prekomejno sodelovanje bistveno olajšano, če politična meja ne predstavlja jezikovne pregrade, pomeni poizkus ustvarjanja izolirane- ga izobraževalnega sistema za slovensko manjšino na Koroškem le postav- ljanje nove ovire za normalno prekomejno sodelovanje. Ta načela, ki se v mednarodnem merilu vedno boli uveljavljajo, ne temeljijo le na pravicah manjšin, temveč jim je namen splošno posploševanje znanja obmejnega prebivalstva in njegovo usposabljanje za važno vlogo povezovanja in pre- komejnega sodelovanja v pogojih in potrebah moderne družbe. Merijo pa tudi na razvoj funkcionalne dvojezičnosti manjšine in večine. Zato je sledeč temu konceptu asimilacijska politika v popolnem nasprotju s ko- ristmi obmejnega prebivalstva. Dvojezičnost obmejnega prostora je pred- nost, ne pa, kot je trdil tradicionalni koncept nacionalne države "ena država, en jezik", obremenitev. Tudi povojni razvoj skupaj s pohelsin- škim procesom osvešča evropske narode za manjšinsko vprašanje, čemur slede oblike razvijanja splošne dvoiezičnosti in še posebej šolstva. Vsekakor bi se morali v vzgojnoizobraževalnih procesih na narodnostno mešanih ozemljih prizadevati, da se doseže medsebojno poznavanje jezika in kultur dveh ali več narodov, ki pomešano živijo v enem prostoru. Dvojezično izobraževanie v obmejnih območjih more pomeniti tudi osnovo za širše povezovanje prekomejnih tokov, saj preko meja ne prehaja * sodelavec, Slovenski znanstveni inštitut, KlagenfUrt-Celovec, Avstrija, Banhofstrase dr., red. univ. prof., Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza Edvarda Kardelja, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, glej izvleček na koncu Obzornika 58 le blago, osebe in informacije. V sodobnem svetu predstavljajo meje člen, preko katerega se pretakajo tokovi blagovnega in osebnega prometa ter in- formacije med državami Evrope. Medtem ko naj bi se torej izoblikovali izobraževalni sistemi v obmejnih področjih tako, da bi obojestransko se- znanjali z jezikom in kulturo obeh obmejnih narodov, pa lahko mirno^re- čemo, da je sistem, ki ga ponujata koroška svobodnjaška stranka (FPO) in koroški Heimatdienst (KHD), sistem, ki uničuje dobro osnovo za sožitje med slovensko in nemško govorečim prebivalstvom ter hkrati preprečuje tudi ustvarjanje ugodnega vzdušja za prekomejno komuniciranje. Struktura izobraževalnega sistema na narodnostno mešanem ozemlju Koroške Ko govorimo o napadu na obstoječi sistem izobraževanja s posebnim ozirom na slovenski jezik kot sredstvo učenja ali poučevanja, si bomo o škodlji- vih posledicah morebitne uresničitve predlogov FP(3 in KHD najlaže ustva- rili predstavo, če si bomo ogledali procese in strukturo sedanjega izo- braževalnega sistema in ga primerjali s podobo sistema, ki bi se uvelja- vil po predlogu nemškonacionalnih sil. Prav gotovo dosedanji sistem ter mreža in struktura izobraževanja na ozemlju dvojezičnega šolstva ne ustrezata popolnoma interesu manjšine niti interesom večine, najmanj pa socialnoekonomskemu in prostorskemu razvoju južne Koroške. Ustrezata pa tudi ne potrebam funkcije obmejne regije za prekomejno sodelovanje z obmejnimi kraji Italije in Jugoslavije. Usoden in po svojih posledicah negativen ukrep šolske zakonodaje na na- rodnostno mešanem ozemlju Koroške je bila leta 1958 ukinitev odredbe o obveznem dvojezičnem šolstvu. Uveljavitev načela prostovoljnosti kot glavnega kriterija za udeležbo pri dvojezičnem pouku ali pouku slovenščine ie rezultat dezinformacije nemškonacionalnih krogov in drugih zagovornikov asimilacijske politike. Ta je zato, ker ni bilo institucij, ki bi proučevale, pospeševale in ustvarjale dvojezičnost na vseh področjih javnega življenja, prerasla do sedaj znane okvire in pripeljala k domala rasističnemu modelu šole, kakršnega predlagata KHD in FPO. Ta predlog za spremembo šolstva na na- rodnostno mešanem ozemlju uveljavlja narodnostni konflikt kot sredstvo za pospeševanje raznarodovanja manjšine in s tem nadaljuje dolgo tradi- cijo protimanjšinskega delovanja. Glavno breme negativnih sprememb obveznega šolstva, na narodnostno me- šanem ozemlju Koroške je doslej sicer nosila slovenska manjšina, predvsem zato, ker je zaradi pritiskov na manjšino in predsodkov do slovenskega jezika in kulture znaten del otrok s slovensko materinščino izgubil možnost za osnovno izobrazbo v lastnem jeziku. Ukinitev obveznega dvo- jezičnega šolstva pa je imela tudi za pripadnike večinskega naroda na Koroškem nekaj izrazito negativnih posledic. Odvzela jim je možnost ne- motenega komuniciranja s Slovenci tostran, predvsem pa onstran državne meje. S tem pa je tudi otežkočeno funkcionalno komuniciranje prebivalcev z obeh strani meje. Odsotnost teh osnov pa tudi ni pozitiven prispevek k sožitju obmejnega prebivalstva. Ukinitev dvojezičnega šolstva, ki je obvezovalo pripadnike obeh narodno- sti do izobraževanja v tipu dvojezične šole, v avstrijskem merilu časovno 59 sovpada z izpopolnjevanjem strukture izobraževanja na srednji in višii stopnji reformo šolske mreže. Ozemlje dvojezičnega šolstva je hribovito, prebivalstvo je naseljeno v številnih majhnih naseljih. Zato se je ustrezno temu od srede 19. stole- tja izoblikovala mreža osnovnih šol z razmeroma majhnim številom otrok. Po programu reforme šolske mreže ob začetku sedemdesetih let tega stole- tja naj bi se ukinilo, v težnji po višje organiziranih šolah, na narod- nostno mešanem ozemlju Koroške 43 nižje organiziranih šol. Vendar je tudi na Koroškem že začelo Drodirati sodobnejše gledanje na prostorsko planiranje. Oblasti so nehale ukinjati šole, ostalo je pri ukinitvi 16 šol. Kljub temu je bila s to reformo močno prizadeta slovenska manjšina, saj reforma ni upoštevala specifičnih potreb, ki so povezane z nienim obstojem. Ukinjenih je bilo devet šol, ki so imele leta 1971 prijavljenih k slovenščini več kot 10% otrok. Po ukinitvi obveznega dvojezičnega šolstva se je na ozemlju dvojezične- ga šolstva tudi dokončno izoblikovalo omrežje glavnih šol. Tudi to pre- hajanje od izobraževanja v štirirazrednih ali nižie oreraniziranih šolah na izobraževanje v glavnih šolah je močno prizadelo slovensko manjšino, saj tudi v tem primeru niso bile upoštevane njene specifične potrebe. Na teh šolah je za otroke, prijavljene k slovenščini kot predmetu, ta pouk večinoma v neugodnem času. Vrhu tega otroke različnih starosti in razredov poučujejo v enem razredu, kot v nižje organiziranih šolah. Prav ta neorganiziranost je v mnogih primerih odbila starše in otroke od pouka slovenščine. Število prijav v primerjavi s 4.šolsko stopnjo se močno zmanjša, kar je razvidno iz deleža k slovenščini prijavljenih po posa- meznih šolah in za vse glavne šole dvojezičnega ozemlja skupaj. Saj je v osnovnih šolah dvojezičnega ozemlja prijavljenih k dvojezičnemu pouku oziroma pouku slovenščine 17,5%, v glavnih šolah pa je k slovenščini kot predmetu prijavljenih le 5,4% (tabela 1). Tudi če upoštevamo vpis v nižjo stopnjo gimnazije za Slovence, moramo ugotoviti, da je skupni de- lež otrok, ki je deležen pouka slovenščine med 4. in 8. šolsko stoDnio, zelo opazno nižji od deleža k dvojezičnemu pouku prijavljenih na 1. - 3- šolski stopnji ali k pouku slovenščine kot predmeta na šolski stopnji. Na slabo organiziranost slovenskega pouka nas opozarjajo tudi trendi gi- banja in deleža k slovenščini prijavljenih otrok. Medtem ko je v zadnjih petih letih narastel delež k dvojezičnemu pouku prijavljenih otrok v osnovnih šolah (indeks 1984/1979 je 122,4), so na glavnih šolah prijave stagnirale (indeks 1984/1979 ie 98,2) (tabela 2). Vendar pa moramo ugo- toviti, da želja po pouku slovenskega jezika raste. Kljub reformam, ki so slovenščino prezrle, si je zaradi volje in želje koroških Slovencev po ohranitvi narodne identitete, pri večinskem narodu pa zaradi družbeno- gospodarskih in kulturnih Dotreb priborila mesto tudi slovenščina. Težnja po socialni mobilnosti, ki terja znanje in boljšo kvalifikaciio se kaže v večanju števila prijavljenih v različne vrste šol. To pogojuje tudi rast slovenskega urbanega prebivalstva v okviru avstrijske urbane družbe (tabela 3). Razdobje po ukinitvi obveznega dvojezičnega šolstva, oblikovanja mreže glavnih šol ter ukinjanja manjših osnovnih šol sovpada z nastajanjem gimnazije za Slovence in ustanovitvijo gimnazij v Šmohoriu in Velikovcu. Hkrati pa so se izoblikovali različni tipi srednjih in višjih šol. Ob teh splošnoizobraževalnih, zlasti pa poklicnoizobraževalnih šolah je na- 60 e t. O DJ L t. 4J a> •H C K J oco C -v [_ -.m HCOÜ O o >«.-.. t. •C 3 -H -H 4-> > d) -S •O tU 3 E C •O 0 tn >w 0) H C n O I) C >10 > Q O o > »h .u ra c S > o • ra i. ro (—i -rH I hO N O «- C W .H 3 O CL 3 >tn 0 C O. .C d) •r-t >0 3 ^ •H E tn N di -o d) C 3 •o >CJ 'O o •H rH > N X) tu ra ra o' C tí > a •d o 4J •H * m a N •H c to o tU t—1 •'1 o 3 .-t >tn E > • •H •• ra -=r -H £- d) ON o . c •H > -»O 0) .C >>«"-: o D C H 3 O d> CD X) C > 4J T? O -rt C «-< >a ra to 3 .c S-3 >N CJ S d) S_ 3 -H SI O 0! t) C. "O V -O i '—I M 0) -H d) J-> C f-t G -H >o O >o 3 -U >10 •H C > N O . N •'-1 d) - I •—I > tu ra •H i. a •h > > ra -H •co t-D. > > tu o o —1 C •i—t tu > >o aj 3 i s* s«; : m in ( Ot- J1 Í1J cn^r T- zr m o r- m d) M > rH -H 0 (S N rH 10 > 1 d) O •""JfH •—i tn xši,nfim >f J tU (U JJ N C ••H -H •H oiiLn¿ >o >o 3 E >OT O C o -u tu i—1 -H > ^ t\l - vo t- <\j t^ •H D. NO r̂ co ON > N (U -H J-> «O N 12 BS i t-i C a> > tn «u > -o i—i O <1> ro f\J f— .-i JJ — ro O O N roa-•H -H š ' 8 VO in i\J C\J LT» v£> rvj «- co o i S«. m (\j fnoNco o T- I— «- f\¡ ro c\j oo o> rn in «— vo t\j vo (\J IMlfl O ins o ro m ro co r̂ f\i o^^t tû vo co in O — - H I >o ra ra >~i H O D (U 4J >N iN li « C (U £4 O Q S I O I I O > s. i: x : •t '-> o -h o >-t d) (U o > ra a 3 ^ tn s«. s«, »a sa je. •=t vo o o -=r § (\T o «- m m in (M vo co s* OvDCOvO ON <\J ro o oo a- C\J »- O <"VJ (TN v o v o f M o i n io i\j vo vo m in t̂ O c\j ro <- rvj vo ru N tu d o ra SZ "-> I I ra •—< O D >N ti. d) tu o : s I dJ tu 03 O t) d> O > d) o > O -rt •—i i—I d) (U (-> > ra o. 3 J* m •03; čl stala tudi privatna dvojezična strokovna šola za ženske poklice v Šent- jakobu v Rožu. Prav gotovo pomeni nastanek gimnazije nadomestilo za za- mujen razvoj tedanjega srednjega šolstva, ki je temeljil na gimnaziji in je še ustrezal stanju avstrijskega srednjega šolstva v času nastanka gimnazije za Slovence. Primerjava manjšinskega šolstva z vseavstrijskim kaže, da pri manjšinskem šolstvu najbolj netipično strukturo dobimo od osme šolske stopnje naprej. Do tega je prišlo, ker nimamo nobene poklic- noizobraževalne višje šole z dvojezičnim poukom. Nepopolni razvoj šolske- ga sistema, ki upošteva jezik manjšine, seveda negativno prizadene razvoj socialne strukture manjšine in prihaja do izraza tudi pri izobrazbeni strukturi slovenskega prebivalstva. Zadnjih dvajset let, ko je prišlo do pospešene industrializacije in urba- nizacije, ki prinašata naraščanje in veliko diferenciranost poklicev, pa pomeni ostajanje pri gimnaziji za Slovence vsekakor velik zastoj v raz- voju manjšinskega šolstva. Slovenska mladina namreč na poklicnoizobra- ževalnih šolah za veliko večino novo nastalih poklicev nima možnosti izo- braževanja v materinščini. Tak razvoj manjšinskega šolstva ne ustreza 7.členu avstrijske državne pogodbe, saj se slovenska mladina ne more izo- braževati v materinščini za vrsto poklicev, kar pomeni, da je razvoj šol- stva, zlasti tistega na Koroškem, ki zapira možnost izobraževanja v ma- terinščini, zavora v socialnem razvoju slovenske manjšine na Koroškem. Ker se je pri slovenski manjšini, prav tako pa tudi pri večinskem narodu, pokazala potreba po izobraževanju v slovenskem jeziku v srednjih in višjih šolah izven gimnazije za Slovence, se je uveljavila slovenščina tudi na teh šolah. To moremo zaslediti pri statističnih podatkih, ki nam povedo, v katerih šolah in v kakšnem številu lahko izbirajo slovenščino kot tuji jezik ali prosti predmet. Večinoma je to mogoče le na srednjih in višjih ekonomskih šolah; v Velikovcu na primer je bilo leta 1983/84 prijavlje- nih 65 dijakov k slovenščini, v Celovcu pa 25 dijakov. Poleg tega pa imamo v zadnjih dveh letih tudi poseben dvojezični tečaj za absolvente gimnazije na celovški trgovski akademiji. Kolikor bi oblasti prisluhnile potrebi po višji ekonomski šoli, bi prav lahko našli konkretno potrdilo v številu prijavljenih k slovenščini kot predmetu v Celovcu in Velikovcu, kjer je skupno devetdeset prijavljenih. Slovenščina se kot predmet pojavlja še na nekaterih gimnazijah v Celov- cu, Beljaku, Velikovcu in drugod ter v šoli za vzgoljiteljice v otroških vrtcih. Vse druge številne srednje in višje šole tehničnih, medicinskih in drugih usmeritev nimajo ustreznih učiteljev niti ne uvidijo možnosti, da bi se lahko prijavili k slovenščini. To velja za šole znotraj ozemlja dvojezičnega šolstva ali pa za centre, kot sta Beljak ali Celovec. Slovenska manjšina pa je zapostavljena tudi zaradi drugih starih in na novo nastalih vrzeli na izobraževalnem in vzgojnovarstvenem področju. Prav gotovo se kaže neizpolnjevanje sedmega člena avstrijske državne po- godbe, ki govori o pravici do izobraževanja v materinem jeziku, v okviru predšolske vzgoje, saj otroški vrtci, čeprav so na območju dvojezičnega šolstva, upoštevajo slovenščino v vzgojnem procesu le izjemoma. Do take vzgoje prihajajo slovenski otroci le v treh privatnih dvojezičnih vrtcih, kar je povezano z izjemnimi materialnimi izdatki samih staršev, manjšin- skih ustanov in podporami matičnega naroda. 62 N rt d) V "O C O O d) o C •rt d) in >o > 3 CT. in cr> ID TJ vO C cr> N > X) d) O >N C d) d) rt S >8 oi N -H o > 3 > o S C I dl •H X: >o L rt 3 D. C • a; N >n -o d) .—! J rt > O oj rt > O T O •C • -H o\ > C m ro >o CT* *l—3 rt > ••HNO) dl O D.-'-) C • O d> •P > >O «TJ 3 •H O C •rt D <0 >o > 3 O >03 d) KI RT "O ••"J 3 10 "O Í2 J. O M t-- vO CM CM CM in o o (M a- oo t— CO a o t-- o CM in oo in a m ov c^vo O t-OO (M oo O CT» OO CM >- a 00 CM a cr* ft o '-I tn in vo o er* O a vo oo m in o CM R- CM VO O 3" CM CM m o in s OS «— vo m vo t— 72 ,5 CM O vo CO O CM CM 0O ru uo LO UN OO 3S R*N M ro^joioio i tVCD I/ l ï i ij s co inco CM O CM o t-̂ co 00 cT t- CM 15 ,0 CT> VO CM oo OO i m i d o i n o m t~ <- (NJ VO f- <\J a CT* VO vo CT> r\j t— a- co í\j (\j invo oo a- in v- cn t~- >-M CM -A- t\j o oo oo in ro rna vo m «- (\1 CM O F\J ru ru rh * od o • a- a oc a oj a «— m t - (m on o a ^vo O «- «- CM O OO CM O A CM a t\j CM oo m m a ro «- oo o oo^ CM A o ni (0 rt rt O N IM I) ti (U i i o > i. X X X n i o -H ro Q. 3 J* 10 Q/rb ( UD CM cn •— <\j <-C\J CO co C\J oo o »— n «— t-- o o oo a qn vo h- vo vo a vo r- o o m c- in f- a vo m oo rvi c\j o o >10 ro rt o ro rt o N >N I» 0) D) OJ O o s: i o ro ro > .c t o o O rt rt rt rt rt 6 d) d) 01 dl d) <55 C0 CQ O O > > O rt t— in OJ VO s f-CM oo — <\j co •v M _ a s CM O in o oo D. 3 ^ 10 63 J8¡ : t-o -•o a C CO rt er» N (U o > > CD T3 O • >N 6 ko cu >o o v <-c 3 frj rt 0) O ••-> C O CD V C rt CD m >o > 3 « p c er» N (U O > > o •o o C >n m 0> D >0 t- rt 3 N rt CD o • O C O CD Ž ' S CJ C rt CD m >o > 3 CO vO CD •o t— c o > > CD -o o C >N CD 4) > 0 N rt o S- 3 aj cr* 73 »O c o-» M 3 O 00 00 CM t-•=r CM iT» «- «— OO <— *- CM R O C O C O o R - « - R - CM ro CM co o\ oo in >- vo cm vo c\j CM m o o ro m h- ro A CM CT» A VO «- oc j m — «— CVJ t— =t o ro TN CM O