I
ip^ips^^^^w IfSP
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
TELEFON PIS AKNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Becond-Claas Matter, September 21, 1903, a* the Port Office at New York, N. Y, wider the Act of Congr«s of March S, 1879.
TELEFON PISAENE: 4687 CORTLANDT.
NO. 24. — ŠTEV. 24
NEW YORK, MONDAY, JANUARY 29. 1917. — PONEDELJEK, 29. JANUARJA. 1917.
VOLUME XXV. — LETNJK XXV
Cesaijev govor.
NEMŠKI CESAR JE PRAZNOVAL SVOJ ZADNJI ROJSTNI DAN V VOJNI. — SPLOŠNA AMNESTIJA. — CESAR KAROL, PRINC HENRIK, DRŽAVNI KANCLER, ZUNANJI MINISTER IN MARŠAL HIN-DENBURG. — NEMŠKI CESAR JE REKEL, DA BO MEČ IZVOJEVAL MIR. — ODLIKOVANJA. — PRAZ NOVANJE CESARJEVEGA ROJSTNEGA DNE SE JE VRŠILO V GLAVNEM STANU NA VZHODNI FRONTI
Z raznih front.
London, Anglija, 27. januarja..— "Exchange Telegraph Company" poroča iz Haaga, da je bilo praznovanje rojstnega dne nemškega cesarja zelo slavnostno ter da se je pri tej priliki razpravljalo v prvi vrsti o bodočnosti Nemčije.
( asopibjf je uverjeno, da'je to zadnji cesarjev rojstni dan. ki ga j<4 praznoval v vojni.
Kazni drugih gostov je bila navzoča tudi cesarica, avstrijski cesar Karol, nemški državni kancler, zunanji minister ter maršal Hhulenburg.
Sla vnos t se je vršila v cesarjevem glavnem stanu na vzhodni fronti.
London, Anglija. 27. januarja. — Cesar Karol je pri slavnostnem zajtrku v nemškem glavnem stanu takole! napil nemškemu cesarju:
—	Danes sem prišel zategadelj sem, da izrazim Vašemu Veličanstvu, svojemu ljubemu prijatelju in zvestemu zavezniku naj prisrčne j še čestitke. Vaše Veličanstvo praznuje že vtretjič svoj rojstni dan v vojni. Vojno so nam j vsilili naši sovražniki. Mi smo stavili mirovno ponudbo, | toda naši sovražniki so jo zavrnili. Potemtakem so oni od j govorni za nadaljevanje vojne.	j
S pomočjo Vsemogočnega so moje čete v zvezi s četami Vašega Veličanstva izvojevale veliko lepili uspehov, Navdan s čustvi pravega prijateljstva, Vam kličem: Živel nemški cesar, živel pruski kralj!
Nemški cesar mu je odvrnil:
—	Vašemu Veličanstvu, kot svojemu dragemu prijatelju, se liajprisrčnejše zahvaljujem za obisk in iskrene čestitke. I'spehi. ki sta jih priborili Nemčija in Avstrija, so ovenčani s slavo. Ker so zavezniki zavrnili našo mirovno ponudbo, nam ne kaže drugega kot izvojevati mir z mečem.
London, Anglija, 27. januarja. — Ob priliki svojega rojstnega due je izdal nemški eesar splošno amnestijo.
London, Anglija, 27. januarja. — Generalni poročnik <iroener je odlikoval več nemških delavcev in delavk z istim zaslužnim križcem kot sta bila odlikovana Hindeu-burg in nemški državni kancler.
Nemški pogoji za mir. j
- i
London, 28. jan. — List i
"Nation" prinaša poročilo, ji da je Nemčija pripravi jena 5 pričeti podajati se za mir'na podlagi "povračila'*.
Po tej vesti ima predsednik AVilson sledeče mirovne pogoje:
1. — Metz in del Lotariu-gije se prepusti Francczom; odškodnine se ne pleča. i 3
2- — Belgija se vrne in plača odškodnina.
3. — Zahteva neodvisno j j Poljsko.	g I
4- — Odstopi svoje koloni-® je za enako veliko ozemlje v osrednji Afriki.
5.	— Vrne Srbijo; pridrži si samo nekoliko ozemlja, po katerem bo tekla železnica.
6.	— Nevtraliziranje morskih Cest.
7.	— Trent ino se odstopi 3j Italiji, Trst pa postane pro-!fi sta luka.	i j |6 Zasignran mora biti eko- [ |
nomični obstoj države jfj pustiti se mora vsak bojkot. * j
H^jafjuaiaiara
Z laške fronte.
Fracozi so izvojevali zmago. — Bo-, gat plsn. — Izstrelili so nemški zrakoplov. — Angleški napadi.
Majhni artilerijski boji. — Praske med stražami — Spopadi v Mace-doniji — Bolgarski uspehi
Rim, Italija, 28. januarja. --Ob celi frouti so se vršili samo artilerijski boji; bilo je nekaj malih prask med prednjimi stražami. Bilo ni nikakih važnih dogodkov. Dunaj, Avstrija, 28. januarja.
Pariz, Francija, 28. januarja. — Francoski vojaški vojni urad poroča :	*
Na levem brearu reke Aisne so se vršili boji z ročnimi jrranatami blizn vzhodnega pobočja hriba št. 304.
Na desnem Bregu reke smo sinoči med Les Esparges in Calloue izvršili napad na sovražne zakope in so bili popolnoma uspešni. V za-kopih smo našli mnogo mrtvih nemških vojakov in zajeli smo bogat plen.
V	Lotaringiji so se vršili artilerijski dvoboji pri (rozdu Bezauge.
V	okraju Moulainville smo spravili na tla nek nemški zrakoplov.
Večerno poročilo iz glavnega stana se erlasi;
Običajni artilerijski boji so se vršili na celi fronti, zlasti živahno je bilo bombardiranje pri Ver-dunu in v Alzaciji.
Belgijsko vojno poročilo se gla si: —
Artilerija je bila zelo aktivm pri Kamscapelle, Dixmude in pr Het Sa.s. Pri Ilet Sas so se tudi vr šili boji z bombami.
London, Anglija. 28. januarja Angleško vojno poročilo pravi:
Severovzhodno oil Neuville srn« vdrli v sovražne zakope. Prizadel smo sovražniku z bombardiranjen zakopov velike izgube in vjeli sm< mnogo vojakov.
Severovzhodno d Festuber smo danes zjutraj z vspehom na padli sovražnika in smo vjeli m_no sro mož in enega častnika. Naše če to so se vrnile, ne da bi Imele ka
Artilerija je bila malo bolj aktivna kot običajno pci Gorici. Artile-; jZOTit>e
Po vročem artilerijskem boju j
Mraz v Avstriji.
"Laurenlic" potopljen.
Mnogo vojakov je ie zmrznilo. — Angleška pomožna kriarka se je
Nahujii mraz v teku več let. Več čevljev snega.
Dunaj, Avstrija. 28. januarja. — Bojevanje je skoro povsod prekinjeno, kjer s«- borijo avstrijske eetc, ker j»» nastopil zelo oster iur»z. Zelo hudi snežni viharji so v vzhodni Galiciji, Bukovim in v Gozdnih Karpatih in v Kumuni-ji; po nekod je sneg več čevljev viaok-
Zima je tako huda. da ne pomnijo enake že več let. Ravno tako hud mraz je nu hiški frouti in na Balkanu.
Na v*eh teh frontah spoznavajo obe stranki, da je zima njih največji sovražnik. Skoro nemogoče je streljati z artilerijo, kajti veliko število topničacjev je že zmrznilo-
potopila. — Ali je zadela na mino, ali pa |e bila torpedirana. — Utonilo 180 mož posadke.
Potopljeni pamiki.
New York, H. Y., 28. jan. — Ke-le danes se je izvedelo, da se je že 29. novembra potopil paruik *' Minewaska"' v bližini nekega grškega otoka. Paruik je zadel na mino: angleška admiraliteta ni o tem nič poročala. Na ladji je bilo 1,600 vojakov, pa ho se vsi rešili Petkrat je že prej vozil čete na Galipolis in večkrat je bil v nevarnosti, da ga potopi podmorski coin ali pa da zadene ob mino. Pred vojno je vozil med Londonom in New Yorkoin.
London, Anglija. 28. jan — Lloyd poroča, da je nek nemški podmorski čoln potopil norveški paraik "Myniar\ Moštvo se je rešilo. Poroča se tudi, da je bli
potopljen norveški jmrnik "Di-
■ *
„.„ .i
. „ r,
London, Anglija, 28. jan. — Angleška admiraliteta naznanja, da se je potopila angleška pomožna križarka "Laurentic" (14, 892 ton). Ne ve se še. ali je bilo torpedirana. ali je zadela ob mino-
Rešilo se je 12 častnikov in 109 mož posadke. Admiraliteta dostavlja, da se je križarka potopila v četrtek ob irskem obrežju.
Pomožno križarka "Laureutie" je imela na krovu 300 častnikov in mož. Od teh jih je utonilo približno 180- Imel je 6 šestpalčnih in več brzostrelnih topov. Vozila je 17 vozlov na uro.
rijski boji - so se vršili na Dober-dobski platnoti z vso silo do polnoči.
Pariz, Francija, 28. januarja. — Z ozirom na boje v Maeedoniji je izdal vojni urad naslednje poročilo :
Sneženi viharji trajajo dalje. Artilerijski boji so se vršili pri j Prilipu. Gievgeli in pri Verni. — Angleži so napravili napad na Ca eirmah, severozapadno tnl Bukova. Manjše praske med stražami so bile pri Koriei v Albaniji.
Berlin, Nemčija, 28. januarja. Nemško vojno poročilo pr^vi:
Bolgari so dosegli mnogo uspehov v bojih v dolini reke Strnuie.
Poročilo o bojih pri Prilipu pomeni. da so Francozi na tej črti zelo napredovali, kajti Prilip leži 2f> milj od Bitolja proti severu. O tem napredovanju do sedaj še ni bilo poročil.
Francoski izdatki.
Asreuee Havas poroča: — Zbornica je nadaljevala razgovor o začasnih kreditih za prve tri meseee leta 11917. Poslance Ravul Pcret je podal o današnjem finančnem položaju pregled. Od 1. avgusta 1914 do JI. decembra 1916 so dosegli krediti višino B3 milijard frankov. S krediti prvega četrtletja 1917 dosegrajo 72 milijard,*od teh 57 milijard za vojq.e izdatke. Obe vojni posojili sta dali 21,600 milijonov dejanskih vplačil. Če se prttitejejo obligacije, je francoski narod posodil 48 milijard.
Krompir $3.00 bušel.
Chicago, lil.. 28. januarja. — Danes so na debelo plačali bušel belega krompirja $2.00. Prej je bial cena $1.80 za bušel. To je sedaj najvišja cena, katera se je koda j plačala za krompir iz Wiseon-* . - .
Boji v Mezopotamiji. London, Anglija, 28. januarja. Angleži naznanjajo:
V	Četrtek ponoči je sovražnik poskušal s hudimi napadi zopet do biti nazaj izgubljeno ozemlje, toda vse napade smo odbili in smo sovražniku povzročili težke izgube. Zgodaj v petek smo pričeli z ofenzivo. Pod kritjem artilerije smo napadli sovražne postojanke in smo zavzeli zakope, katere smo prejšnji dan izgubili.
V	petek popoldne je sovražnik napravil dva protinapada. Obakrat smo vrgli sovražnika nazaj z artilerijskim ognjem in s strojnimi puškami. Turki so imeli zelo velike izgube.
V	nekem zakopu, katere je zavzela ena naša brigada in ki je imela 200 mož izgube, smo našli 400 mrtvih Turkov.
Atentat na španskega kralja.
Madrid, Španija, 28. jan. — Danes se je poskušalo spraviti s tira vlak, v katerem se je vozil španski kralj Alfonz. Pred dvornim vlakom je vozil tovorni vlak in strojevodja je opazil na tiru neko oviro, katero je odstranil. Poškodovan ni bil ne tovorni ne kraljev vlak.
Kraj, kjer se je nameravalo spraviti s tira vlak, je zelo pripravljen. kajti železni tir je zelo strm. Policija je aretirala dva moška. od katerih eden je imel pri sebi več iifriranih pisem iz Bal*
......
sovražnik napadel naše postojank pri Fauquissart. toda pognali sm» ga nazaj.
Severno od Somme je bila artilerija zelo živahna na obeh straneh, zlasti pri Beaumont-Hamel. Lens in Ypres.
V zračnem boju smo včeraj uni-i čili štiri nemške zrakoplove. Trije so padli na*zemljo pred našo bojno črto, eden pa pred nemško bojno črto.
Berlin, Nemčija, 28. januarja. Nemški generalni štab naznanja:
Po vročem artilerijskem ognju so Angleži z uspehom napadli naše postojanke in so zavzeli nekaj naših prednjih zakopov jusroza-padno od Transloy in severno od reke Somme.
Na ostalem delu fronte je bil dan precej miren, le po nekaterih krajih se je oglašala artilerija: med prednjimi stražami so se vršile manjše praske.
Dopolnilno poročilo sc je izdalo zvečer:
Na desnem bregu reke Mcuse so izvršili Francozi več napadov, ki so bili pa vsi brez uspeha.
Vpoštevajte!
Na drugi strani našega lista je danes priobčen članek, katerega mora vsak naročnik in čitatelj "Glas Naroda" prebrati in premisliti.
Prepričani smo, da bo vsak vpošteval naše dokaze in da se število naših prijateljev ne bo zmanjšalo, ampak nasprotno, povečalo.
Uredništvo.
Boji ob Rigi,
Spopad ob cesti pri Kancem. — Rusi so odbili nemški napad. — Boj v zraku. — Južno od Brody
Petrograd, Rusija, 28. Januarja
1\> hudem artilerijskem obstrelje vanju so Nemci napadli naše čete ci imajo zasedeno ozemlje na obel straneh ceste Kancem-Chlok, za jadno od Rige. Napad smo odbil n sovražnik je bežal v neredu Jve uri kasneje je sovražnik na ladel na istem mestu, pa napa< ^mo zopet odbili. Sest vrst severo .ahodno od Kalnzema je sovražni] >o hudem artilerijskem ognju pre el v ofenzivo, katero pa smo za -stavili.
V noči od 27. januarja so manj i sovražni oddelki napadli naš' ostojanke ob reki Sara, toda vs apade smo odbili.
Ko se je naš zrakoplov pod vod stvom Pluerina vračal iz poizvedo alnega poleta, ga je napaaei nei lemški zrakoplov; med bojem s« ie naše letalo unelo in je padlo n; emijo blizu Sare pri Baranovičih ia naši frouti tik žična te ograje :e isti dan smo prenesli mrtveg: etalea in njegovega spremljevalci-/ naš tabor.
Južno od Brodija je sovražiiil lapadel naše prednje postojanke toda z našim protinapadom smo g? pognali nazaj in bežal je v veli kem neredu v svoje zakope. Ime je velike izgube.
Severno od Kirlibabe smo odbi li sovražno napade.
Nemški letalec je metal bomb« na železniško postajo v Zameril na Aleksandrovski železnici.
Berlin, Nemčija. 28. januarja Sinoči je izdal nemški vojni urat naslednje poročilo:
Ob reki Aa so se vršili vroči ar tilerijski dvoboji. Na obeh stra neh reke so Rusi večkrat obnoyil svoje napade, toda vselej so se mo rali umakniti z velikimi iztnibami
Ob Zloti Lipi so turške čete odbile vse ruske napade.
Bissollatti izvojeval Gorico.
Kakor je poročal Douhet, ni ho telo italijajisko armadno vodstva ničesar slišati o jurišu na Gorico ampak jaz, je izjavil ponosno Bis solati, sem hotel imeti Gorico in dosegel sem zavzetje Gorice.
n V*|« m ••	1	•
Pošiljateljem denarja.
Se vedno se lahko denar poSIje v staro domovino po brezžičnem brsoja vu ln potom pošte, toda sprejemamo ga le pod pogojem, da se vsled vojn* mogoče izplača z zamudo.
Denar ne be v nebenem slučaja izgubljen, ampak nastati samorejo U samude.
Po brezžičnem brzojavn se zamore poslati le okrogle zneske po sto, na primer 100, 200, 300, 400, 600, 600 in tako dalje do deset tisoč kron. Za brzojavne stroške je najboljše, da se nam poSIje $4 sa vsak naslov: ako bode kaj preveč ali premalo, bomo poslali nazaj, oziroma pisali za primanjkljaj
Z ozirom na sedanje razmere, ker se veljava denarja skoraj vsak dan ii premeni, nam je nemogoče za oddaljene kraje priobčevati natančne cene de narja, ter bodemo od zdaj naprej do preklica računali krone po ceni, kakoi bode naznanjena v listu "Glas Naroda" isti dan, ko nam dospe v roke de Dar, mogoče tudi po nižji ceni, za slučaj, da bi razmere nanesle tako.
Kdor Seli, da se izplačilo izvrši po brezžičnem brzsjavn, naj pripomni
na	denarni	nakaznici "pošlje naj se brzojavno".					
			GENE:				
	K:	10.00.....	•«• * • L 50	l	K:	120,00...	....... 15.60
	K:	15.00.....	..... 2.15	l	K:	130.00...	• 10*00.
	K:	20.00.....	.... . 2.75	l	K:	140,00...	• 18.20
	K:	25.00.....	..... 3.40	l	K:	150,00...	• 10.00
	K:	30.00.....	•. •.. 4.05	l	K:	160,00...	• •••••• J0.80
	K:	35.00.....	..... 4.70	l	K:	170-00...	....... 22.10
	K:	40.00.....	..... 5.35	l	K:	180.00...	....... 23.40
	K:	45.00.....	..... 6.00	l	K:	19000...	• •••••• 24.70
	K:	50.00.....	..... 6.05	l	K:	200.00...	....... 26.00
	K: -	55.00.....	..... 7.25	l	K:	250.00...	....... 32.50
	K:			i	K:	300.00	....... 39.00
	K:			■ j	K:	350.00	....... 45.50
	K:			|	K:	400.00	....... 52.00
	K:			l	K:	500,00...	»...... . 65.00
	K:			j	K:	600.00	........ 78.00
	K:			|	K:	700.00	........ 91.00
	K:			|	K:	800.00	........ 104.00
	K:	100-00.....	.....13.00	l l	K:	900.00..	........ 117.00
	K:	110.00.....	..... 14.30 T V KUKA 1	l	K:	1000.00..	........ 129.00
JP		fit JMfr	* _. _		IMK Bi		
							-
							4 hfS te . . ■ :
Lahi nočejo Italije.
--o-
IZJAVA PREDSEDNIKA ITALJANSKO KATOLI 3KE STRANKE V AVSTRIJSKEM PRIMORJU. — AVSTRIJSKI ITALJANI ŽIVE ŽE STOLETJA POD HABSBURŠKIM ŽEZLOM IN HOČEJO ŽIVETI TUDI ZANAPREJ. — ŽELJA OSVOBOJENIH AVSTRIJSKIH ITALJANOV JE, PRITI PREJKOMOGOČE POD AVSTRIJSKO VLADO. — BELGIJCI N1£0 ZADOVOLJNI Z ZAVEZNIKI.
Berlin, Xeinrija. 28. januarja. — Dr. Faiduti, pmWd-uik katoliške italjanske stranke v avstrijskem Priniorju in podpredsednik italjanske ljudske stranke v Avstriji, sta poslala avstrijskemu zunanjemu ministru pismo, v katerem kar najodloenejse protestirata proti namenu zaveznikov. da l»i se priklopilo avstrijsko Priniorje Italiji.
Nekateri ostavki tega pisma se glase:
— Italjani v Avstriji žive že stoletja pod žezlom Tl;i!>-bui-ških vladarjev ter nios niti enkrat poskušali «>svo-»oditi se ter se pridružiti Italiji.
Avstrijski Italjani ne smatrajo avstrijskega vladarja a tujega vladarja. Tuja bi pa bila vlada države, ki obstoji >ele malo časa, in v kateri vladajo razmere, po kateri mi •rav nir ne hrepenimo.
Vsi oni Italjani, ki so bili **osvobojeni" izpod av-trijskega "jarma", imajo edino željo, namreč, da bodo •rišli prejkomogoee pod avstrijsko nadgospodstvo.
Z južnim delom Tirolske nimamo dobre zveze. Ker pa pripada devet odstotkov Italjaimv, prebivajoeih na Tirolskem avstrijsko-italjanski ljudski stranki, snu. merjeni. da so njihove misli in želje naše misli in želje.
Berlin, Nemčija, 28. januarja. — Nizozemsko časo-»isje poroča, da je bilo belgijsko ljudstvo zelo razočarano, er je belgijska vlada zavrnila mirovno ponudbo Nemčije •u Avstrije.
Iz tega je jasno razvidno, da se ne bojuje belgijska irmada za belgijski narod, ampak da se je popolnoma pro-iala Angležem in Francozom.
Zmaga, po kateri hrepene zavezniki, naj bi se izv»»jemala še enkrat na bojiščih popolnoma opustošene Belgije. V tem slučaju bi bila blaginja belgijskega naroda p.ipol-loma uničena, Belgija sama pa bi bila izročena na milost n nemilost Franciji in Angliji.
Železniška nesreča.
Berlin, Nemčija, 28. januarja. Prekmurska asentura poroča, da ie i>ri železniški nesreči v Rumu-liji izgubilo življenje več kot 100 /išjih uradnikov. Nesreča se je pripetila blizu železniške postaje v L'ura. Lokomotiva mrkefra vlaka, ki je vozil več odličnih oseb v Rusijo, je skočila s tira in vozovi so ie vneli.
Iz istejra vira se poroča, da .>e je naselilo v poltavski provineiji ž». aad 45 tisoč Rumiinov in še vedno prihajajo novi begunci. V Rusijo ie prišlo že tudi več rumunskih ministrov.
Potres na otoku Bali.
London, Anjrlija, 28. januarja. V Amsterdama je dospeTa brzojavka. da je nastala na otoku Bali, Malajsko otočje, močan potres. Dvesto oseb jo bilo ranjenih in nekaj mrtvih. Governerjeva palača je popolnoma porušena.
Otok Bali je last nizozemske vlade.
Tajna seja.
Pariz, F rančija, 28. januarja. — Z 289 proti 187 jrlasov je bilo sklenjeno, da bo poslanska zbornica tajno zborovala. — Poslanei se bodo posvetovali o ekespedioijskc-mu kom v Maeedoniji in o dogodkih, ki so se vršili v Ateneh prve dni mesca decembra. — Predsednik Briand je obljubil, da bo zbo-rovaleein pojasnil vse podrobnosti.!
Vojni minister zvestemu vojaštvu. |
Seeolo javlja iz Aten: Vojni j minister je izdal dnevno povelje j na armado, v katerem se v kralje- -vein imenu zahvaljuje vojakom zu! zvesto izpolnjevanje dolžnosti za samozatajevanje in njihove patri-jotične čednosti v sporu z onimi, ki otrrožajo dinaitijo in helenstvo. Dnevno povelje zaključuje: zaupajmo, da bo sedanji vihar utihnil in da bo domovina doživela še srečne dni pod vodstvom ooozeva nega kralja in ustave.
Vlada je storila korake za *>re hrano prebivalstva med blokado ter izjavlja, da ima Se dovoli pre-moea ia moke.
Rumunija — žrtev enu-ate.
Bratianu je imel razgovor /. nekim odeškim poročevalcem ter prinaša "Berliner Ta«eblatt" odlomke tegra g-ovora.
Bratianu je izjavil:
Z daljšim trajanjem vojne nismo računati ter so nas naši zavezniki v tem potrdili, da ne bo zimske vojne. Rusija nam je dalu zatrdilo. da niti Nemčija, niti Av-stro-Ogrska ne moreta več pričeti z ofenzivo in da bomo prišli v skoraj nebranjeno deželo. Obljubili so nam. da bodo z energičnimi boji ob Sommi vezali nemške čete. tako da Nemčija ne bo mogla Avstriji priti na pomoč. Zapeljali so nas. Mislili smo. da je sovražnik izčrpan in zadeli smo ob nepričakovano sil". Rumunija je danes žrtev teh.iluzij in situacija za Rumunijo pride še lahko slabša.
Znižan odmerek kave, kruha in vina vojaštvu.
Liberalni italijanski poslanec Berti je podal interpelacijo, v kateri vprašuje, zakaj s;- je znižal dnevni odmerek kave. kruha in vina armadi, namesto da bi ^ k o-mejitvi gliile kave. kruha n: vina prisililo civilno prebivalstvo.
Ženske v hlačah.
Monakovo, Nemčija. 28. januarja. — Monakovske vojaške oblasti so prepovedale ženskam nepotrebno nošo moške obleke." — Vsaka ženska v hlačah bo aretirana.
Ravno tako je oblaki prepovedala ženskam oblačiti se po vzgledu "kmečkih deklet'' v kopališčih. Polieija jc prepovedala to nošnjo zaradi i«'ga. ker >o ženske, ki so ob is kava le kopališča, oblačile hlače in v njih šle eelo v cerkev.
Vseučilišče v Carigradu.
Carigrad, Turčija. 28. jan. — Turški naučni minister je izdal odlok, po katerem se bo v Carigradu zidalo poslopje za vseučilišče. Dosedaj so bile posamezne fakultete nameščene v raznih poslopjih v med seboj oddaljenih krajih mesta.

"j Nsjveči alov enaki ( ~vnik v Z eden jenih državah.
Velja za vse leto ... $3.00 ||j Za pol leta......$1.50
|	Tbe largest Slovenian Dai*-/
Ji in the United States	/t
[j	Issued every day except Sundays	hi
|f and Legal Hoi idays.	*-J
y	-s 50,000 Readers	|
"C3LAS NARODA"
(Slovenian Daily.)
Owned ud published by the
■LOVEHIC PUBLISHING OOMP1HY
(a corpora don.)
nUNI HAKSEB. Prerfdent,_LOUIS BEXEDIK, TreMorer.
■ -
Place at B ustnem of the cori»oration and addresae« of above officers:
K2 OrtLandt Street, Borough of Manhattan, New York City. N. T.
Uk. ceio leto velja llat ca Ameriko In {Za pol leta ca mesto New York..	2 00
Canado .................... $30u Za Erropo za ree leto....................4.50
Ca f*»i leta.................... 1_50 Za Evropo za pol leta....................2JS5
Ca •^laletoita merte New York.. 4.00 Za Evropo ca Četrt leta....................1.70
•t; LAW N J KODA" Izhaja vsak dan IcvcemSl nedelj tn praznikov.
-G L A 8 NARODA"
<-Voice of the People") g—immI every daj except Sundays and HoUdaya.
Subscription yearly $3.00.	j
m	i	.....
_Adverliarment on »pwnent-_
L)upl«l brez podptaa in osebnuatl ae ne prlobčajejo. uenar naj se blagovoli poftlljatl po — Money Order. Pri ■yr»»iarwbl kraja naročnikov prosimo, da se nam tod: prejteje UvaHKe na man U da hitreje najdemo naslovnika.
Dopiaom ln poMljatvana naredite ta naslov:
-GLAS NARODA"
»v «-vrt.».,tt Sf .	New York Pity.
* »ti p;*7 <\»rtbtndt.
___^_
Rojaki, vpoštevajte!
-o-
Kazen ilrii^ini stvarem je prizadela evropska vojna tudi ameriškemu časopisju silen udarec.
Ako bo šlo še nekaj časa tako naprej kot gre par mesecev, bodo morali vsi manjši časopisi prenehati Izhajati.
Draginje papirja ni mogoče več prenašati, cene naraščajo danzadnem, in obeta se, da bodo presegle celo sedan jo skoraj nepresegljivo višino.
Mi ne pravimo, da je temu evropska vojna neposre-j den vzrok.
Ne, toda kapitalisti so izrabili ugodno priliko ter na račun vojne PODRAŽILI TISKARSKE POTREBŠCI NE OD PETDESET DO ŠESTDESET ODSTOTKOV.
To so ouronine številke, ako se pomisli, da porabi ea-j sopis kot je.4•!■«las Naroda" na leto več sto ton tiskar-; skega papirja.
Glavni izgovor kapitalistov in tovarnarjev je. da ne dobivajo iz inozemstva surovin.
Kot že prej rečeno, je to samo izgovor, kajti zadnji! čas imajo v Ameriki na razpolago vse one surovine, ki so jih prej ini|>ortirali iz inozemstva.
Med izdajatelji časnikov in tovarnarji se vrši že več mescev vroč boj, v katerem bodo pa izdajatelji skoraj gotovo podlegli.
Ako se jim posreči zmagati, ne bo to v korist njim samim, pač pa vsemu ameriškemu narodu, kateremu je postalo časopisje življenska potreba.
Časopis je vez med zunanjim svetom in med čitatelji. Tovarnarji pa prete s svojimi oderuškimi cenami to vez prekiniti oziroma pahniti ljudstvo v temo neizobraz-be, privesti ga nazaj v dobo, ko so bili časopisi redki kot bele vrane.
Uredništvo našega lista želi izpregovoriti s svojimi: čitatelji, naročniki in prijatelji resno in usodno besedo.
* ■ (i 1 * s Naroda" je že petindvajset let na površju: •*CJlas Naroda" je *že četrt stoletja last slovenskega de-1 lavstva v Ameriki.	•!
Petindvaset let je lepa doba. Živel je lepe in tudi sla- ■ be čase.	'
Niti v najlepših in niti v najslabših časih se pa ni iz- ■ neveril svojemu geslu: — Vse za napredek slovenskega naroda v Ameriki!—
Ako je spoznal kako stvar za dobro, se jo je oprijel;! če je videt da je kaka stvar narodu škodljiva, se je z vse-: mi silami iu z vsemi močmi, ki so mu bile na razpolago,! bojeval pri »ti nji.
Pot, po kateri je hodil, je bila trnjeva, toda kljub tr- j nju in oviram, je vstrajal in se povspel slednjič na stališče, kakorsnega ne zavzema noben drug slovenski list v Ameriki, in se v vseh ozirih lahko meri tudi s slovenskim starokrajskim časopisjem.
Lista, kot je naš, se ne sme smatrati kot lastnino posameznika niti kot lastnino te ali one korporacije, ampak kot narodno institucijo, kot brezpogojno potrebo, brez katere bi naš narod le izteška in slabo izhajal. Na kritiko naših nasprotnikov se ne oziramo. Živimo le v prepričanju in v prijetni zavesti, da doz-, daj nima še noben slovenski dnevnik tukaj niti v starem kraju toliko naročnikov, kot jih ima "Glas Naroda'1.
Da se pa ohrani smer lista, in da ostane list v vseh ozi-j rih na isti višini kot je bil dozdaj, smo primorani naroč- j nino zvišati.
Tega ne bomo napravili iz nikakih sebičnih namenov. Do tega nas je prisilila neprimerno visoka cena papirja, s katero se ima boriti zdaj vse ameriško časopisje. Žal, da v tem boju marsikateri časopis podlegel. Po temeljitem razmotrivanju smo prišli do zaključka, da je treba napraviti e<>no, potom katere bi se naši] M roški že vsaj deloma krili in ki ne bo previsoka za čita -; telje, ako bodo vpoštevali vsa zgoraj navedena dejstva. Nova cena za "Glas Naroda" je sledeča:
Za celo leto................$3.50
Za pol leta.................$2.00
Za četrt leta...............$1.00
Za New York Citv:
Za celo leto...............$5.00
Za pol leto.................$3.00 ^
Za četrt teta...............$1^0
Za inozemstvo stane "Glas Naroda" $6.00 na leto. Glasilo J. 8. K. J. bo stalo tudi xa&aprej 50 centov
-----------JL---— M------
Društvene vesti,
Brooklyn, N. Y. — Slovensko pevsko društvo 44 Slavec" priredi v soboto, 3. februarja svojo društveno veselico v društveni dvora-, ni na 109 Forest Ave. (L Station, John Benzigers Cafe) v Ridge-woodu. Nastopi "Slavcev" moški in žensk izbor, ki bo proizvajal po ieg narodnih tudi več najnovejših pesmi. Za ples je preskrbljena izvrstna godba. Na zabavi se bode izžrebal jako lep dobitek. Za prigrizek se bodo prodajale fine kranjske klobase. Kdor se hoče razveseliti omenjeni večer, naj ne zamudi te zabave. Začetek ob pol j 9. zvečer. Vstopnina 10c.
Brooklyn, N. Y. — Slovenski brooklvnski cerkveni zbor, ki je pričel s pevskimi vajami pred tremi tedni, je imel preteklo soboto svojo prvo sejo, pri kateri si je vstanovil svoje pevsko društvo z imenom 44DanieaJ\ Zbor šteje 16 pevk in 14 pevcev; vse mlade mo-; či, ki ljubijo petje, vsled česar je gotovo, da bo društvo napredovalo. Društvo 44Danica'' bo priredilo na belo nedeljo (15. aprila) v cerkveni dvorani v Greenpoint svojo prvo zabavo s petjem, igro iu plesom. Natančnejše se bo o tem še poročalo na tem mestu. Mlademu društvu želimo mnogo uspeha. —
New York, N. Y. — A* dvorani pod slovensko cerkvijo 62 St. Marks Place, New York, se je včeraj otvoril cerkveni semenj (iairj, ki je bil zelo dobro obiskan, kakor kak jesenski semenj na Kranjskem. Pevsko društvo 4Domovine' je otvorilo ' fair" z nekaterimi pevskimi točkami. Nadvse lepa je bila Igu. lliadnikova skladba za mešan izbor "Blejskemu jezeru." Poleg mešanega zbora je tudi ( nastopil moški zbor 44Domovine". Zelo so nam ugajale vrle na^se tam-burašice v narodnih nošah. Semenj se bo vršil tudi prve tri dni tega tedna. Nadaljeval in končal pa-se
bo prihodnjo nedeljo.
_
Listnica uredništva.
J. K.., Gilbert, Minn. — Glas Naroda*' lahko pošilja v Rusi-i io vojnim jetnikom, nismo ipa odgovorni, ako se kaka številka izgubi. — Človek se more potopiti ; le par metrov; uuorski potapljači se lahko potope do 60 metrov, to-j da. ako je potapljač globlje kot •5" metrov, ne more opravljati | I nobenega dela. Tudi podmorski čoln bo dosegel čoln bo dosegel približno globino: sedanja vojna je že slovstvo marsikaj naučila in gotovo se je marsikaj izpreme-nilo tudi pri podmorskih Čolnih ve>ndar pa nimamo o tem natančnejših podatkov.
J. St. — Vse, kar se tiče 44eo-pnwjja", je bab je verstvo. So aieer nekateri fizikalni, zlasti električni pojavi, kateri so zares čudežni,' toda to še ni "coprnija". Hudo-! ben 61«vek Vam more škoditi na 4 * neviden" način le, ako ga ne vidite, ker je pae skrit; tod« to je' gotovo, da Vas ne more "zaeo-yrati". „-„„.,«_ . .j lL£MM
Te cene nikakor niso previsoke, ako pomislimo, da so nekateri hrvaški dnevniki zvišali naročnino na pet dolarjev letno in da izhaja precej slovenskih in hrvaških tednikov oziroma dvotednikov na štirih straneh, ki stanejo od $2.50 do $3.00 na leto.
Cenjeni naročniki in čitatelji naj pa še nekaj vpošte-,vajo:
ODLOČUJ SMO SE, VSEM NAROČNIKOM IN ONIM, KI SE HOČEJO NAROČITI, RAČUNATI LIST ! PO STARI CENI DO 15. FEBRUARJA T. L.
Kajti cene. ki smo jih zgoraj navedli, stopijo šele 15. februarja v veljavo.
To smo storili zato. da bodo vsi naročniki. ImkIisi na Zapadn. bodisi na Vzhodu, enakopravni.
Kdor pošlje naiW-niuo pred 15. februarjem, bo dobival list po stari ceni; kdor se naroči po tem terminu, bo moral dražje plačati.
Pri pošiljatvah oziroma naročilih bemo vpoštevali datum poštnega pečata.
Kar bo pred petnajstim februarjem, bo po stari ceni, kar bo po petnajstim februarjem Ho po novi ceni.
Tempotom opozarjamo tudi naše cenjene zastopnike, naj to vpoštevajo.
Naročnike, čitatelje in prijatelje pa zagotavljamo, da se bo naš list boril tudi zanaprej za načela, za katera se je boril dosedaj. da bo hodil po strogo začrtani poti ter da bo uredništvu največje zadovoljstvo, če bo moglo vsakemu naročniku in čitatelju v vseh ozirih že vsa i deloma vsti e-; či. —
Še enkrat povdarjamo, da ni nas privedla do tega sebičnost, ampak da nas je k temu prisilila nad vse visoka in še vedno naraščujoča cena papirja.
Naročniki in čitatelji, ne od nas, od vas sta odvisna napredek in bodočnost 4'Glas Naroda"!
Uredništvo.
Dopisi.
Hostetter, Pa. — Dasi je tukaj mnogo Slovencev, vendar ni slikati iz te naselbine nobenega glasu. Za javnost se vse premalo bri-gamo. Delavske razmere niso ravno slabe, dela se s polno paro. pa vseeno ne svetujem rojakom sem hoditi, kajti razmere se hitro spreminjajo. Na društvenem polju prav dobro napredujemo. Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam po Združeni i i državah. — (Opomba uredništva: .Prihodnjič podpišite svoje ime.)
Harwick, Pa. — Nisem še videl dopisa v "Glasu Naroda" iz te naselbine, zato vam jaz napišem nekaj vrstic. Dela -se dobro in delo so lahko dobi. Zaslužek pa je odvisen od prostora. Premogorov ■ic unijski iu spada k Pittsburgh District« No. 5. V bližnjih treh premogorovih pa je stavka. Torej, Slovenci, ne hodite sem in ne sedajte na li mamice kapitalističnim lopovom. — Naznanjam tudi. da se je poročil Martin Koprivni-kav z gospico Štefanijo Leskovie. On je -doma iz Štajerske, nevesta pa iz idrijske okolice« — Henry Leskovie.
Greensburg, Pa. — Približno je že minulo eno leto, odkar ni bilo nobenega dopisa iz naše naselbine. toraj sem .se jaz namenil napisati par vrstic. Delavske razmere so take kakor povsod. Tukaj so trije p rem ago rovi. v katerih se dela vsaki d?i;n. ZasSužek seveda je odvisen od delavca in od prostora. Nekateri dobro zaslužijo. Tudi tovarn je tukaj precej, v katerih sc tudi deVi \saki dan. — Kar «e društev tiče, imamo £tiri. spadajoče k raftnim Jed nota m. in :e enega smo zdaj ustanovili z imenom '"fiorjanski hrib" št. 01 S. D. P. Zveze s sedežem v Cone-maugli. Pa. Naznanjam društveni m.sobra t om. da bode zborovanje vs<iko prvo nedeljo v mesecu pri Martinu Jordanu ob 10. ari dop. Toraj prosim rojake v okolici < Jrecnsiburga. ako še katerega ve-eli pristopiti k novemu društvu, -daj ima priliko, da lahko pristopi. K sklepu pozdravljam vse rojake s.irom Amerike. — Florijan (>vsee.
Collinwood-Cleveland. Ohio. —
V slo»i je moč! Kdo izmed Slovencev ne ve tega pomembnega reka. Tukaj v Ameriki se svobodno jfibljemo in imamo mi prise Ijcnei toliko pravic kot jrh nimajo podaniki drugih evropskih držav niti v lastni rodni Kemiji, posebno mi Slovenci. Ako med tujim narodom naše pravice na Sloven sek m še toliko zagovarjamo, vseeno smo tukaj kot tujci bo4i svobodni v primeri z našimi brati na Slovenskem). Zato pa, Slovenci, kateri niste še državljani mogočnega ameriškega naroda in kateri mislite živeti tukaj, kjer uživate ustavno svobodo, ne zlorabljajte ameriške svobode, postanite državljani iu tako nam boste pomagali vladati m delati postave. Naj vsak pomiki, da imamo Ijudovla-do, n« pa monarhijo, in čini več zavednih državljanov bomo imeli, tem boljše -postave bomo imeli., 8«j konititucijo imamo izvrstno, ki j«su> kaže, da birokracija m
n»a dostopa do vlade Združenih |l držav. Jsiecr imamo kapital pre i cejsujo večino, pa to mi kot dobri s državljani lahok tako uredimo kot j konštkucija zahteva. Sicer pa i vlada že tako ne dopusti nikakih I škandalov, samo da senatorji in 1 kongresnimi ne bi bili sami kapi- i talisti. oziroma pod vplivom ka i pitala. Vlada naj bi onetiiof^eda < kapitalistom vsak pogled v vladne zadeve; z eno besedo: Zdru- 1 žene države naj bi v resnici same vi da4e ljudstvo, ne pa kapital. Draiii mi Slovenci. Slovenke iu naš naraščaj. l>odiuio Slovenci vsi < za enega, ne pa vsak za s^-be. Po-ILth-ne stranke je lahko vsak ka-koršne hoče. saj vsaka stranka je dobm. ako iina n.ože nn mestu. Moje mnenje je: prvič mož. pn-tem šele stranka. — M: Slovein-i. kakor tudi drugi narodi, smo zelo raztreseni po Ameriki. Na en način j«- za nas to dobro, na drug pa slabo. 1'im manj občujemo med seboj, toliko bolj smo složni. Ako im hočemo zapoeeti icako delo za liiišo narodno stvar, smo pa predaleč narazen, ker se ne moremo dogovoriti in sporazumeti; kvečjemu se po listih prepiramo, tako posamezniki kakor tudi naši voditelji. Posebno pa naj bi se lastniki listov ne prepiits:li med seboj in naj bi delali na to, da se naši nazori zed mi j o. Koliko krajša pot bi bila do sloge! Da pa ne bo kdo mislil, da mislim na kako i diktatorstvo, naj stavek pazno prečitta. Tudi staris-i se kregajo, pa otroci tega ne smejo vedeti ako skrbita za njih blagor. Prepir starišev je najhujše pohujšanje otrokom iu tako izgubijo zaupanje svojih otrok; posledice tega si lahko vsak v svojih barvah slika. Aok bomo tukaj v Ameriki imeli voditelje, ki bodo vsak svojih nazorov in bodo nas že. tako j razcepljene še bolj cepili, potem ' gorje nam nepreskrbljenim trpinom na stare dni. Zato pa. Slo-1 venci v Ameriki, združimo se v vseh ozirih. bodimo nepristranski eden proti drugemu bi edini posebno. kar sc tiče združenja in na-predka in storimo kaj. dokler smo Še sposobni v vsakem oziru fia kako delo. Storimo kaj zft naš na-; ' rod tukaj v Ameriki, združimo se in zabranimo bedi in pomanjkanju tudi tukaj med nami. ker naše društveno podpore vsaj od posameznih dednot ali Zvez ne od govarjnjo vsem potrebam, pri vsaki pa človek tudi ne more biti zavarovan. Asesnienti so visoki, hrana, stanovanje in druge potrebščine so-tudi drage, zaslužek pa primeroma le majhen. Temu; sledi j>a Še na vsakih toliko let kriza in brezposelnost in tako re-vežev kar mrgoii. Sedaj jih še ni ravno toliko, toda, počakajmo malo Slovenske naselbine v Ameri.-j ki so še mlade in kdor je zavarovan. je le za začasno bolezen iu za usmrtnino. Kdor je pa bolan za celo življenje in ima povrhu še družino,*je pa odvisen le od svo-j jih prihrankov in iprepuščen srcem usmiljenih rojakov. Zakaj bi se .pa takim ne pomagalo na kak drug način? Ko že žrtvujemo denar za vsakojakc ideje, žrtvujmo še nekaj za stvar, od katere bodo imeli združeni člani v resnici dobiček. oziroma podporo. Dosedaj smo imeli prošenj ^a miiodare še primeroma'malo, ali slovenski mo-zejr pe^a. kapit h.1 ga ne čuva. Prihajajo leta -in ž njimi tudi breme na nas-Slovence in prošenj za mi-1 od aire bo vedno več. Tukaj imamo tedaj problem, ki se ga mora rešiti. Zato pa prosim vse vplivne. trezne, sposobne in dobrosrčne Slovence, da bi se za to stvar zsniinali. da naših rojakov-reve-žev nt bodo tuji rodovi preganjali tn se trdosrčno z njimi ukvarjali. Dajmo, združimo se najprvo z Jednotamui in Zvezami in potem, ok bomo storili to, pa na delo za blagor in ponos nam-Slovencem in za vzgled drugim narodom. Žrtvujmo. kolikor moremo in vzemimo naše krvno breme na naae rame za en čas. da sel bo ideja udej»rtvila in naprej peljala. O priliki pa se kaj o tem, pa tudi še kaj več. Jaz bi-samo j rad obrnil pozornost vseh Slovencev na to. da kadar bom priporo j čil. kiar bi bilo po mojem mnenju res potrebno, da bi vsak fctvar na! dolgo in široko ipremislil in vsak; podal svoje mnenje. Kaj več zopet o priliki. — Aktiven tnpin.
Oglesby, ni. — Hočem vam nekoliko poročati iz krasnega me-i steea Oglesbvja. To mestece je j prav prijetno, posebno za ljudi, kateri pridejo iz starega kraju. VI i okoAici tega mesteca se rar sprosti- j rajo lepi gozdieki. pašniki in ro-: dovk-no polje. . Tu «o dobre stn-denene pitne vode, tu so dve to-^arae sa cement, kjer smo aaastav-kali meseca maja. Stavka se je
»ričela z zahtevo Mirnega delav-(l lega časa in priznanja unije, kar 1 e pa sta\ karjem ni posrečilo. To i e trajalo za nekaj ras:«, jiotem • >a smo s. raašli s trebuhom za | * :ruhoin. Družbe so dobile nove < judi. tovarne so ohralovale h pol- i i|> p«irf» iu tistim par sta v kar je m ii preostajalo drugega, kakor po- ( lati se. Priredili so zborovanje. Pri glasovanju so bili ^ni za «le-UUi. tliui'i za stavkati. Za delo jih ■ je glasovalo več in S!i s ao torej na delo. Družin*, ki so plačale irej po IS—tiO centov, plačajo --iaj centov na uro. .laz sem se vrnil iz dragag? k. raj a nazaj ^ [»gleshv. Se! seju v t::isto tovarno, v k'tteri sem ]>«*prej delal, v Marquette Cement Manuf«;eturing Co. Pridem biizti: vse je zastraženo, kjer je bil poprej prost dohod v tovarno. Naznanim >e stražniku, nakar jo ta telefoniral v pisarno, da so pogledali v knjigo, da sem bil v resaiiei taisti delavec. Potem sem dobil dovoljenje, da st>m sme! iti skozi stražo, kakor vojak v vojnem času. Naročeno mi je bilo. da grem k "tajmkiperju". kajti samo on da ima pravico oziroma superintendent dol o dati. ne pa več drugi formani Reekl oni je. da je v tovarni vse polno in da bom ji1!', moral delati na "jardu". Odgovorim mji, da še nisem nikdar deial na dvorišču in da tudi sedaj ne maram. Rekel mi je. da naj pridem naslednji dan. Prišel sem iu takoj so mi veleli iti k su-perintendentu. Pri njem je bil tudi gov namestnik. Sprejela sta me 4.clo prijazno, podala sta mi celo roke. Dal mi j" delo v tovarni; zdaj popravljam "bokt-te" Kamor pogledam, povsod vidim same nove delavce; ni več tistih, ki so delali, p red no se je pričela stavka.; 1"» je- novih, šestnajsti stari delavec pa se je priplazil kakor lisipa do suhe kure. Za sedaj ne svetujem nikomur sem hoditi; do spomladi je res vse polno. — T. Kuhar.
Ogden, Utah. — Ker ni iz te dr-žave dosti poročil, sem se jaz namenil nekoliko pojasniti razmere v tej mormonski državi. Mislim, da po rudnikih in premogorovih so rojaki tako zktposleni, da nimajo časa za drugega kot kopati premog, m»i jim ga pa akr sproti požgemo, ker nas je zi*na obiskala v polni meri. l>lizo mesee dni ga ni bilo premoga za dobiti za gotov denar. Ako smo ga naročili eno tono. pa smo morali biti /.ado voljni, ako ga je eno vrečo pripeljal. In tako tarnajo po celi državi. Sedaj so pa morajo kapitalisti zagovarjati v sodni j i. češ. kdo je kriv, da ni premoga. Železnice se izgovarjajo, da je nenavadna zima iti da nimajo vozov na razpolago. Kje pa so vozovi1 Morda so jih prodali v Evropo za kom is prevažat, pa bolj težko, ker je preveč nemških podmorskih čolnov in zaplenjaeev po Atlantiku. O slovenski naselbini ne morem dosti poročati, ker v tem mestu sem sam s svojo majhno družino Sent ravno tako srečen kot oni Ribničan. ki je molil, da bi bil sam s (»iskri na semnji dan v Višnji gori; in v resnici je bil usli-ši*fn, bil je prav sam. toda nesreča je bila a sceno, ker je bil en dan pozneje '"priftiral", a prav sam je bil tam. Z delom gre polagoma tukaj, zatorej ne morem nikogar sem vabiti, posebno v teh zimskih časih, -laz sem zaposlen pri Southern Paicirie železnici kot strojnik v popravljalnimi za lokomotive. Zaslužim ne preslabo (4- centov na uro). Delamo sedaj devet m na dan in š*- nekak '•bonus" obetajo, samo dali ga niso še. S tem bi se človek pošteno preživel, ako bi ne bila taka draginja po celih Združenih državah, pri nas na za-padu ravno tako kot pri vas na vzhodu. Najhujši udarec za naše rojake trpine v t^j državi bo; ko ■bode država Utah s prvim avgustom tega leta postala suha. Kot nam kaže prihodnjost. bodo prišli časi v naši prosti Ameriki, ki bodo še slabši kot pruiki militarizem. -— Tem potoni pozdravljam vse sorodnike in znance po širni Ameriki, posebno še rojake v Pu tiblo. Colo., in se jim zahvaljujem, ker so nas obiskali in se udeležili sprevoda za našim ranjkim sinkom Edvardom Koss. Tebi "(Jlas Naroda"' «pa želim obilo naročnikov. ker v resnici si najstarejši, najboljši in naj pošt ene jši slovenski časopis v Združenih državah. Frank P. Koss. Ribničan
Clear Creek, Utah. — Tu vam
naznanim tukajšnje razmere v tej «ibirski kampi Clear Creek. Kar se dela tiče, delamo, <če dobimo železniške vozove, vsak dan; ali večkrat poslušamo, če bo tren kaj pripeljal. Torej moram reči, da smo z novim letom začeli delati vsak dani, ne vemo pa, do kd»i
j bomo tako delali. Mesec je okoli, kakor tudi leto in delavcu drugega ne ostane kaki»r zuljave roke. Smelo trdim, da so je življenje dvakrat jw>dražilo. odkar jaz tu delam, ali ika bi dražba primaknila kaj plač-e. se nič ne zmeni. Tako je z muni delavei. samo delaj. dokl*»r moreš. Kar se tiče narodnosti. je večina iirkov in Ita-lijano. slovenskih družin je samo šest in par samcev, pa >e ti. kakor mislim. b»»do večinoma spomladi
•	sJi s trebuhom za kruhom iz te mormonske keuipe. Kar se tiče zime. traja tukaj skoro devet me-seeev in • n mesec nirzlo vreme; torej naj cenjeni čitatelji mislijo.
. da j«' samo dva meseca nekaj to-l»l«>;e Sedaj km ain in p •/.•ii Ijatu vse Slovence p<» Združenil državah. — 1- Mihelich.
Iz Avstralije.
i
Ko je izbruhnila vojna, je imela Avstralija rešiti mnogo gospo-' darskih problemov- Oderuhi so 5 ravnotako padli po živilih, »la jih 1 podraže. Med živila, ki so važna ' za ljudska prehranitev, spada tu-1 tli sladkor.
Skozi mnogo let je bila slad-; korna industrija v Avstraliji za-'varovana z lokalnimi cenami, ki 1 so šle najvišje do £25 pri toni. ' Podjetniki so bili v zmislu zakona ' primorani zaposliti le belopoltue " delavce. Zakon je varoval doina-' če delavce iu podjetnikom je bi-1 Io nemogoče iniportirati cenene " delavce iz Indije in drugih delov Azije.
1 Svetovna vojna je vplivala tudi
-	na cene sladkorja v Avstraliji ta-[\ ko, tla je cena kmalu prekoračila
I	$2ii za tono sladkorja. Če bi vla-"|da dovolila, da se sme izvažati j;sladkor, bi nastalo pomanjkanje š na domačem trgu in cene bi šle ~ kvišku.
Ko je bil avstralski sladkor na potu v pristane, da ga nalože na
-	parnike in otlpošljejo. je vlada e proglasila, tla je ves sladkor vtad-i. na lastnina. S to akcijo je vlada Ii preprečila mahinaeije špekulan-i- tov, ki so se polastili tega važne-i ga živeža za ljudsko prehranitev
i| Seveda so bile v začetku t<-ž-
-	koče, ker je vsaka avstralska tlr-i žava svojemu produktu določila a |cene. Malo preje se je med na-
i	sadniki pokazala nezadovoljnost.
►	Dejali so, tla sladkorni trust ne '- ravna z njimi pošteno, mejtem ko i- je sladkorni trust trdil, da vsa i- krivda zadene vlado, ki določa o cene po napačni kolkulaciji.
e1 Avstralija je za sebe dosti pro-ajducirala, vendar je pa od svetov- , :-;nega pridelka importirala še 70. a 000 t. sladkorja, kar je povzročili lo, da so cene padle. Vprašanje, e ki se je rodilo iz tega razmerja, l- je bilo zelo kočljivo in se je dalo
•	rešiti le na ta način, da so držav-i
i1 ne vlade delale sporazumno z u zvezno-
) Zelo važno je, da sladkorni
ii	trust, to je Colonial Sugar kom-i! panija. nima tekmeca v Avstrali-
>	ji. Vsled tega morajo vsi ponudi-i- ti svoje pridelke trustu na pro-ii daj. Trust ima pod svojo oblast-n jo tudi razpečavanje produkta, nikar le ]>ovečuje njegovo moč.
a Zvezna in državne vlade so s«* r vsletl tega odločile, tla prevzame-h jo sladkorno industrijo. Trust jr i-j postal agent vlad«', cena je blia k|določena za sirov sladkor in tudi ?.;za ščišccn sladkor, ki je odhajal v na trg
rj Vlada ne bo dovolila, da še kr-'- daj produkcija sladkorja pride ii j pod oblast trusta. ampak ostane '►ipotl kontrolo vlade kot produkci I? ja pšenice in volne.
L-i	-
a;
".	Ruski plen.
0	Petrograd. Rusija. januarja. '" General Dimitrijev, bolgarski ge-Mneral, ki se je bojeval v balkanski 'i vojni proti Turkom, in ki je vsto-
pil v rusko armado takoj spočet-ka setlanje vojne, je izdal sledeče n.! dnevno povelje na svoje čete:
II	i "Ne hudi sneženi viharji, ne
1	strogi mraz. ne neprehodna moč-'; virja niso mogla ukloniti vašega
It ______
poguma.
Po dolgem boju mož proti možu s ste prodrli sovražno bojno črto ;" navzlic morilnemu ognju stoterih L strojnih pušk. Zavzeli ste utrdbe, ki so bile varne pred bombami in katere je sovražnik napravil v petnajstih mescih. 11 Molče ste zasedli utrdbe. Povso-j di ste si izvojevali pot z bajone-r toni.
» Med plenom, katerega ste zajeli, i je 30 topov, 50 strojnih pušk. 15 j tisoč pušk, 50 tisoč oblek, vojno a blagajno 264-tega infanterijskega i polka v znesku 350 tisoč mark in 1 10 tisoč steklenic žganja.
"Ker je vojska..." '
Lepo jesensko popoldne. Zlati solneni žarki »o kuhali inojo tesno »obien tako milo. kot bi me hoteli ljubko pokarati, čea: ali ni srreh, da ob tako raj&ko lepem vremenu tie i« v tem zatohlem prostoru T Pojdi in osveži si ovoje ude v božji naravi!
Parkrati se ozrem skozi okno — in sklep je storjen. .Samo en kratek u prehod moram napraviti, saj kdo v m. «[*e naletim leto* še na kak ta-Irp dan. kakor je danes.
Oirrnein se in hajdi na prosto!
Kain —? Kamor že. samo da bom preje na solneu.
Krenem &kozi "Zvezdo", ki je živa MprehajaJeev, kakor zrelo prosu vrabcev. Otroci se podijo sem ter tja in krilijo kakor žrjavi, odrasla mladina hodi polagoma in zaljubljenih popledov pori in doli, stare mamic« iu vpokojeni očke pa s»«d<evajo po klor>ieah in kramljajo. n a j brž e o nekdanjih, srečnih časih. **ki so brli".
**Ti ljudje naj le imajo svoje ve- j M*ljf. ali zame tu ne bo nič", sij misJuu in stopam mimo njih da-j
Tedaj pride iz bližnje slad»či-i
•'•arm- meni dobro znana, prileti iu trosi*«. nf«K-ii v roki precejšen zavitek. brezdvomno zelo idadke "vsebine.
Rada bi ne ji bila izognila, pa m bilo vec mosroče. Opazila me je in že j.- bila pri meni.
CI »l«»b«-r dan! V a« pa nisem videla že dolf?o. Kam pa. kam?"
"Na izprehod", ji odgovorim kratko.
' * Prav imate. prav. Le Idite, do >«• vsaj malo razvedrite. Pa kako lep ilan imamo. Oh, saj pravim, vs.> bi še bilo. le ta vojska in draginja. ta nas mori. Joj. joj, človek bi kar znorel."
Koteč klepetavi jrospej nekoliko pona trajat i. pokažem na zavitek. k» ira je držala v roki in pravim.
"(iiispa, le ne jtulikujte preveč! Dokler si za morete še kako tako shnlkttho privoščiti, pač ni še tako hudo.
"lini, hm", je pokašljala nekoliko v zadrejri. "vidite, to je pa tako. .laz nisem razvajena, res da n«*, toda dober, bel kruhek sem pa od nekdaj rada jedla. A kje naj zdaj dobim bel kruh—! Vojnega kruha pa moj želodec ne prenese. Nekaj moram je*ti in v nadomestilo kruha si kupim kak piškot ali torto. Dotler sem imela bel kruh, seveda nisem kupovala tort, a sedaj jih moram, če tudi so drage. Torej pa dobro se zabavajte na iz-prehodu!"
Po teh besedah se je k sreči šel dovolj hitro poslovila, iz česar sem sklepala, da ji morda opazka ni bila posebno po godu.
"Ha", se n si mislila. Btopa-joea dalje, "čemu li zdihuje ta /»'nska, ko ji vendar vojska še celo koristi. Prej je jedla 1*? kruh, sedaj pa prurrizuje tort«.*'
Naenkrat začujein za seboj glasen klic:
*<"'akaj no, greva skupaj!*'
Obrnem se.
7*<\ menoj hiti gospodična, ki je bila pred časom moja sostanovalka Oblečena je od vrha do tal v leskečo svilo.
"Kam pa si namenjena", me vpraša hitro so peča.
"Kam — še sama ne vem kam. (J rem na izprehod, a še niti ne vem dobro, katero smer bi si izbrala."
"Š* sama ne veš. no. Za je lepa. Pa ti jaz povem, kam pojdiva. — (,'ui. jaz imain v Tivoli sestanek, pojdiva nekaj časa skupaj! Pot je tja skozi lepa in solnčua!"
"V Tivoli misliš! — Dobro, pa pojdiva! Ti imaš sestanek, torej se mi itak kmalu izgubiš med potjo, jaz bom pa šla naprej do Čada. morda dobim tam skodelico dobre kave."
In zavili sva |*> Kongresnem trgu. potem skozi Nunsko ulico, ter ><• počasi bližali tivolskem parku.
itospodična je bila ves čas zelo zgovorna. Obirala je mimoidoče ljudi, razpravljala o najnovejši modi. hvalila in kritizirala to in ono. Slednjič je začela tožiti, kako je že sita vojake in te grozne draginje. "Kaj bo", kaj bo", je vadih niTa globoko iz srca.
"Veš kaj ti povem", ji rečem s k or o ne vol j no. dotakni vit se njenega svilenega krila. 41 dokler s* boš oblačUa v dragocene, svilene kostume, te še ne bo konce!"
"Pojdi se solit s svojimi opazkami ! Ti meniš, da zato nosim svl-leuo obleko, ker sc hočem postaviti v njej. kajne da!"
"Seveda, kaj pa drugega".
Nikakor ne. Poslušaj torej! —*
T ' .
Jaz bi si bila srčno rada nabavila obleko iz kakega drugega blaga. Pa kaj, ko se je vse tako grozno podražilo. Zlasti volneni izdelki so za časa vojne vsaj štirikrat poskočili v ceni. Meter najslabejše volne te stane dvajset, do trideset kron. Kam pa pridemo. Reci kar hočeš, izmed vsega blaga je š« vedno najcenejša svila."
"Tristo zlomkov, sedaj še le Vem, zakaj je letos ves imemtnej-si ženski svet v svili. Jej, jej, česa vse človek ne sliši in ne izve! Po tem soditi, kar sem čula ravnokar. ima ta preklicana vojska vendar tudi svoje dobre strani. Ko bi je ne bilo. bi se ti danes ne postavljala v svili."
Gospodična mi ni imela več časa odgovoriti. Oči so ji zažarele v nekem sladkem, razburjenju m molče mi je stisnila desnico. Nato je. kakor srna, zdirjala pod košat kostanj okrog katerega se je sukal mlad gospod.
Aha, torej tako! V duhu sem ji j ma voščila najboljšo zabavo, srčno želeč. da bi bila odslej vsaj že prosta nadležnih znaneev.
Ampak za en pouk sem pa le . bogatejša. Opazila sem sicer, da je i letos videti na ulici mnogo več svi-1 le kakor prejšnje ča«e, a kaj je j vzrok temu. nisem znaia. Sedaj vem in to .ie dobro, ker drugače, bi bila morda o eni ali drugi »o-| spe j ali gospodični, napravila si-j cer. tiho: a vendar napačno in še' eelo krivično sodbo, kar pa Bog varuj!
V takem in podobnem razmislje-v in ju, sem končno srečno dospela' pod Rožnik iu vstopila v obče zna-no Cadovo gostilno. Tam sem zaprosila nekoliko kave in hvala Bogu, dobila sem jo pošteno merico.
Oj sladka, rujava tekočina, ka-i ko sem se je razveselila, uzrši joj Po dolgem času zopet enkrat stati! pred seboj. Po dolgem času, pravim, kajti moja nilekarica. ki mej je zalagala z mlekom redno več, dolgih let. se mi je izneverila po i vseh paragrafih. Ta ženska, ki! s^m toliko stavila na njeno zvesto j bo. da bi bila brez odloga če treba.! ne enkrat nego vsaj trikrat prise- j gla, da me ne zapusti, če tudi tra-| ja vaj na še celih deset let, ta žen-1 ska pravim, ni rekla ni bele ni črne, ampak se je pred tednom dni kar lepo "po francosko" poslovila od mene reviee, ki sem od tedaj rada ali nerada, dala slovo slad-j kernu in okrepčujočemu zajutre-: ku. —
Ni čuda torej, da sem po tako dolgem postu, zaužila izvrstno ka-| vie o z najboljšim tekom....
Kazalec na uri je lezel na pet in i ljubo solnčece se je zelo pomikati j Rožnik. Poravnala sem račun iu; se_pripravila k odhodu.
Ravno ko sem stopila iz sobe vun na dvorišče, pridrči v .smeri oa me sta sem, lepa kočija in obstoji tik' pred gostilno. Mimogrede sem o-pazila, da je izstopil iz kočije neki. j srednje velik gospod, a dalje bii me ne bilo zanimalo prav nič več, I da se ni ta "bogsigavedikdo" zaletel k meni in mi molil desnico
"O servus! Vendar vas enkrat vid m po dolgem času!"
Jaz sem osupnila. A venaar — kje neki sem videla že tega clove-' ka----?"
"Gospod, opristlte! Jaz vas ne j poznam!"
"Ne poznate me — o pa vendar! Le škoda, ko ste v časih že I tu ali tam izrekli zame dobro be-t sedo, da sem lažje izpečal kak j stroj, ali drugo podobno ropotijo."
"Ah. naj. saj res. I kdo bi vas! poznal, zlon\J*a. ko ste tako napre-! dovali. Vi ste 'železni Peter'!"
"I kakopak!"
Bodi omenjeno mimogrede, dal ie bil železni Peter potnik neke ve-! like železninarske tvrdke na Du-t uaju. Hodil je po kmetih, ponujal in ra/-pečaval poljedelske stroje in drugo železno orodje. Vsied tega »e ga je prijel priimek, 'železni Pe-!	Pa mož ni prav nič zame-i
rH. nego še celo znekakim zadovoljstvom vzel na znanje.
'Torej, kako vam gre, železni i Peter!"
'Hvala za vprašanje, toda ial,' pohvaliti se ne morem. Moj zaslu-j žek arre pod nič. Moje zveste, kmet- j ike odjemalce je pobrala vojna.' ženske se pa itak nič ne razumejo na tako stvar. Da bi prišli že sko-i ro boljši časi!"
"Ampak, ljubi gospod Peter, jaz bi pa sodila, da vam gre vedno i bolje. Včasih, kakor se spominjam, ste hodili okrog kmetov peS. sedaj se pa vozite v kočiji."
"Ha, ha. menite da se vozim v kočiji vsied bahavosti! Ravno narobe. Mnogo raje bi hodil pai, kot j sem v onih časih, ko so veljali do-j bri, trdni čevlji k večjemu dvsjsrt
\ . ■ kron. Sedaj me pa staue par za-(
lepljenih in po večini papirnatih škornjev, šestdeset do sedemde»*t kron in vem, da ne bo dolgo, ko bo treba za tako ničvredno ooutev šteti kar eelih sto kron. Potem naj se pa drznem v slabem, deževnem vremenu iti par ur od Ljubljane peš. pa se ti napije kakor gooa m začne razpadati kar na štiri dele in jaz znam priti lepo bos domov. Res .dragi so izvoščeki. zelo dragi, pa vendar če se peljem, si vseeno več prihranim na čevljih, kakor pa če bi hodil peš."
"O saprlot. zopet nekaj novega ! Gospod Peter, potem pa le goreče molite, da bi še dolgo trajala vojska, se boste vsaj dalj časa vozili v kočiji!"
Železni Peter bi bil govoril še na dolgo in široko, toda mene jo začel pretresati hlad. Po kratkem poslovilu sem odrinila, zopet za en pouk bogatejša, nazaj proti me<-stu.
Potoma sem se domislila mojega pokojnega deda. ko je rekel nekoč, govoreč o svojem prijatelju:
'Imel je veliko premoženje, pa zapravil vse. prav vse. Pa kako ne bi. ko je pa ta bahač najel kar konje in kočijo in se vozil okoli."
Ha. kaj bi dejal čestitljivi starina. ko bi se sedaj dvignil iz groba ____!
Prišedši v mesto, zagledani v neki ozki ulici gručo ljudi. Radovedna, se je li morda pripetila nesreča. grem bližje.
Pa ni bilo nič hudega. Gruča, obstoječa po večini iz žensk in o-trok, se je dreujala, suvala in kregala pred pekarno, v kateri »e .ie razdeljeval in prodajal vojni kruh. Tam službujoči stražnik je skušal vzdržati mir in red in je spuščal k posameznike v pekarijo.
Nc vem, ali naj bi pripisovala svoji neprevidnosti, da sem zašla preblizu te. suvajoče se gruče, ali je to zagrešil v svoji nerodnosti neki prileten postresček, skratka: mož je- s svojim širokim in težkim stopalom tako pritisnil lia mo>% občutljivo kurje oko, da sem zakričala bolečine in pahnila nrrod-neža precej brezobzirno od sebe.
"Oprostite, ne zamerite mi", se je hitel opravičevati. "Od treh naprej že stojim tu. Moral sem potisniti naprej, drugače bom čakal še dve uri. preden pridem na vrsto. Kaj bodo rekli moji lačui o-tročički, ko me tako dolgo ni s kruham. Ne zamerite prosim, saj veste, vojska je vojska!"
Na njegovo gostobesedno opra-vičenje sem ga ošinila molče z jeznim pogledom, ter jo odkurila — vkljub temu da sem precej šepa-la — urno in naravnost domov. . Pred hišnimi vrati dohitim našo postrežnieo, starikavo ženico, ki je nosila na rokah nekaj, kar je bilo podobno starim, oguljenim vrečam.
"O, Katarina", jo nagovorim kazaje na vreče, "vi pa gotovo nameravate pričeti kako dobička-nosno obrt."
"Zakaj pa ne! Ne bilo bi napačno. sedaj so hudi časi", odrrovori mi pol v šali. pol resno ženica. — "Sicer pa to niso cele vreče ampak le posamezni kosi od vreč."
"Pa čemu vam bo to T"
Ah, naj vam kar po pravici povem. Spodnja krila imam skorv. vsa raztrgana. Da bi si omislila nekaj novih, na to reva seveda ne morem misliti, ker je blago tako neznansko drago. Danes stm pri gospe j N. snažiia sobna tla. Njena kuharica mi je vrgla več takih-le reči za pod noge. Jaz sem si izprosila tole in sedaj bom hvala Bogu, vsoj nekoliko popravila moja razcefrana krila. Lepo sicer ni, ampak zaleglo bo pa le. Kaj pa mislite. sedaj je vojska!"
Bravo Katarina, le dobro zakrpajte! Vi ste pač varčna in razumna ženska, ki si zna pomagati v sili", ji rečem smehljaje ter odhitim skozi vežo in po stopnjicah v svojo sobo.
Hišnik, ki stanuje ravno nasoro-ti moje sobe, je sedel na pragu. Ves sključen je tiščal med koleni škorenj, na katerem je bilo le s težavo še zapaziti sledove nekdanjih podplatov. Z desnico je grabi« ogromne klešče, v levici je pa stiskal teciko, železno žico ter strahovito stokal in klel.
Sklonem se k njemu:
"Za božjo voljo, hišnik, kaj vendar delate? Na prvi hip sem mislila, da ste nocoj piskrovez. ali kakor vidim, ste celo " čevljevez'' Od kedaj pa se razumete na to najnovejšo obrt?"
Hišnik vnovič krepko zakolne, odloži klešče ter potegne z umazano roko po potnem čelu.
"Najnovejša obrt — ha, ha, le ne norčujte se preveč! Če bo ie kaj časa trajala vojna, se bomo moraK s to obrtjo	til —
Menite li. da sem se rad lotil teb škarpov? Toda sila kolo lomi. Če- 1 viji so raztrgani, čevljarjev ni, pod ^ platov še manj. kaj mi je kazalo,s drugega, kakor da si pomagam 1 sam, kakor vem in znam. Kar ta-j kole bom preluknjal rob podpla- t tov in gornjih delov, potem pa z ' žico trdno skupaj zvezal. En čas bo že držalo."	1
*'Hišnik, vi ste mojster", sem ' ga pohvalila na kratko in da bi ga ne motila pri njegovem, trudapol- * nem delu. sem se zaprla v svojo ' sobico.
Vsedla sem se k mizi iu podprši : glavo ob desni komolce, začela premišljevati današnje dozivija^-e.
Ti prečudni. zagonetni svet. Bog 1 te razumi.... !
Zato ker je vojska, jedo eni torti' iu zato ker je vojska se drenja-jo drugi po «•« le ure pred prodajalno. da dobe košček trdega, voj- ' nega kruhka. Ker je vojska, se o-bla«"*ijo nekatere ženske v svilo, dočim druge, zato ker je vojska, šivajo na svoja raztrgana krila krpe starih vreč. In ker je vojska, se vozi ta v kočiji, med tem ko oni, zato ker je vojska seveda, veže z žico svoje raztrgane škarpe!
In če vprašam tega ali onega, za kaj je tako in ne drugače, pa ti malomarno skomizgne z rameni iu re<V v nekam eisto flegmatlčnem tonu :
"I nu, kaj hočeš! To je vse zato. ker je vojska!"
Kako bo?
V Parizu živeči dopisnik lista "The Chicago Daily News". -Paul Scott Movrer je priobčil te dni v svojem listu nekaj zanimivih satiričnih proroških vojnih novic. katere bomo morda čitali 1. 1996. ali čez 30 let. če bo sedanja vojna trajala še toliko časa-
To satiro je označeni dopisnik posnel iz francoskega vojaškega lista "Le Diable au Cor", katere ga izdaja v francoskih strelskih jarkih neki francoski oddelek al-pinskih strelcev.
Te novice bode morda priobčil največji francoski dnevnik "J.e Matin" v Parizu 10. novembra 1. 1946 v sledečih odstavkih:
"Po 32 let trajajoči evropski vojni je social-demokratični centralni odsek zopet izrekel svojo vdanost visoki cesarski vladi (menda nemški?) in je stavil vso odgovornost te vojne na Belgijo-
Vsied odloka vrhovnega armad-nega poveljnika se dovoljuje vsemu vojaštvu nositi na svojih suknjah 40 centimetrov daljše rokave. To se je odredilo, da bodo vojaki lahko našili na iste vse prize glede službovanja. (Sedaj pri-šije sleherni vojak vsakega pol leta pol leta košček barvanega traka na svoj levi rokav; za vsako rano pa en križ na desni rokav.)
Doznalo se je, da ne zna večina mlajših vojaških novincev ne čitati, ne pisati, vsied tega je izdalo vojno ministrstvo ukaz, da se morajo vršiti večerni podučili tečaji v strelskih jarkih.
Ker so sovražne bombe potopile zopet 3 nadaljne potniške par-nike. last Združenih držav, je poslal predsednik Roosevelt, prav-karšni naslednik Mr. Ilughesa — cesarju Viljemu ponovno protestno noto, na katero še ni dobil odgovora. Številka note je 2678.
Da se zamore uporablati vse življenske sile naroda, je vlada nedavno ustanovila kor prostovoljcev — brez nog.
Predsednik republike (francoske) je nedavno v navzočnosti množice ljudstva izročil temu eli-te-koru na trgu Esplanades den Invalides krasno narodno zastavo.
M. Honnorat. državni poslanec, ki je še leta 1916 sestavil zakonski načrt, da bi se v poletnem času pomaknilo čas za 1 uro naprej, je izdal sedaj nov predlog za popolno odpravo mesecev december, januar in februar. Te mesece se bo odpravilo vsied tega. ker se v tem Času porabi preveč kuriva.
Na Grškem se splošno govori o odstopu Venizelosa T. Neki gotovi Konstantin, ki je živel več kot 30 let v Aix les Bains v neki meblinari hiši — je dospel te dni v Solun z večjim oddelkom upornih republikancev.
Minuli petek je izvršila naša zračna flotila. broječo 10,000 ae-roplanov drzen napad na sovražnika pod poveljstvom generala Navarre. Naši letalei so z harpuni zajeli neko kavalerijsko divizijo blizu Schlestada S temi harpuni (ostvami) so premestili vse moštvo, konje in proviant v Puy i de Dome.
Komi&arijat je preskrbe! vsa- ' kega vojaka z takozvanimi švicarskim armadiiim nožem. Ta nož sestoji iz 8 kliuj v različni velikosti, vsebuje tudi žago. sveder, kladivo, pedometer, avtomatično tehtnico in aparat za polivaluo kopelj.
Včeraj je bila dograjena druga podmorska železniška proga med Cherbourgom in New Yorkoin- J
Pariški komisarijat je določil, t da naj se pošlje vsled pomanjka- , nja mesa v Pariz sleherni dan 12 vagonov podgan, katerih je v strelskih jarkih v izobilju. Priča- I kuje se, da bodo sedaj to meso tudi po vseh pariških hotelih in restavrantih uvedli, ker drugega mesa sploh ni več na trgu.	j
Novi oblegovalni top pri But- j te-Montmartre izdelan iz brona,! zaplenjenega pri Verdunu. je pri-1 čel včeraj uspešno obstreljevati' mesto Essen.	'
Ta top. ki tehta 100,000 ton, i lahko izstreli 4000 klg. težko kro-! glo v daljavo S kilometrov. Moštvo uslužbeno pri tem topu je j popolnoma oglušilo in znorelo te i kom 24 ur.
M. N. Durond, član Narodne j zdravniške akademije poroča, da , je v .Južni Franciji popolnoma j zmanjkalo Francozov, coltskega. francoskega iu latinskega plemena; sedaj tvorijo ondotno prebivalstvo le afriški zamorci."
Sirom Amerike.
Tekom prvega leta. kar obstoji kompenzacijska postava za dfržavo Colorado bilo je izplačanih po poročilu industrijalne komisije dala vcem za poškodbe svota 540 tisoč dolarjev. Prej je znašel znesek, ki se je izplačal delavcem po dolgotrajnih tožbah. $220.000.
i
Državna legislatura v Springfield, 111., se bo bavila z jednim glavnih vprašanj, namreč »lede državne prohibieije, ki naj se preti loži volil ceni države Illinois v glasovanje leta 191 S.
"Suhaei" trdijo, da imajo pet glasov večine v senatu. *4mokri" pa pravijo, da imajo deset glasov večine v poslanski zbornici.
Cedar Rapids, Iowa. — Tovarne Quaker Co. so vsled stavke zaprli. Nad 700 delavcev in delavk šlo je na stavko. Stavk ar.p izro čili so sedaj svoje zahteve družbi, ki pa ni hotela ugoditi. 400 delavcev. ki so še ostali na delu. je družba za časa pogajanj odpustila od dela.
— George CaJlarno, načelnik državnega urada za mestno računovodstvo. poroča v svojem letnem poročilu, da dolgovi 868 mest v državi Iowa vsled prohibieije groz no rastejo. Ti dolgovi dosegajo sedaj skupno svoto $21,591.587. za $1,473.505 več kakor leta. 1915. — Vrednost posestva mest pa znaša $424,932,705.
Dubuque, Iowa. — Vsled ponarejanja denarja zaprli so nekesra Polonskejra in Boloviea.
HA*I ZASTOPmKI.
kateri oo poobiaHsni pnfr'Ta** aaroO aloo m "Glas Naroda" ta knjigo, ka kor tudi oa vso druga » mIo stroko flpodajofio poolo.
Jssv LM, Artu te skota: Mlhaol Obar.
8m Fran cista. GaL: Jakob Lorfa.
Dsiiu. Oak: Frank Skraboe.
lisiilBib Osla.: Jerry Jannlk.
Pa akte. Oslo.: Peter OoH«. Frank lanosfa ta John Gorat.
Salida. Golo. in okolica: Louis Caste! l o.
•UfaiM. lad.: UsMrt Bolakar.
Indlsnapslia lad.: Alois Bndsua.
Wood—srd. la. te okolica: Loka«
Anrora. 0L: Jernej B. VarbM.
CUeac«, DL: Frank Jnrjov—.
Deaas. HL: Dan. Badorlaa*
Mit, HL: Frank Louricli, J odo Zaletel in Frank Bambich.
La Salle. HL: Mat. &nmr>.
Naksaais, HL ni okolica: Math.
TOUČNZ KXJIOK:
Ahnov neniikoanglefld toi-
mai, ves an	>-.80 ltitri računar	—.40 i crJcvena zgodovina	. -.7U Poljedelstvo	—.M Popolni nauk o čebelarstvu, veran	$1.09 Postrežba bolnikom	—il Sadjereja v pogovorih	•—.28 i Hlov.-angleiki in angl.-
slov. slovar	.M ■
Slov.-angl. in angL-slov. slovar	1.5«
Trtna ni in trtorej«	—.40
Umna živinoreja	.—.94
Umni kmetovalee	—JI Veliki slo vensko-an gleiki
tolmač	|IM
SiBAVNI IM RAZNS DEUOB KNJIGI:
f>oli s orožjem!	•—JM
Hubad, pripovedko. List
■vosek po	JW
Leban, 100 boril	+-J2Q
Trojka, povest	.—.80
Vojna na Balkanu, 18. srea. $L86 Zgodovina e. Ink. poipolkm
it. 17 s slikami	—f*
Življenje na avstr. dvoru ali Smrt eeaarjeviea Rudolfa
OPOMBA: Naročilom j« prila tovi«i. potim aakonUi m^ ^oftte
(Tragedija v Mejerlingu) —.71
BAZOLEDHIOB:
Newyorlke s ovetlieaml, humoriatične, božične, novoletne in velikonočne, komad po	r—.n
dueat po	—il
aJbnm mesta New York* s krasnimi slikami mali —il
KKMLJBVTDI:
fidruienih drla v nudi	«—.18
veliki	^-11
^strijsko-ltalijanska vojna
mapa	^-.1»
balkanskih drdav	i—.18
ffvrope, v oboji	—J&Q
Vojna stenska map«	gl.58
Vojni atlas	_J8
Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansss Montana, Ohio, Pennsylvania. Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in voek drugih drfavpo	^it
wstro Ogrske mali	i—.18
eli svet	«Jfl
^elika stenska mapa 0. S. na drugi strani pa mU ml	HJ8
Mi denarno vrednost, bodisi v go-^ »
CENIK KNJIG
kntere iona v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST. MEW YORK, N Y.
Kaj je vojna?
Rojakom v Ameriki je znana vojna le iz časni- j fckih poročil, iz raznih opisov in pripovedovanj, v j resnici je pa ne poznajo in niti ne slutijo, kakšne so njene grozote.
Največja zločinstva
i > kar jih pomni človeštvo, se izvršujejo zdaj v Ev-
• ropi. Ljudje stradajo, trpe in umiraio ter zastonj
1 čakajo rešitve.
, "Boj proti boju"
to bi morala biti deviza vsakega človeka dvajse-I tega stoletja. Žal, da imajo še vedno največjo be- j i sdo vladarji in diplomati, ki po svoji volji delajo ! in ukrepejo, kar je
I slabo za narod.
! Med ameriškimi Slovenci bi ne smelo biti niti ; enega, ki bi ne bral knjige slavne pisateljice i Berte Suttnerjeve
I "Doli z orožjem!"
. Knjig imamo le še malo v zalogi in zato naj jo vsak, ki jo hoče imeti, čimprej naroči. — Stane 50 centov.
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
fuhlk Mbm.: JnrlJ Kota*
OtiHll Mino. ta oaurtlee: u Hlbfeiujc, Mina.; Itsu Pou0«l KUzville, Mino. in okoUcn: Jot Munich. NMieaiO, Mil—,: Geo Maohi New Datath. Minn.: John Jen. \ Virginia, Minn.: Frank Bn»< < . 81. beoia, Me.: Mike Grahn. Klein. MmiL: Gregor Zob«. Great Falls. MsnL: Mem i •• . Keuodnp, Mnnt.: Toma! Paun» Diwmb. N. M ex.: Mike Kriv.o Govrandn. N. Kari SternlAa Little Falls, N. V.: Frank Gregor k* Barberton, O. in okoliea: Matb Kramar in Xxxiis BalanL Bridgeport, U.: Frana Hwv»«. CeUinwood. O.: ICattL SUimt^ Cleveland. Ohio: Franc Sakaer. i MariuCič. Cli&s. Kariiuger, Jakol Resni k, John Prostor In Frank Meh Lorain. O. In ikoUcs: i Kamte u Nilee, Ohio: Frank KngotM Voongatown, O.: Ant Klkel) Oregon City, Oreg.: II inaria \lleghenj, Pa.: M Klarlvl. AaSbridge, Pa.: Frank Jaafe BeeaeoMr, Pa.: Lcrala llrinar Bridgeville. Po.: Uudolf PleierAefe Braddoeb, Pa.: Ivab (v-rr, Bordine, Pa. In ukolira: ioht Demfiar.
Gonaneborg. Pa.: John Kokllea Cedi, Pa. lo okolica: Mike Kosova« CoocoUHigh, Po.: T^an Pajk ln Vir Roranfiek.
riaridge. Pa.: Anron Jerina Oorragh, Po.: Drajoirl.i t»ta*i« Ponlo. Po. lo afcolieo: Jowi<i>
! Czpert, Po.: Frank TrebeCo.
Forest City. Po.: K. Zoior ta Fnsfl i iyDen in Math. Kamin.
K are 11. Po.: Anton Valentin«!. Greensborg. Pa. In ekoUeo: fttiH Novak.
(rvin. Po. In efcoUeo: trt Demior. iohnatown. Po.: Frank 'Jabrenjo ta <«tin Polonc. Luzerne. Pa. In okolica: Anton
i • »4 »liil k.
ntodow Lands, Pa.: Georg Bcnolta, M«en Run, Pa.: Frank Maček. Pittsburgh. Po. in okolico: Z. Jokane,
i. Pod v as u i k. I. Magister In U. H. Jakoblcb.
South Bethlehem. Peuno.: Jernej Koprivgek. tMedUo. Po.: Anton Hren. • Unity Sto^ Po.: Joseph SkerU Verona, Pa. in okolico: J. Brosicb. West Newton, Po.: Josip J or an. Wiilock, Po.: Frank Seme ln J Peternel. Tooele, C tab: Anton Polde. Winterqnorters. Utah: L. Blaficn | Block Diamond, Wash.: G. J ' 1'orenta.
Thomas, W. V a. In okoHeo: A i Korenrbar
Kenoeho, Wis.: Aleksander Peodlr | Milwaukee, Wis.: Joalp Tratnik la Aag. Collsnder.
Sheboygan, Wis.: Heronim dretiia Is , Martin K<>s ln John StampfeL
West Aliis. Wis.: Frank Skok ti Anton Demšar, auck Ssrtnga, Wjo.: A. Justin. Val I <*»«Hrh ■> V«l#>nt1«t UiHmi
Ba. Ckteago, DL: Frank Oonso HphjfMi DL: Matija Barboril Olhdj. DL: Matt Hrlbornlk Wankgan, DL in okolica: Frank PtkorSek in Matb. Ogrtn. Cherakoo, Baaa.: Frank Bolsait OakabM, Baaa.: Joa f—tte vVaaUla. Bona.: Frank »■«»•
kcruL a* Muk aifm
^Kan!^ Mike FeaelL
ii^jurgL h SSTmSr
SLOVENSKO
D	Bi
_ jŠ&k^ _
podp. društvo	svete Barbare
1- -
IA &DOTJIII DlŽiVI SSVERHI a Sedež: FOREST CITY, PA.
■■i	n. JUOVJB IMS t driarl PaMjIiMji,
GLAVNI I KADNIKI:
Pndaadnik: F. S. TAICHER, «74 Ahsay Ave., Kock Spring«, Wj®. Pudpradsednlii: JAKOB DOI.ENC, box 181, Broughton, Pa. Tajnik: FRANK PAVLOVClC, box 647. Forest City, Pa. PoMCnl tajnfk: AVGUST GOMTIŠA, box 310, Foreat Oktj, Pa. Blagajnik: JOSIP MABINČ1Č, 5805 8L Clair Ave., Cleveland, Okla Zaupnik:
NADZORNI ODBOR:
Pradaedulk nad*. odbora: JOSIP PETERNEL, box 95, Willolk, Pa. L aadaornlk: JERNEJ HAFNER, box 9G, Federal, Pa. Z nadaomlk: IVAN ORO&ELJ, 885 E. I37tb St., Cleveland, Obla
POROTNI ODBOR: Pmdaednlk !>orut. odbora: MARTIN OBREŽAN. box 72. E. Mineral, g««« L porotnik : FRANC TtROPČIČ, R. F. D. No. 3, box 146, Fort Smith, Ark, Z porotnik: JOSIP GOLOB, 1010 So. 14th St., Springfield, IlL
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOSIP V. GRAHEK, 843 E. Oblo St., Pittsburgh, Pa.
Uradno glaailo: "GLAS NARODA", Sli Cortlandt St, New York, N. T.
Cenjena društva, oziroma njlb uradniki so naproxen! pošiljati vse dopise direktno na glavnega tajnika in nikakor drugega. Denar naj se pa po-tUja edino potom poštnib, ekspresnlh ali bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov, na naslov: Frank Pavlovčič and Farmers 4 Miners National Bank. Forest City, Pa.
V slučaja, da opaxljo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nenudoma naznanijo uradu glav. tajnika, da as ssmore napako popraviti.
Štefan Nemanja I.
i >
srbski veliki šapan.
I }
Zgodovinska »»lika. Fr. Jaroslav.\
Slovanom je treba, da skrbno j vprašujejo in spitmavajo slavna.' dela svojih prednikom, da m: v I njih obedujejo ter da vitli jo, kajj' je t,-eba storiti tudi njim da pro- 1 slavijo Slovanstvo, da srn poviša- 1 jo do one stopnje sile in razvitka,,1 na kateri je /r atalo pod nekda-j* njimi »vojimi vladarji.	j1
V «rl»aki zgodovini na primer!^ nahajamo mnogo miličnikov, ki ko ' a svojimi doli pridobili in zapu ;' ntili v«iM slavo sebi iu svojemu 1 narodu. Zlasti v vladarskem do 1 nui Nemauieev nahajamo zname 1 Jiite vladarje, ki so s svojimi deli ' proslavili sebe, nar«*l pa povzd*-;' nili in oč vrstili. Fvdeti najzname J1 nitejših vladarjev te rodoviae j«- 1 l>il sam Štefan Neman j a I., ki je • osnoval to rodovino. Njegova deLu po svoji važnosti za srbski narod i se morejo vaimredovati z deli naj- j znamenite wh vtodarjev. Kar je i NtMnceim Karol Silni ali Henrik I. « iti Angležem Alfred Silni, to je | Srbom Stefan Nemanja l., veliki l župan.	i
Zelo žalostne so bile okolnostijj srbskega naroda preti Nemanjcm. 1 Srbi, razdeljeni v mnoge male ob-jl lastnije, so imeli mnogo poglavar- 1 jev; ali ni eden izmeti njih ni bil 1 vsem gla> a; ne eden ni bil vsem t vrhovni gmpodar. Njegove raztr > gane sile niso mogle storiti nič ve-'« likega. Srbi takrat ni*o bili toliko ! močni, tla bi se bili mogli ubraniti * splošnim nepm j atrijem. Grki /Ji «*ne, Madjari z druge, Hcnecani.? s tretje m liolgurri s četrte strani i .so neprenehoma napadali Srbe. 1 ki so se nahajali, dejal bi. meti j i Atiriiui ognji. Vsi ti sosedje so i imeli velik vpliv kdajpakdaj na ' srbski narod iu kdajpakdaj na ne-|i katere srbske oblastnije. Zlasti i veliko škodo so delali srbskemu j narodu Bolgari iu Grki s svojimi spletkami in s svojim vzajemnim', postopanjem. Oni, kadar so do-\ speli do nadm oči, so pehali in za 1 menjavali po svoji volji srbske' vladarje in podkurjevali v srh i skeiu narodu upore sebi na korist Srbom pa v pogubo. Polnili pet 'i sto let (od <»40 do 1144} so preži veli Srbi v vednih notranjih bor-j bah. v es ta čas, v nepretrganem odbijanju tuje liadoblasti, katera'; je hotela Srbe brezpogojno pod-', vreči sebi, so bili Srbi razdrobijo • ' ni na več oblastni j brez Občne vrl hovne vlade. V teni času so se po-j ka-*>vali kdajpakdaj poedini zna meniti vladarji, ki so podvrgli več srbskih oblastni j »Vaji vrho^*-ni oblasti, ki so razvili do voljno moč proti splošnim neprijateljem' iu proti notranjim nezadovoljni-kom in ki so delovali na to, da spojijo vso Srbijo v euo eeloto in ustanovijo veliko srbsko -državo. Ali deca takih vladarjev je delila oblastni je med sebe, katere je» očal spojil s krvavim znojem v eno, in tako po večkratnem poskusu, da povzdignejo eno veliko ia moono-
srb.sko državo, so ostali Srbi raz-:, trga ni na več malih oblastnij, o-stali so vedno neznatni m slabi. M V takem žalostnem, raztrganem 1 stan ju so bili Srbi dolgo časa, vse do onda, ko je prevzel vlado nad sirbskkn narodom Štefan Neniaatja 1 I. On se je narodil v Ribnici, v ! Zeti nad Podgorico bllzo starega 1 grada Dulrtje leta 1113. Zbog ne- ' ke velike vstaje, katera se je < vzdignila v Srb*ji, v Duklji, Tra- M vuniji in Dalmaciji, jo bil ipnmo- 1 ran Nemanjev oea pobegniti iz. < svoje zemlje in odšel v Duklje in 1 tu v tlukljanski oblastniji se mu * je narodil sin Štefan. V teh po- * krajinah je vladala takrat mani- 1 hejska herezija in zato je bil Nc- < manja krščen po obredu te here- ' /ije. Ko je pa odrastel in se je po- * vrnil k svojemu očetu v njegovo 1 stolno mesto, je bil sredi srbske I zemlje krščen drugikrat po obre- * du pravoslavne cerkve in od pra-vosl a\ nega a rb ije reja. Nemanja j je bil takra-t star 30 let.	| s
Nemanja je imel tri brate, med 1 akterkni je bil on najmlajši, pa » je svoje brate privezal s telesni- i mi in duševnimi lastnostmi. Po s očetovi smrti razdelijo bratje za- i puščeno jim oblastni jo. Nemanja 1 prejme sredino oblastnije. Neona- < iijevi bratje so kmald spozifali. da j jih Štefan presoja v v»»h stvareh, s torej so jeli bati so ga, in prav I zato tudi so ga deli v sredino, da < bi se mu mogli lažje braniti. Še 1 bolj pa so se prestrašili, ko je Ne * manja postal prijatelj grškega ce- i sarja Manuel a Kcmnena, ki je že j dalj časa želel videti in poznati i Štefana, čegar ime je že takrat i slovelo daleč na okrog. Ko je Ne i manja prišel k grškemu kralju, »prejel ga je prijateljski, poljubil i ga in dal mu na dar GlubočLco > ta!- o, da ostane imetek njegovi j rodovini. Nemanja se je s tem j utrdil v svoji očeta javi. ali njego-t vi bratje, pla.šljivo okolo sel»e po-!i irletlujoč, so mu stregli po živi je- i nju.	i
Nemanja je bil vrlo pobožen in i je zgodaj Ai^el zidati eerkve in .i samostane ter jih obdaroval z raz- * nimi predpravieami. Bratom ni ; bilo to po volji, da je Nemanja i I tako začel razprostirati svojo ob-M Most, torej so prišli k njemu in mu < očitali: "Zakaj zidlaš cerkve in|< samostane, pa se z nami o tem nej. |dogovarjaš;" A Nemanja jiii za-'s jvrne: "'Bratje, čemu mi oponaša- 1 (te? Kar delam, delam za slavo i , božjo, in če je dobro, naj je meni 11 ; dobro, ako je pa napačno; naj je i* meni napačno." Bratje niso bili i ; zadovoljni s takim odgovorom,; I potuhnjeno odidejo ter se pogovo-;i {rijo. da Nenianjo pogubijo. Bali i .pa so se očitno po g ubiti g«, ker i j narod je j ako ljubil Nemanoo za- i I r«(di njegove krasote, dobrote, po- < liožnosti in junaštva, torej so ga ' skrivaj pograbili in vrg-li v neko, jamo. Nemanja v jami ni poginil, j nego se je rešil, povrnil med svoj narod, osvojil svoje in svojih bna-tov pokrsjine, nje pa pognal. J Nemanjevi bratje, pregnani iz < svojih oblastnij, so odšli k Grkom, da ž Ajihovo pomočjo, ipa na škodo naroda, pobijejo svojega naj-'
mlajšega brata in nazaj prisvoje izgubljene polcrajine ter tki Neman ji iztrgajo iz rok vso Oblast, katero je imel nad srbskim narodom. Nemanja stoere svoje Srbe in vojski se srečata pri Zvwranu. Naslednje jutro se udarita vojski, i Nemanja pobi je svoje nenrij atelje, mnogo jih je obležalo, oslteii so se pa razbegnili. Na tem begu se je zadavil en Nemanjev brat, za ostala pa ne ve, kaj se je i z njimi zgodilo; prejkone sta se podvrgla oblasti svojega najmlajšega. ali najizvrstnejšega brata.
Od te dobe je začel Nemanja1 resno skrbeti o tem, da vse srbske zemlje, kolikor je mogoče, v edin-stvu obdrži, da vse Rf>oji v ene državo, katero je na vsak mogoč način želel utrditi, razprostraniti m okrepiti. On je zgodaj začel udarjati na giškc zemlje, v katerih so Srbi živeli, in na one zemlje, katere so se razprostirale ob Jadranskem morju. Takrat je Nemanja še nekaj priznaval grško oblast nad seboj, aii že takrat so Grki začeli spoznavati, da je Ne-mairjri človek nemiren in nesitega duha. da se okrepljuje. Grški car Manuel je imel mnogo bojev z Madjari in Nemanja je takrat navadno miroval, ali je eelo tudi pomagal s svojo vojsko Grkom. Ko pa Manuel umre. se proglasi Ne-1 manja za samostalnega vladarja; srbski zemlji in začne vojno z Grki. v kateri osvoji, nekaj pa tu-i di razruši različna mesta. Potem' se obrne ina primorsko stran, ne Dalmacijo, in tudi todi si veliko' prisvoji, na primer Bar. Skader.j Nemanja je takrat silno razpro-l stiral svojo državo na vse strani,! ko pa llGfJ. leta tudi Bosno osvo-l ji. slinšale so vse Rrbske zemlje! Nema njo. Srbska država se je ta-j krat razprostirala od Donave, Sa-I ve in Jadranskega morja gloiboko| v Albanijo in Makedonijo.
Od te dobe so pričeli Srbi zavzemali na iztoku Evrope zname- j eiit položaj, ki je jim od tki v naj pripadal iu katerega so znali po ! rabiti v svojo korist. Srbi, raz-j cepljeni na mnoge oblastnije. ni i so imeli svoje vrhovne glave, sol morali slušati in podložni biti sedaj eni, sedaj drugi sosedni drža vi, ali one države, katere so obdr-žtavale in varovale nekako sarao-stalnost. so bile večjidel neznatno; stauovniik so sicodlikovali z edinim junaštvom, s katerim so napadali svoje sosede in s katerim so se branili tujih, napadov. Nemanja je potožil trdne osnove, na katerih je mogel razviti močni dr-, žavni život.
Nemanja je posebno obrnil svoj pogled na razprostirali je pravo-1 slavne vere. Odstopivši od inani-| hejske herezije, je skrbel na vso! moč zase in za svoje podložile, da! postanejo vredni sinovi pravo-] slavne cerkve. Ko mu je nekoč j potožila hči nekega srbskega ve-j likaša, da je njen mož heretik iu tla ona teua ni vedela, ko se mu J je bila udala in da ona ne more s tem brezbožni kom živeti ter ga; prosi, naj uniči neprijatelje svete: cerkve, pelje Nemanja to tožite-i Ijico pred izbrano duliovsko in i svetno gospodo, očita pričujočim j velikašem herezijske nauke, za-j j »al i vse herezijske kniige. odvzame vse imetje heretikom ter ga razdeli airotmim cerkvam in sa-| mostaaiom.
Nemanja je. bil star skoraj 4«i; let. ko je 1158. leta postal veliki župan in začel vladati srbsko državo. Njegova srečna vlada je trpela polnih 37 let. Nemanja je bil tedaj zelo star in v svojem življenju je ivčakal dokaj veselja. Država mu je bila velika, močna iu utrjena proti zunanjim in notranjim neprijatel jem, srbski narod je bil zadovoljen in slavno znan sosedom in tujim narodom, iu razen tega je imel Nemanja tri krasne sine: Štefana. Vuka in Rast-ka katere je sam skrbno izrejal, od katerih je v svoji sivi starosti dočakal mnogo veselja, akterim je mogel z zaupanjem zapustiti svoj narod, nedavno osa*obojen tujega trospodstva, od katerih je mogel upati, da bodo varovali in branili sebi ustanovljeno mlado državo, da svoje žile globlje spusti. dia si opomore in se ojači.
Najmlajši sin se je narodil Neman ji 1169. leta; njemu je bilo ime Rastko. On se je odlikoval od bratov s posetouo pobožnostjo, njemu, še nedozorelemu mladeniču, je bila največja tolažba prebirati sveto pismo. Lepa rast, telesna krasota, dušna dobrota in prirojena krotkost, to so bile one lepe lastnosti, s katerimi je Bog bogato obdaril mladega Rastka. L. 1186. dojdejo s sv. Gore neki menihi k Neman ji, kojega gtas je prodrl do avetogomke atuMte. ftartko je bil mtšr 17 let. Vedo
željni mladenič se je razgovfcrjai
•
s starogorskimi starčki o raznih t predmetih in mladenič skleni za- j pustiti dom svojega očeta in vse radosti, pa iskati zadovoljnosti in g tolažbe svojemu mlademu srcu v n sveti samoti otoških gora. Kar je 1< skleiul. to je storil. Odšel je na g sv. Goro, odkoder nikakor ni- I so mogli povrniti ljudje, akt ere s je oče pošiljal, da ga pripeljejo p domov. Mladi Rastko. kram en i vsi & srebrni, z zlatom okrašeni oklep j-s črno meniško haljo, lepopernc s pokrivalo s kapuco, bojno kopje n in meč s črnim moiekom, imenu- h je se Sava. Nemanja je bil takrat <3 70 let star, iki je čutil v sebi še u dosti moči. da svojo veliko in raz- <j prost ranjeno državo vlada in me- h nil je. da mu je še dolžnosit, da ne o zapušča svoje mlade države, do- n kler ga ne zapusti moč. kajti čim dalje je državo vladati, tem krep- r kejša je postajala.	v
Nekaj let pozneje začne Nema- t oja slabeti. Im4l je že okoli 80 let. s Sinovi so mu brli odrastli. on je o že polnih 37 let vladal srbski na- d rod. Zaželi pokoja. Vzgled njego- p vega pobožnega sina mu plava, F pred očmi kakor vzor in zato zbe- ii re okolo sebe svoje cerkvene in v svetne velikaše. pozove v zbor oba v svoja sina. sede na prestol in za- n črne govoriti tako-le:	«*'
' C
"Duhovni in vi ostali moji Iju- ' bciznjivi bratje' Vedite, da sem še ' kot mladenič hrepenel po Gospo- -dovi službi, pa G«5spt»d mi tega dosedaj ni dovolil. A sedaj je na-'-j počil č>as, da se izpolnijo po božji P milosti moje davne želje. Svojo j' državo zapuščam sinu, ki ostane j'*1 meti vami na mojem prestolu."
Nato je stopil s prestola in ga 1 prepustil s svojim blagoslovom * starejšemu sinu Štefanu, mlajše-mu sinu Vuku pa odločil srbsko oblastnijo Zeto. da jo vlada kot 1 veliki knez, toda s poslušnostjo F svojemu starejšemu bratu. Obe- ^ ma je govoril t:\ko-le:	1
"Sinova, ne pozabita mojega s zakona in v srcu hraouta moje be- ! sede. Oe to storita, imela bodetaj dolgo življenje vidva in vajiaui * država. Delita miloščine in brani- ® ta vero; oboje zapiata v svoje! ^ srce, pa bodeta srečim. Ne mislita | nič hudega ne pred Bogom, ne ^ pred ljudmi, udajta se z vsem sr-|" eem Bogu in ne prevzetujta ssvo-j jo modrostjo. Karkoli delata, de- J lajta prav in nikdar ne zaipustitai ! pravega pota. I ščit a modrosti, ona j* nosi v desnici dolgo življenje, v!' levici pa bogastvo in dolgo slavo :j iz njenih ust izhaja pravica, na! jeziku ji je zakon in milost, njena | potia so pota dobrote in kdor hodi j po njih, pride do miru."
Potem jima je za povedal:
4 Dj ubit a se, ne imejtfc wed seboj nikake zlobe. Temu-le starejšemu, posajenemu na prestol od Boga in od mene, ti mlajši bodi pokoren, ti starejši, vladar države. ne žali svojega brata! Ako me poslušata, madejajta se na zemlji blaga, ako me ne poslušata, pogineta od orožja. Mir bodi z vama, sinova moja, in duh božji naj počiva nad vama; naj vaju krepi in brani vsakega neprijatelja. ki se i vidi in ki se ne vidi, in naj vaju J napeljuje na pot. miru. Mir bodi! tudi z vami, velika« in boljarji' moji in z vami. mladeniča. Mir bo-! di 7 vami vsemi, čeda Kristova. i katera mi je od Boga dama ki katero som ohranil. Prosim vas, moji ljubeznjivi otroci, premožni in uboani, stari in mladi, ohraaiitc moj nauk. nauk svojega očeta, bojte se Boga. spoštujte vladarja, zidajte cerkve in molite v njih. Slušajte vladike. častite duhovnike, bodite ponižni pred menihi, i da prosijo Boga za vas. varujte med seboj pravico in ljubezen, ne pozabite deliti miloščine, pa bode z vami in nad vami blatgodar našega Gospoda Jeeusa Kristusa in ljubezen Boga Očeta."
Vsi. ki so biK zbrani okoli Ne-manje, so plakali kakor mala deca, vsi so bili silno ginjeni^ vsi so bili žalostni, da se poslavljajo od svojega vladarja in od - svojega narodnega očeta. Vsi so to čutili, da v Nemanji izgube svojega gospoda, tolažnika. oeeta, pastirja, dobrotnika in varuha.
Nemanja po tem govoru veli vladiki Kaliniku: "Prostori in stori, česar te prosim!" In da se ostriči po meniško in dobi ime Simeon.
To se je dogodilo dne marca leta 1195. Nemanja je bil takrat ■tar 82 let.
Izrocivši vlado nad srbskim narodom svojemu sinu Štefanu, odšel je Nemanja v samostan Stu-denico, kateri je bil sezidal na svoje sfcroike. V Stud en ic i je kakor menili preživel dve leti. Nato saidi videti svojega najmlajšega ftina, meniha Savo, ki je Živ«t na sr. Gori. Pokliče k. sebi syoja si-
nova, ki dojdota iz oblastnij, ter i ju drugič blagoslovi.	1
Nemaoija se obrne na sv. Goro 1 8. oktobra L 1198 in dojde tja 2. ; novembra. Na sv. Gori je .preživel ' leto in nekaj mesecev in je sezidal j glavni samostan "srbsko lavro Hilendar", ki se dandanes diči • sv. Goro. 7. februarja prične slab 1 prihajati, pokliče k sebi svojega sina Savo, ki je bil od te ure ne- 5 prenehoana pri svojem starem in slabem očetu. Šest dni Nemanja • ni jedel ni pil in se vsak dan ob- : hajal. 12. februarja tako ostlaibi. 1 da je Sava menil, da še tisti dan ' ugasne, in zato ga poprosi, naj sedaj na koncu svojega življenja(] blagoslovi svoja sinova, ki sta;, ostala v Srbiji. In on usliši prošnjo svojega otroka, pozdigne roki k nebu in plakajoč začne govoriti: "Sveta Trojica, Bog naš, slavim te in blagoslavljam in prosim te' Tretjikrat dajem svoj blago slov svojima sinovoma. Gospod, obvari in pokrepi ju, in vse, ki bo- 1 do vladali srbski narod. Pomoč 5 presvete Bogorodiee, in moje ' prošnje naj bodo vekomaj ž nji- 1 ma. Ona naj varujeta moje zapo- ] vedi, naj izpolnjujeta božje zapo- 1 vedi, naj se ljubita med seboj in 1 naj bodeta blagoslovljena, druga- 1 če naj ju uniči srd Gospodov." Sava je varoval svojega očeta, ce- : lo noč od 32. do 33. februarja. -Nemanja zaspi okolo polnoči, in ko so v jutru menihi začeli peti j juterniee, njemu zažari lice. povzdigne oči k nebu in vzklikne: j "Hvalite Boga vsi sveti njegovi, hvalite in poveličujte ga!" Sava Iga popraša: "Oče. kaj je?" No-i manja pogleda svojega sina in zo-J pet veli: "Hvalite in poveličujte sra!" To šzrekši ugasne.
Nemanja je storil za srbski narod več. kakor vsi srbski vladarji pred njim za f>00 let. On je osvobodil Srbe tujega gospodstva, ustrojil srbsko državo, zetlinil srbske oblastnije v eno celoto, raz prostrani l svojo oblast na da-; leko, pokazal srbskemu narodu pot k slavi in po tem potu ga je i srečno vodil polnih 37 leč. On je i Srbe utrdil v pravoslavni veri. ; učeč svojo deco nje naukov. Sam je na svojem dvoru odgojevalj mladeniče odličnih roditeljev, se-1 I zidal je mnogo cerkev in samostanov. ustanovil pobožne zadušbine. katerih so se nekatere ohranile do danes. Nemanja je bil srbskemu narodu zares oča. gospodar in
hranitelj. Srbi so vedeli in čutili to tudi takrat in čutijo še dandanes. Pravoslavna cerkev je priznala Nenianjo za božjega izvoljenca. Njegov spomin se slavi v pravoslavni cerkvi 13. februarja. Nemanja spominja Srbe swtle prešlosti njih narodnega življenja.
Nemanja so zagrubli hiiendar- j ski menihi z veliko svečanostjo ] 10. februarja leta 1200. Oaem let ■ pozneje poprosita Štefan in Vuk, sinova Nemanjeva, Savo, svojega , brata, naj iz Hilendarja preneso . očetove ostanke v Srbijo. Sava usliši prošnjo svojih bratov in I •prinese Nemanjeve ostanke iz Hi ! I lendarja v Srbijo, kjer jih za gre- • be z veliko narodno svečanostjo v samostanu Studenici leta 1208.
PADANJE PRISELJEVANJA.
Letno poročilo naseljeniškega urada izkazuje, da je padlo priseljevanje v Zediujene države od- , kar je izbruhnila vojna, poprečno za miljon na leto. V poslovnem letu, ki se je fcončalo 30. ju- : nija 1916, se je izkrcalo v Zedi-njenih državah 298,826 naseljencev, leto pred tem pa 326.700-
V zadnjem letu miru, ki se je zaključilo s 30. junijem 1914, se je priselilo 1,218.480 Kvropcjccv.
Skupno število oseb. ki so se izkrcale v pretečenem fiskalnem letu. je znašalo 366.748. ampak med temi jih je bilo 67,922, ki se niso prišli naseliti.
Zavrnjenih je bilo 18,867 priseljencev, to je 4.9 odstotkov. --iRazun tega je bilo zadnje leto 2781 tujcev v deželi aretiranih in izgnanih.
Medtem ko je fiskalnega leta 1915 — 16 prišlo 366.784 inozeni-eev v Ameriko, se jih je odtod 240-807 vrnilo v Evropo. Čisti prirastek našega prebivalstva vsled priseljevanja znaša torej — 125.941 oseb.
Če ima človek uplivne prijatelje.
Nekdanji duhoven in pridigar v Michigan City, Iud. je bil obso-I jen v ječo, ker je umoril svojo že-'no- Govorner mu je te dni dovolil, da v civilni obleki obišče svoje prijatelje in znance in da se po končanem obisku vrne v ječo. Na obisk je odšel, ne da bi ga spremila straža.
On zdaj zasluži veliko več denarja in je zmožen stalno delati.
Mi smo ravnokar prejeli pismo iz države Arizona, kjer naš rojak hvali REMO do nebes. On piše takole:
"Jaz sera svoj čas zaslužil lep denar, dokler me niso mokri prostori v jamah spravili skoro v grob. Vjel sem revmatizem. Imel sem (grozne bolečine v ramah, nogah 'in bokih. Kasneje so se bolečim-tako pomnožile, da nisem več mogel nadaljevati svojega dela in zaslužiti vsakdanjega kruha. Enkrat sem pa slučajno opazil oehis REMO PROTIPROTINSKO ŽLIČNO ZDRAVILO. Žrtvoval seni svojih zadnjih pet dolarjev ter naročil popolno zdravljenje in vse porabil." Pozneje je pa pisal, da zopet dela v jamah toda zrez revmatizma. To čudovito zdravilo REMO PROTIPROTINSKO ŽLIČNO ZDRAVILO je odstranilo revmatizem in danes zasluži mnogo več, kot kdaj prej.
Ena steklenicaREMO je *1.00. tri steklenice $2.S0, šest steklenic popolno zdravljenje $3.00 s poštnino vred. Pošljite svoje naročilo na sledeči naslov:
GROWN PHARMACY OF CLEVELAND
2812 E. 79th St., Cleveland, Ohio.
Seveda, smete nam zaupati kakršnokoli težavo. PIŠITE.
Listnica upravništva,
J. O., Marion, Ala. — List se Vain bo pošiljal še vnaprej, za naročnino bomo počakali. Stenski koledar smo Vam tudi poslali. — Ako želite naslov J. K., naznanite nam njegov prejšnji naslov, kei* se nahaja v Mississippi. — Ako želite pojasnilo glede denarne pošilja tve, naznanite nam številko poti-dila. zato pa ima vsako ]>otr-dilo svojo številko. — Kadar se preselite, naznanite stari pošti svoj novi naslov, pa se vsa pisma in pošiljat ve pošljejo zsa Vami.
REŠIMO SLOVENSKI NAROD LAKOTE!
VPOŠTEVAJTE.
Ako	izvedeti za naslov svojih sorodnikov, prijateljev, znan-
cev, itd.
Ako želite prodati posestvo, hišo, trgovino itd.
Ako želite objaviti krst, ženitev, žalostinko itd.
Ako želite dobiti delavce ali delo za sebe.
AkO želite objaviti društvene naznanila RABITE VSELEJ
c' rs ~~ 4
"GLAS NARODA"
"Glas Naroda" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zcdinienili državah, kakor tudi v Canadi itd.
"Glas Naroda" je najpriljubljenejši in naiboli razširjeni slovenski list na svetu.
"Glas Naroda" je razposlan na leto v štiri in pol mil jone (4,500.-000) iztisih in je torej najboljše sredstvo za oglaševanje.
Cene oglasom so sledeče:
Trikratno iskan je sorodnika ali prijatelja stane____$1.00
Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota itd.
stane.......................................$1.00
Enkratno iskanje delavcev stane...............$1.00
Enkratno iskanje dela stane.....................$0.30
Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke ali kaj
enakega stane.............................$1.00
Enkratno društveno naznanilo stane.............$0.50
Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih.
Z naročilom je potrebno poslati vsaj tudi denar. Naslovite na:
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street,	New * o.*k, N. Y.
Opomba: Rojaki, vpostevajte naše geslo, da ne sprejmemo oglasov, ako jih spoznamo ha dvomljive in s tem varujemo nase naročnike pred raznimi sleparji, katerih je vsepovsod dovolj. Zaeno pa svetujemo vsem rojakom kadar kaj kupujejo ali pa naročajo, da se prepričajo če je oglas v našem listu in ako ga ne opazijo, naj vprašajo prodajalca, zakaj nL Posebno velike važnosti je za vsakeara Dri naročilih po - —«
pora«
Jugoslovanska	Katol. Jednota
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minn.
sedež V ELY, MINN.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, R. F. D- No. 1, Conemaugh, P*.
Podpredsednik: LOUIS BALANT, Bo* 106, Pearl Ave., Lorain, Ohio.
Glavni tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Glavni blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik N. S.: LOUIS COSItlLLO, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOSEPH V. GRAHEK. 843 East Ohio Street, Pittsburgh, P»,
NADZORNIKI:
JOHN GOUZE, Box 105, Ely, Minn-
ANTHONY MOTZ, 9641 Avenue "M", So. Chicago, 111.
JOHN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GEO. J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, Box 480, Elv, Minn. JOHN RUPNIK, Box 24, S. R., Delmont„Pa.
GOSPODARSKI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich.
JOHN MOVERN, 483 Mesaba Ave., Duluth, Minn.
MAT. POGORELC, 7 W- Madison St., Room 605, Chicago, IlL
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver,
Colo.
FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn.
Y«i dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne poiiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani elanov se ne bode oziralo.
Društveno glasilo:"GLAS NARODA"._
Naročnino na Glasilo Jugoslovanske Katoliške Jednote se sprejema le URADNIM POTOM.
'To se pravi:
— Noben član nam ne more poslati pristojbine za Glasilo sam, niti potom našega zastopnika, niti potom odbornika iega ali onega društva J. S. K. J.
Vsak prispevek za Glasilo mora biti poslan potom društvenega odbora oziroma potom glavnega odbora Jugoslovanske Kat. Jednote.
To naj vpostevajo tudi oni, ki so naročniki Glas Naroda in ki hočejo imeti razen Glasila še ostale številke za (2.50 na leto.
Vpoštevalo m- bode naročila, sprejeta oziroma )>osla-na potom društvenih uradov.
Uredništvo.
Beračeva povest.
Spual J. J.
- ):
V. deklico Angelo — kakor jo j€ ihm» imenoval — sva bila kmalu 'bolje prijatelja, nogo je sploh na- 3 vada, kajti (jaz seiu se ji vedno y.inal prilizovati, moj tovariš pa. ki i je bil po bolezni grozno čmeretn in puščoben, je sedel dan na dan pfi ml'4 in vedno neakj pisaril v! neke debele bukve. Jaz sem ga
Štirinajst dni pozneje srno za-' ■pustili Mixed on go ii> drli proti »o-j vra/aiiku. Sli mho po ozki |>*»ti ta-}1 ko trdo eden pri drugem. da I• i m-miš ne bila nttkgia zlwti med ra-niutiii. Ravno tako le je bilo, kakor bi šli goii-le proti Dobrovi.j, Pridemo v neko pivse.Uje k; maj1««;} \ o<liei. še se<laj \4eni. bila i je vsa kalna «xl prednjega dežja. < pa pili sn o jo tako .slastno. kot bi. bilo uajlHtlje vino. Kraj je bil j, krof in krog oln-a^eu z pustim drevjem in grmovjem, da nismo! videli nikamor okro>? Pridemo J vrh l:la,m*a — iu TM>k, pok. za grme! j«t*\e puške. "Aha pravim, k4se j daj w pa bomo udarili", in brz, se tu napel petelina pri puški, da bi pomeril takoj prvemu Turku' v biltico. MtMiil sem. da bomo*t«»[ turško gotitaznijxi kmalu pri kra-! .ju. ker iti is ni bilo ravno tnalo, pa ti prebiti >-deeehIft/-niki so stali kot bi jih vkopal, čeravno n*o jim! dobro žvi/.gale naše krogle krog j u&es. *
Streljali smo neprenehoma, dokler smo imeli kaj pa-tronov, po-; tem pa zgrabi,-1io puške za i&njki konec in mahamo tako divje po sovražniku, kot bi hruške klatili To delo se mi je zdelo veliko bolj prijetno, nego streljati se; kajti menil sem, da se pretepa vam doma s fantini ponoči, zatorej sem tako neusmiljeno udrihal, da je vse krog mene «t>adalo kot snopje
Zraven mene se je boril mlad fantalin, s katerim *va bila vedno najboljša prijatelja; bil je študent v Atigftburgu iti je šel zoper', voljo sta riše v, kakor jaz, iskat, slepih miši po »vetu. Obadva sva, m* vwlno -dobro držala, fomviio«
ii^čniiitt.li Turčiui krepko
nama. Slednjič se zvrne moj to-j* i variš poti trdim turškim udarcem I lin jaz ze tudi sit takšnega prete- 1 . pa vanja, popustim bo riše e. vza- j I iuem svojega pajdaša, na ramo in j 1 ga neseni stran, v tem hipu .paj< me zadene krogla v desno ramo in zvrnem se tudi jaz nezavesten J na tla.	I
Ko zopet odprem oei. sem ležal -na Mtiažui postelji kn zraven mene 1 moj tovariš. l'ri oknu je stala 1 brhka dekle, stara kakih devet- 1 | i-ajst let. H»r »m vedno ozirala poi1 nana; uvidevsi pa, da »e jaz ne- M 'koliko gibljem, stopi k |H*stelji in N ']»op» aša, kako mi je. .Jaz sem se j J 'doma 'hI vuznikov naučil nekoliko j i . luščino lomiti, zatorej mi je zdaj 1 i ravno prav prišlo. "Lejte si no7'.,! pravim sam pri *ebi, "to deklice ! I je pa n« prijazno, takoj me po-i i praša, kako mi je; ali me poznaj I jkai-li? Povem jej. da sem žejen,!-; <la bi rod kaplje v« de. pa deklica j I mi rot, d.* imi je ne suie darti. ker 11 J je zdravnik ,prepovedal. "Tj in:1 tvoj zdravnik'*, si mislim, "ti j. ljudje so tako nevoščljivi, da člo- j ] J veku še mrzle votle ne privoščijo. I , Kaj mi bo neki škodovala. saj ni- ■ J sem m it'ličen, da ne bi smel pitij kar bi liotel.'? Pa naj sem godrnjal, kolikor s4Mii hotel, dekle mi I je ni hotela dati. I Moja rana se je vedno bolje in (bolje celila; ker ni bila ravno ne- ' varna, zapustil sem že lahko posteljo v treh tednih ter Še>l nekoliko na dvorišče. Hiša, v kateri sem bival, je bila prav prijetna, ■ z dvema nadstropjema -Krog ki j kron hiše je bil vrt iu ne daleč stran pod gričem^ majhna vas z nekaterimi slabimi hišam L Gosspo-dar. ki jo bil vdovec iu je imel edino hčerko, je bil zelo prijazen mož. Večkrjft smo sedeli dolgo ponoči na vrtu in se pomenkovali. Posebno rad je imel mojega tovariša. ko se je zopet ozdravil, ker jo znal dobro laško in francosko. Pravil nama je. da je Beneean. njegovi stariši pa so bili Franeoz-je iz Ženeve, da je prišel tušem takoj v začetku grške vstaje, da '(bi prodajal vojakom kruh in pijačo, prišel je namreč za mektaj-narja (marketendarjia). Ker je >,bila ta hiia ravno prazna, kajti L pose* m k je pobegnil bogvedikanij
zavoljo strahu pred Turki* ki so povsod zelo neusmiljeno ra-vnali, naselil se je kar ondi ter napravil krčmo; ker pa je bilo dovolj prostora. so napravili ondi tudi bolnišnico.
pustil pri miru in bil vesel, da se' m vtikal v najine reči.
Zala deklica me je tako očarala, da sem pozabil Rezike, na katero seim vedno mislil, odkar seni! i zapustil Vrhniko, in se popolno-; ma aatelebal v to ljubezujivo du-; *ieo. Prijaznost je bila od dne do dne vočja in kmalu sem se dekleta tako navadil, da mi skoraj ni' bilo mogoče živeti brez njega. Dekle me je tudi rado imelo in več-' krat mi je dejalo, naj ostanem vedno ondi. česar ne bi se bil prav' nif- branil, ko ne bi se bile okol-; ščiue predrugačile.
Rajoni naju je bilo v hiši tudi j kakih deset vojakov, grdili, stari-' jkavili Xeaucev, ki so stregli ranje-l nim. Bili so takšni pijanci, da jim! ira ni bilo para po vsem GrškemJ ko bi ga i:il tudi podnevi z lučjo | iskal. Vse so požrli, da je le dišalo j po vinu ali žganju, če bi jim bil! tudi da<l samega hudičevega olja.: K'den teh irrdogledov je vedno postopa! za dekletom, čeravno ga ni mogla trpeti živega; nikjer ni bila varna, povsod je lazil za njo. Mene je to neznano jezilo in rad bi mu bil segel v la«se, ali pa mu zavil vrat kakor ptiču, da ne b: !>il več dihal božjega zraka, pa si; nisem upal. ker je bilo onih pre-več.
Nekejra večera sediva z Angelo v zgornji sobi in se pogovarjava to in ono. seveda, pogovarjala sva se le, kako se imava rada: karnastan * spodaj strašni šunder in ropot. "Grdobe. so že zopet! pijani", pravim jaK, *4sedaj se bo-j do pa še pretepa.vali." Urno iz-derem sabljo in tečem po stopni-| ea-h v spodnjo sobo, da bi miril; pa komaj stopim skozi duri. ko naenkrat nek do ugasne luč in j nad me plane cela druhal. Urno se umaknem skozi duri v veže, pa v tem hipu me zadene oster nož v pesa, da se zvrnem nezavesten! ' ua tla.
Ko se zopet prebudim, ležal sem v zgornji sobi in zraven mene je jokala Angela. V istem trenutku me je napadla taka divjost. da! sem hotel kar s postelje skočiti iu iti s sabljt) nad svoje nasprotnike, pa Angela mi jo branila, rekoč. da. jih ni več v hiši, da -so vsi potegnili nekam, ker so se zbali kazni. In res od tisstega dne nisem nobenega več videl; strežbo pri ranjenih so prevzeli trije staa'i! Grki. ki so jako iepo ravnali z bolniki. Moja rana je bila zelo nevarna in ležal sem tri mesece, predno sem zopet inogel s (postelje. Angela je bila pri meni noč in i dan ter mi stregla neprenehoma.;
Ko sem. zopet nekoliko okreval, j zadela me je vnovič nesreča: tre ! ba se je bilo ločiti od svoje ljube. Spravili so bili namreč vse ranjence skupaj ter nas dejali v veliko ladjo, ki nas je imela odpeljati zopet v domovino. Grozno j j nerad sem. sc ločil in dekle je jokala, da sem menil, da bo znorela Pa nikar ne mislite, da vse to. I kar vam pripovedujem, bi bila le izmišljena reč. da se samo hvalim. o ne, vse je goLa resnica! Kaj j mislite, jaz sem bil takrat ves drugačni kot sem sedaj, ko me je že starost pokvečila in polomila, da {hodim v dve gubi stlačen: takrat sem bil fant, da malo takih: velik, močan, pod nosom sem imeli i črne must a če, zraven pa še grška vojaška obleka; he, to sem bil tak juuak. da ne imeti mora! — Med j potjo na barki sem jel premišljevati: ""Ovbe Grega, neumna bu-itica, kaj se boš neki kremžLl za-1 voljo ene dekline, saj ti ni zrastla na srcu, pozabi, kar je bilo. saj ona ne more biti nikdar tvoja, ti • pa nieu ne." Tako sem mislil iu t mislil in slednjič som res pre videl.
da je vse vkup jjrksmodstvo in . otročarstvo. in tako sera pozabil deklke Angele, katero sem imel j prej tako neznano rad. še predno smo jwijadrali v Trst. Sedaj mi ni i bilo drugega mar, kakor da bi . prišel skoraj domov; kajti bil sem : sit do grla takšnega življenja in . želel sem si zopet miru. Kakor | sem že rekel, Angele mi ni bilo i več mar, pozabil sem vs», kar je . bilo, kakor se sploh take reči rade . pozabijo pri mladih ljudeh ; če me . je ona tudi tako na&lo pozabila,
-	ne vem.
Xa Martinovo nedeljo zjutraj . sem prišel zopet domov. Mati so
-	ravno pospravljali po hiši
» "Dobro jutro, mati!" jih ogo-i varim. 1 -Kako je že, ali uie še
-	zdravi?"
"Hog daj dobro jutro!" odrr-b nejo in me jamejo debelo gledati. it "Ati me več nepoznaAet" ij "I — nak; kdo pa «te?" jLl^.
"Ali več ne pozuate Grego, mati?"
"O. Jezus — Grega!"	j
Več niso mogli izustiti, solze jih polijo in do&go časa so jokali koti otrok. Ko jih poprašam, kje so oča, povedo mi, da so jih že pokopali .pred Veliko nočjo. Zboleli so »bili neki takoj po mojem ibagu in poltem niso več ozdraveli. Dolgo. dolgo sem pripovedoval materi, kod sem hodil in kaj sem prestal, in oni samega veselja niso vedeli, kaj bi počeli, ko so me imeli zopet doma.
Pred deseto mašo so stali fantini zbrani pred cerkvijo in jaz med njimi. Kako mi je bilo pri srcu, ko sem bil zopet med domačimi fanti, ne moreni povedati. Bili so jako vasedi videti me zrupet starega prijatelja. Neprenehoma | so me izpralševali, kako se mi je j I godilo po svetu, kodi sem hodi!') toliko časa in več drugega, in jazi s sem jim kofliaj sproti odgovarjal, i ^
Po maši pride iz cerkve mlada v ženska s .prav zalim fantikom. ,
"Glej, glej, Grega", pravi mi grajŠčako-- Tone. "kakegia čvr-., stega fanta je dobila Reza, odkar te ni bilo doma!"	■
Mene oblije rdečica, obrnem se!, stran, kajti Reze nisem hotel več ( poznati.
Popoldne se zberemo s fantini j ( v krčmi pri Vrbičti; sklenili smo | praznovati ta dan, ko smo se zopet sešli. ter izpiti nekaj bokalov vina na zdravje.
Proti večeru pride dol" Reza z otrokom v naročju; ker pa nas je i bilo preveč v krčmi, ni hotela no-', ter. ampak reče Vrbiču. naj me pokliče v zgornjo sobo. Nerad | sem šel. pa šel sem vendar-le. ker! so me pregovarjali fantje.
"Grega, ali me nočeš več po-' znati.'" je dejala Reta, ko stopim noter, in v tem hipu se mi je oklenila krog vratu Ln jela milo jo-! kati. "Glej", je djala, "tu imaŠj sina, ti si njegov oče; ali moreš biti tako trdosrčni in brezvestni.-da bi me zapustil ? Pripravil si me v nesrečo in sramoto, pa vse to! sem voljno pretrpela, ker sem mislila. da me iiuaš res rad. Zakaj si j' se ravno mene lotil in mi lagal, če j me nisi mislil vzeti? Saj si me videl, kakšna sent; če ti nisem bila všeč. pustil ibi me bil pri miru. pa bi bilo."
Videti Rezo jokati ter fantiča na stolu sedeti iu prijazno se smehljati, polastil se ime je nekak Sut in vest mi je očitala, da nisem prav ravnal. Nisem se mogel več premagovati, objel sem Rezo in jokal sem dolgo časa, «ekr se že j dolgo ni zgodilo. Zagotavljal sem jo. da ne vzamem nobene druge, j kakor njo, in dekle je bila zopet srečna in zadovoljna.
Taki-le so mladi ljudje, le ne-j kaj solz in nekaj obetov, pa je' vse zopet poravnano.
Kakor seni bil sklenil, mislil sem res Rezo vzeti, pa neki slepar j me je zvodil iu mi rekel, da Reza^ ni taka, kakor si jo mislim, da jej že tudi včasih za katerim drugim pogledala ter jih že več vodila za j nos. Vlačil me je vsako nedeljo s seboj v I/jubljano v neko beznico na Starem trgu. Ondi je služila mlada, še precej brhka dekle za natakarico. Meni je bila všeč bolj nego Reza. zato, ker je znala govoriti nemški. In ker se mi je znala tako dobro prilizovati in slad-| kati. dobila me je kmalu v pest, i da sem zapustil za vselej Rezo ter i se jel ž njo pečati.
Prišel je predpust in bilo je ti e-; ba ženiti se; kajti mati so bili že j stari, drugega pa tudi ni bilo pri i hiši, da bi bil znal karj poskrbeti Natakarica me je bila tiko pre-j slepila. — ne vem, ali mi jo nare-! dila, ali kaj-li. — da nisem maral nobene drage kot%jo. Zastonj se je jokala Reza, zastonj mi očitala mojo hudobijo, jaz je nisem hotel ]>o&lušaAi. Napregel sem konje ter j šal po nevesto v Ljubljano in jtrertji ponedeljek pred pustom je bila že žcuica na domu; žena, da se Bogu usmili.
i
Od začetka je šlo nama še dobro. pila in jedla sva, pa le malo delala. Mati mlade niso nič kaj! radi videli, vedno so tožili, da je preošabna, da ni za kmete, kjer se mara človek truditi in peči po I solneu, ampak za mesto, kjer le I vedno po gencah posedajo. In maiti so imeli prav. Premoženje se je j vedno bolj krčilo, treba je bilo prodati to in ono. da si je mogla , napraviti baba svoje cunje. Ne-i znano veliko je potrošila, več ne-go jaz in vsa moja družina. Slednjič je .prišlo vse popolnoma v nič. I Mati, ki so znaili še kaj pridobiti, j so umrli in odslej je šlo vse bolj ! narobe. Kremo sva morala pustiti, iker ni bilo s čim vina plačevati, .delo na polju je šlo slabo izpod xok, ker so posli le po svoje rav-nsH, doUniki pa se m jeli bolj in
SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR	]
za navadno leto 1917	s
i
obsega razen koledarskega dela tudi sledeče:	$
I
Pesmi:	\
i
Padlim. — Vojakov greb.	{
I
Članki in povesti:	i
&
Evropska vojna. — Samo pes. — Mir. — K zadnji irski vstaji. — Sopa-	|
rica. — Umirajoči. — Značilna listina. — Kaj se izve v železniškem vlaku o	g
razmerah v Mehiki — Kitajska sol. — Bodoča vojna. — Hvaležnost. — Voj-	|
na tehnika v starem veku. — Usmrčenje. — Japonske ženske. — Mož za pečjo.	|
—	Kdo je predsednik republike Švice1? — Iz dna. Osvojitev Gorice po štiri-	\ najstmesečnih bojih. Zopet izvoljeni predsednik. — Ko bo vojna končana. —	> Balkanska železnica. — V ljubljanski bolnišnici. — Ganljiva povest. — Za-	$ kaj ? — Zrakoplovec in njegov stroj. — Grožnja. — Hotel. — Med cowboyi. —	j Z brzovlakom. — Bitka ob Sommi. — Težak slučaj. — Psi v nemški armadi —	) Kap. — Lov na leve. — Nekaj, o ameriškem kapitalu v Mehiki — Caša kave.	j
—	Mrtva luna. — Potovanje po Mezopotamiji. Podražanje živil v Franciji	]
—	Francoska legija tujcev. — Temna in zapletena zgodba. — Iz zgodovine	\ umetnih udov. — Nekaj o kinematografu. — S patruljo. — Dve leti — Izgube	{ v svetovni vojni. — Umrli cesar Franc Jožef. — Rekord svetovne vojne.	\
Slike.
Avstrijski vojaki grade pot ob strmem obrežju. — Avstrijska gorska ba-	[
terija na pohodu. — Prizor iz razstreljene Gorice. — Avstrijski alpinci v pre-	j
doru. — Solkanski most. -— Prizor iz razstreljene Gorice. — Avstrijski rezervi-	\
sti. — Prihod Italjanov v Gorico. — Mestna hiša v Gorici. — Prizor iz osvo-	^ jene Gorice. — Državni kolodvor v Gorici po obstreljevanju. — Slovenska
bolniška strežnica. — Operacija na nogi. — Prizor iz ljubljanske bolnišnice. —	]
Strelni jarki pri Gorici. — Sv. Višarje. — Pogled na goriško okolico. — Pri-	]
zor iz Kobarida. — Kanal, katerega so Lahi razstrelili. — Prizori iz bitke pri	i
Podgori — Avstrijska kavalerija na južni fronti — Italijanska gorska arti-	\
y lerija. — Avstrijci razdirajo žičnato ograjo. — Kormin. — Razvaline cerkve	\
v Kostanjevici na Krasu. — Bosenski kmeti, ki prevažajo municijo na laski	\
fronti — Skupina delegatov X. glavnega zborovanja J. S. K. J. — Desetletni	J
srbski vojak v avstrijskem vjetništvu. — Zakop. — Avstrijska baterija na	■
soški fronti. — Aparat za metanje min. — Vojna procesija na Jesenicah. —	: Avstrijski municijski transport. — Avstrijski vojaki plezajo v gorsko posto-| jan^o. — Roveret.
ftala. — Zanimivosti. — Oglasi,	\ ' Koledar stane 35 centov. f Naročajte ga pri:
I Slovenic Publishing Co.,
\ 82 COETLAHDT STBEKT,	HEW Y08X CITY, 9. Y.
bolj oglašati in tirjati svoj denar, t Šla je njiva /ia njivo, travnik za i travnikom, gozd za gozdom, in . slednjič so nama pustili samo baj- , to, vso prazno in golo.	,
Šele sedaj sem spoznal svojo neumnost, pa je bilo prepozno. Baba je bita vajena dobro piti in jesti in ker ni bilo Kje jemati, pognala me je po <svetu, da moram prositi od hiše do hiše božjih darov.
Tako, ljubi moji, se mi je godilo. Bil sem premožen, skoraj najpremažnerjši v celi fari. sedaj pa sem siromak, berač, bi to vso zavoljo ene babe, zapravljivke. Pa naj bo, ki kor hoče. menim, da že mora tako biti, bom pa zato lažje prišel v nebesa, ker na stare dni prenašam križe in težave.
Sedaj pa, mati, vas še enkrat prosim za malo krompirja, potlej pa grem kar precej."
Ker sva jaz in moj prijatelj Janez beračevo prošnjo podpirala, dala anu je oštirka krompirja; jaz j pa se poslovim od svojega prijatelja in jo maham spet proti Ljubljani, premišljevaje, kako čudovito se zaplete mnogokrat usoda marsikaterega zemljana.
(Konec.) ■--—-_
ROJAKI, SLOVENCI, SPOMINJAJTE SE SLOVENSKIH RE-VEŽEV V STAREM KRAJU!
i Veliki vojni atlas	1
\ vojskujočih se evropskih držav in pa ko-	i $ 1 lonijskih posestev vseh velesil.
[i	3 *
j I Obsega 11 raznih zemljevidov.	a§
STENSKO MAPO CELE EVROPE fl.GO
\	VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZJE-	| g
I DIN JENE DRŽAVE IN NA DRUOI PA CELI SVET,	|
||| CENA $1.50.	h
H	11
g	ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DAL-
\ $ MACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO.	£§
i| CENA JE 15 CENTOV.	fp
§	CENA SAMO 25 CENTOV.
31	Naročila in denar pošljite na:	j |
| Slovenic Publishing Company	] j
$ £ S2 Cortlandt St.,	N«w York, M. T.	fl
jil	M
^mmmmmmmmmm^^^mm^^
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "G LAS NARODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
I^gm50,000 KNJIŽIC
Ako trpitp na katerikoli ^tofild "bolezni, pišite po našo brezplačno knjižico. ^^HH^PHIHHflH^H V tej knjižici lahko citate, kako se možje, ki trpijo na bolezni kot je zastrupljena H^BASliTlU kri, mozolji, stare rane, kožne bolezni, razne zastarele In nalezljive soške bolezni, 'BJI |lI ■ H nadnlia, neprebavnost, zapeka ali konstlpacija, katar, zlata žila, revmatizem, ^■MAajM&ala^H okorela jetra in želodčne ter mehurne bolezni, vspešno zdravijo privatno doma in
z majhnimi stroški.
l^^HHHHpSHHH^^^B Trpite li na bolečinah v križu in v zgibih, na glavobolu, izgubi teka. kislini
v želodcu, povračanju h rare, bljuvanju, žolčnem riganju, nečistem jeziku, smrd-^^Hijlp^^ hU^H ljivi sapi, slabem spanju in slabih sanjah, utrujenosti in naglem' razburjanju,
cervoznosti, razdraženosti in slabosti ob jutrih, črnih kolobarjih pod očmi, izgubi volje, gramežljivosti in plašnosti v družbi, bojazni in na prepadenosti ? Ti sim-ptomi pomenijo, da Bte pri slabem zdravju in da potrebujete zdravniške pomoči in nasveta. Naša knjižica, katera se lahko imenuje kažipot k zdravju, vsebuje dobre podatke in nasvete za bolne ljudi. Zaloga znanosti je in lahir^ vam pomaga Mi^^BHHBl^HHi^^H k zdravju, moči in kreposti.
Pošl|tte* kupon za brezplačno
DR. 1. RUSSELL, PRICE CO., 8.902Madl^oe & Cliatoa Sto., Chimja, IB.
Orodje:—Pošljite mi takoj svojo brezplačno knjižico.
Ime..................................................................................................
Naslov ...........................................................................................,
• •
GIaAS NARODA. 29. JAK. 1917.
__
BD, STILQEBAUER
REKLO.
Roman las sedanje vojne.
Za G. N. pridedil J. T. ___ _
10	(Nadaljevanje).
•Seveda, toda šla bo stortnija za stotnijo, poročnik za poročnikom. stotnik za stotnikom in major za majorjem.
—	No. modrijan, — Ka praša slednjič.
-	S to besedo si mi izkazal čast. katere nisem vreden, Herker--buij*. — -laz sem samo umetnik, oziroma komaj umetnik. — Godbenik sem in ljubim svojo umetnost. — Hvaležen sem, Berkersbur«. da se danes ne morem jeziti.
—	Komu si hvaležen* — Za kaj si hvaležen? — Morda meni? — Jlonda situaciji, ki je danes nastala. — Govori, človek!
—	Življenju sem hvaležen, Rerkcrsburg. in usodi. — Življenju /a to, ker mi je naklonilo se današnji dan. usodi pa za to, ker me je privedla v to deželo in v to vojno.
—	da/. >cm zelo radoveden — I a- nadaljuj v tem smislu.
—	Bom ee hočeš.
—	Saj sem ti rekel.
Ali me razumeš, llerkersburtr. če ti povem, da so ta ea-s po stale v meni vse vrednosti brez vsake vrednosti?
—	Ne, te-ra ne razumem. — To mi je previsoko.
Če bi hotel o tem razmišljati, bi lahko kiualo vedel. — Ne-: koč sem imel željo in \ tej uri pred smrtjo mi ni treba tc želje več skrivati.	,
Kaj misliš? — vpraša major zamolklo. — -laz slutim, kaj
misliš.
—	Moje želje, prav poxbno pa ta želja se je zadnje tedne temeljito izpremen ila.
—	Praviš, da se je izpremenila.
-	Da. Lastnina je po<tala zame osrečevalna ideja, ljubezen, osrečujoče razpoloženje. — In tukaj vpričo kadečih se razvalin Troyoua ti nekaj povem. — Berkvrsbursr, jaz ljubim deželo, v kate-' ro smo vrgli našo gorečo bakljo. — Berkcrsburg, jaz ljubim rTaii i cijo. da/ ljubim zemljo, na kateri bomo še danes izkrvaveli. V meni m' ne men e poroditi nmč mržnje, in zato sem srečen. Berkcr- j kburg, neizmerno srečen.
—	Malo te razumem, popolnoma pa ne.
Le dobro premisli, pa me boš razumel. — Izplačalo se ti- bo. j »-e se bos vrnil svojo domovino. — Vzrasti iz samega sebe. Ber-i kei>bur»f, v /.rasti i/ s krvjo prepojene zemlje te dežele, ki je bila zi- j belka vseh \ *■ I i k i It idej človeštva. — Ali me razumeš, da smo mi sa- j mo seme za ta tla?
Major je umalknil. — Prepričan je bil .da ne bu nikdar izve-j del od njega resnice. |h» kateri je tako hrepenel.	.
Vrata -o se odprla in vstopili so stotniki njegovega bataljona:j Moeller. Brcnnert iu Lachuiann.
I i
ii. *
I
Častniki niso š»- ničesar slutili. — Najstarejši med njimi je} l»r.-ni*ert. Star je in že čisto plešast. — Doma ima štiri otroke in suit ieavo ženo.
Moellnei je pravu podoba zdravja. Majhen je iu okrogel. —t Smisli o je gledati pri paradnem maršu, ko tolče s svojima krat-! kima nogama po tlaku. Pri ženskah nima sreče. — Nekaj časa ga! vlečejo /:,\ nos, potem ga pa krat k o malo zavrnejo. — Laehmann je duly in suh možak.
Major prižge smodko in pravi:
—	Prosim, sedite, gospoda.
Samo Adolf ni sedel. — Sta! je pri oknu iu gledal goreči Tro:-
; ou. —
No, Adolf. pravi major nekoliko razdraženo. — Kaj je pa h teboj? -— Ali ne boš sedel k mizi?
—	Seveda, takoj.
-	Gospoda - nadaljuje major s svečanim glasom. — Na povelje gosp4»la polkov nika. vam moram nekaj izjasniti. — (rospod stotnik Adolf je dobil poročilo, ki je mahoma izpremcnilo vso situacijo.
Oči %-eh se v pro vprašujoče \anj. — Samo Adolf o v pogled blodi po sobi m se naslaja nad krasnim pohištvom.
Da Vam v kratkem povem, gospoda, gospod polkovnik je re-j
da ii«' čaka i>--ua in žalostna naloga. — Proti gozdu za Troyo-| noin prodirajo močne sovraži h- kolone. — Naša naloga je te kolone! zadrževati. .laz s..ni prosil gospoda polkovnika, naj pusti moji bataijon naprej. - I paai. da se strinjate s tem, gospodje?
Na novelje. gos|w>d major.
V*i in i govore glasno.
polkovnik je za povedal, uaj prodira kompanija za kotupatiij«». 7. munieijo iu ljudmi j«' treba štediti. — Ko bo ena ! »totnija pobita, pride drugs na vrsto.
Major utihne. —• Nadalji*- be&ede mu nikakor ni>o šle iz ust. Nehote -«* i»/.r»- v Adolfa. katerega oči so vprte naravnost vanj. i
Videlo s* mu je. s kako silnim naporom je izpregovoril besede:j
Omia stotuiju pod poveljstvom gospoda stotnika Adolfa bo raeela napadati.
Zadnje beaede so mu skoraj zastale v grlu.
Tedaj sta s»- »Iva para oči zap tč ila, drug v drugega. — Adolfovc ( in majorjeve.
In major pravi še enkrat z odločnejšim glasom:
Osma kompanija pod poveljstvom gospoda stotnika Adolfa1 bo začela napadati. —- Ali ste razumeli, gospod stotnik?
—	Da, popolnoma gospod major.
-	In za osmo bo šla sedma, šesta in potem peta.
—	Na povelje, gospod major.
Ker poznam svoj bataljon, se mi zdi skoraj brezpotrebno da-j.iti nadaljna navodila in vas pozivati k hrabrosti. — Živel cesar!
—	Živel cesar! — so vzkliknili trije atotniki.
—	No, iu Vi. gospod stotnik Adolf?
—- Živel cesar!
Berkersburg vstane.
—	Gospodje imajo le malo časa, in zato naj hitro urede svojci stvari. — Zdravo, gospodje!	j
Stotnik: vstane io, Adolf pa stopi k lierkersburgu in mu ponudi roko:
—	Pozdravljen, Berkersburg!
—	Pozdravljen, Adolf!
In zatem se skloni k njemu in mu zašeneta na uho:
—	Bodi dober t Melanijo!
Major ni odgovoril, ampak se je pokril in odšel.
Adolf stopi k oknu in začne gledati goreči Trovon. — Stotniki pišejo svojim domaČim raz*iediuee.
Naenkrat
se zruši stolp v TroJ'ouu. — Topovi so izpolnili svojo dolžnost. — Pod gradom se ogiaai rog:
—	Alarm1 Alarm!	j
Jjtolje priLodajii).	(
s	Prohibicija.
Zvezni uradniki so v pretepenem letu v južnih suhih državah razdrli okrog 8000 tajnih žganja-rij takozvanih moonshinerjev", , Te tajne de«tile se množe. čimbolj i napreduje prohibicionistično za-i konodajstvo. Delo zveznih uradni j kov je zelo težavno, ker imajo 'me-seenjaki* stike skoraj z vso okoli-jco in skoraj vselej se kdo najde, t ki jih posvari, če opazi, da so u-| rudniki blizu; znamenja so tako r različna in sama na sebi tako ne-~ dolžna, da se svarileem ne more do živega.
i-j Avstralija nasprotna Nemčiji.
r
London, Anglija. 26. januarja. +Jos. <i. Ward, finančni minister I jua Novi Zelandiji, je rekel pri neki r j seji v Londonu, da j+> v veliko žalost zapazil, da zavezniki v svojem | odgovoru na Wihsonovo poslanieo niso omenili otokov v Tihem oeea-^ mi. Izjavil je. da Avstralija in No sva Zelandija nikdar ne žele, da bi L t bile vrnjeni Nemčiji. Nemške kolonije na avstralskih otokih so za Avstralce življenjskega pomena in prebivalci teh krajev ne žele, da • bi imeli Nemci še kake kolonije na avstralskem otočju.
"Mokri" pobirajo podpise.
V Twa Harbors, Minn., pobirajo "mokri" podpise /.a peticijo na j j občinski zastop. da predloži vprašanje o prodaji opojnih pijač vo-lilcem na splošno glasovanje.
Zasedanje d-žavnega zbora odgo-i	deno.
i; London, Anglija. 2G. januarja. -'Neko dunajsko poročilo pravi, da J se odgodi zasedanje avstrijskega državnega zbora do maja "vsled -jtežkoč. katerih prej niso videli". I o je vlada storila zaradi tega. ker j je prepričana, da bi bilo zasedanje • j selo burno.
j	OPOMIN.
"i Vse one. ki mi kaj dolgujejo.
opominjam, da se mi oglasijo v *!telcu 14 fini in poravnajo svoj j dolg. Kdor se ne bo med tem ča :jaun oglasil, ga bom obelodanil s ; '»olnini imenom.
Louis Teršelič. Box 1-iO. Arroyo. Elk Co., Pa. j	(27-20—1)
!	IŠČE SE
iivalke slamnikov iza Milan Hemp -lin China Prpmjr na liox in malih -j strojih; najboljša plača, dolga lUezija.
Teitelbaum & De Mariuis. j 2fJ5 fa yet te St.. New York City. (18-:J1— 1)
i ————_
.!	NAZNANILO.
Cen j. rojakom v Conemaugh, Pa.
'. Spodaj podpisana sestra umrle-i ,ra Petra Anžiča bi rada uredila ( ijegovo zapuščino v prid stari ; "item, bratu iu sestram, živečim v I .tati domovini. Ker mi je pa še leloma neznano, kje je imel pokojni Peter s h raji j ene ali more-i - bitno posojene prihranke, sem v itn namen postavila oskrbnika . (administratorja"! v osebi odvet-.j lika Mr. Ilobert C. IfoeHe-jii. J First National IVank Building, j ■ Johnstown. Pa., kateri ima nalo-1 go. vso stvar kar najbolj natančno urediti. Obenem sem pooblastila Mr. Andrew Vidrieh-a. 170 ( Main St.. Franklin Horough. P. i O. Conemnugh. Pa., da v uiojem imenu poizve ter prijavi morebitna posojila, oziroma lastnino pokojnega Petra administratorju. Komur je kaj znano glede last-'iiiMie pokojnega Petra, ga prosim, da naj sporoči jjori omenjenima p<wjt>la£*Vueeiiia. ali pa nafivnost ( meni, za kar m ti* bode m zelo hva-; ležna.
Miss Frances Aližie, ! 153 Milfoid Ave.. Newark. N. J '	(26-29—1)
POZOR ROJAKI
i
•JIIKSSmiSMRS^
»■i i> ?
19X7
j JAKOB WAHClO.
y * J»o o"9 g -ra	m
g®?? — SE	|	I
0	2 -» ss — - r i 8 »b^st	O	Iu
8 ® 31« -llg-ris 3??	S	1
S ao C. aS ff S 3 S r ^ ts ®	»	g
S fsss-ffjaasts	i
1	s ^ sbJ 1 E i	5	i l s « *|f* s iS m }	s	K
!• * 9 ?e«"3o"gI I* ?	K
ŽGANJA
pošli j« UI ua vse kraje naravno iz tovarne po sledečih cenah: Rdeč* žganja ]»o $3.00 ga Ion, 10 galonov za 919.00. Rde&: žganja po $4.00 ga Ion, 10 galonov za $-'7^50 Tropinjevec In Slivovica jk> ravno istili cenah. Kdor teli vino ali piva naj piše po cenik. Express ali freight plačam jaz na vseh pijačah, razen pive.
Opozorjam posebno prebivalce v Ooloradi, da si naročijo pijače za naprej. Deželni odbor se pripravlja, da priredi postave proti poilljat-vam pijač v Colorado. Časa je malo.
JOHN L A N I C H
MAMk GATEWAY STATION,	KANSAS CIT¥, MO.
Rrid bi izvedel za svojega prijatelja JOSIPA HOČEVAR. Doma je iz vasi Blato pri Ribnici. Pred tremi leti sva bila skupaj v Allegheny. Pittsburgh. Pa. : Prosim «-enjene rojake, če kdo ve tea njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sa.in jaivi, ker sporočati mu imam več v« a lKKSti. ik ga bodo zanimale. — John Campa, Box 95. Ely, Minn
! (29-31—r, j-
Iščem svojega brata JOHNA STCRM. doma iz Rltouieč na ; J'rimorskem. Pi'o>im cenjen« rojake, če kilo ve za njegov naslov. da ga mi naznani, ali naj se pa sam javi. —- Joseph Sturm. Akron. Mieli. (29-31—1 ,
| Dr. KOLER,
! 638 Peas Are., Pittsburgh4 Pa.
EDr. Koler jt najBtarejfil slovenski zdravnik, • p e c 1 j ali v t v Pltt8bur*hu. ki Ima lSIetno prakso v zdravljenju tajnih mo tki h bolezni.
Sifilis ali zastrupljanj« krvi zdravi s slnsovl-_	el dr. prof. Krlich
C« Imate mozolje ali mehurčke po te-leeu, v grlu.Izpadanje las, bolečine v kosteh, pridite in izčlstll vam bo kri. Me Čakajte, ker ta bolezen se neleze.
Izgubo semena nenaravnim potom, zdravim v par dnel*. kapavac ali trl-per In tudi vse djugre posledice, ki nastanejo radi izrabljivanja samega, sebe EuSenJe cevi. ki vodi iz mehurja ozdravim v kratkem času, Hydrocelo all fclio ozdravim v 80 urah ln aicer brez operacije.
Bolezni mehurja, ki povzročijo bole-Tine v križu in hrbtu in včasih tudi pri spu&čanju vode, ozdravim ■ gotovo Jatvo.
Reumatlzam, trganje, bolečine, otekline, srbečo. Skrofle In druge koinc Doleznl, ki nastajejo vsled nečiste krvi ozdravim v kratkem času ir> nI potreb-
Pozor čitatelji! Naročite še danes!
t
V zalogi imamo: Slovenske novele in povesti	30c Pegam in Lambergar 35c
Sherlock Holmes: V rakvi kraj bombe 16c Zaklad kupčevalca s sužnji	15c Lepa bolničarka 15c Ena sama kaplja črnila 15c. Grob v svetilniku 15c Gospa s kanarskim bri-
ljantom	15c.
Londonski ponarejalci de-..
narja	l6c.
Kako so v jeli Jacka ras
parača	15c.
Skrivnost mlade vdove 15c. Plemič	15c.
SLOVENIC PUBLISHING CO,
82 Cortlandt 8t. New York.	N. Y.
fvv
Isce se
ner A vrv » stalno delo. UULAVlIll Dobra plača dobre ure in lepa prilika na predoratL Pridite osebno na urad za službe,
Westinghouse Electric & Mfg. Co.,
East Pittsburgh, Pa.
1	r
Družinska drama.
J 401etnf A. H. Greenho\v je u-istrelil svojo ženo ** Alburqurquc, I X. M. v hotelu Combs, potem je !pa ustrelil še sebe. 51etna hčerka | Bettv je jrledala tragedijo. Sli-.šala je, kako sta se oče in mati prepirala, in videla, kako je oee .ustrelil njeno mamo. j Grenhow je oddal štiri strele ■ ua svojo ženo. Eua krogla je za-jdela ženo v glavo, ki jo je iismr-i tila.
Novi srbski poslaniK. Washin<rton, I). C.. 26. januarja. Srbski poslanik za Združene državi- Ljuboniir Mihajlovič je danes predložil predsedniku Wilsonu svoje listine.
Možje.
AKO riirtc iii'jčni kot bi rm trli biti.
AKO nimate moža«tvo. življensko moč in ener-
jfijo. ki bi morali imt-ti. AKO w čutite utrujenim. n!aboJnim, potrtim in ako poti t r po neči. izgubljate	»te
nezmožni. p> ■Al ji te še danes en dolar za eno ' škatljo
"Juiito Tablete zi nemočne". •
p
Te vam bodo trotovo pomagale kot bo pomagale več tiwv- drupim. ki so trpeli.	*
Naslovite: Z
JUVITO LABORATORY
Smith Hill Branch. Pittsburgh, Pa.
HARMONIKE- |
fccdlst kakršnekoli vrst« Izdelujem lc	|
popravljam po najnižjih cenah, a Ufr	^
to trpežno ln zanesljivo. V iwpravo	1
zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem te	7
nad 18 let tukaj v tem poslu io sedaj	I
v svojem lastneia domu. V popravek	1
vzamem kranjske kakor vse druge	y
harmonike ter računam po dela ka	1
koršno kdo zahteva, brez nadaljnlfc	I
vpražanj.	|
JOHN WEN ZEL,	' 1017 East 62nd SU Clevehuni, Ohio
j Dr. LORE N Z, "j j
| Jaz sem edini hrvaško govore- * t I čl Specialist moških bolezni v « 4
. Plttsburjihu, Pa.	j |
, Uradne ure: dnevno od 9. dopoldne do 8. ure zvečer. V pet- ' kih gkI 9. dopoldne do 2. popoldne. » j i Nedeljo «m! 10. dop. do 2. popol. '■> specialist moških bolezni. , DK. LORENZ. 1 644 Penn Ave. II. nadst. na allco.
■----C
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v Illinois , naznanjamo, da jih bo v kratkem | j
obiskal naš zastopnik	<
©j
I <
■ ''
i i
Mr. Janko Plesko,
ki je pooblaščen sprejemati naročnino za 4'Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. — Upati je, da mu bodo šli rojaki ▼ vseh ozirih na roko
Uredniitro.
Kadar je kako druAtvo namenjeno kupiti bandere, aittra, ragaljo, < od bene Instrumente, kape ltd., ali pa kadar potrebujete uro, verUlco, priveska, urttane Itd., ne kupite prej nikjer, da tudi na* n cene vprašat«. UprafaaJt Vas «cane le 2c. pa «1 bodete prihranili dolarje.
Oenlke. več vrat poilljamo brezplačno. PUM te ponj
IVAN PAJK, & CO.. Box 328, CONEMAUGH, PA.
\	Starokrajski najboljši zdravnik j
I l^r	SPECIALIST l
a	^»tSa^^A \'sak Slo^nec, ki potrebuje dobretra zdravnika, zname
■3*	^RSr mte zdravniške prak ■* in dela. naj se ubmena na-. Mi ima- W
1	JfUr rao 35-letne akušnje v zdravljenju vseh tajnih molkih bolezni
^	^^^^^^^ ter jamčimo popolno ozdravljenje. Zantrupljenje krvi. nemoč T
f,	občevanja. mi«no trubl jen je i«emena. izjru bo možatoati. v »ako- A
»	vrstne bolez-ni. bolečine križa in vse prsne bolezni brez ikake operacije. Z nami bo tahko
»	pomenite v svojem inateruem jeziku.
I	EUROPEAN MEDICAL OFFICE J
S	311 Smithfield St. Pittsburgh, Pa. {
l Zaupaj, pa vedi komu! \
r	Garantiram, da so moja vina naravna, ker ne prodajam drugih kot	+
f	iz najboljšega ohijskega grozdja doma presnim vina, vsake vrste in cene	^
L	na debelo so sledeče:	♦
f	Delaware in Catawba, zlate barve........po $1.00 pilona	^
L	Concord, rdeče barve......................po 7l>e. galona _	+
f	zji 10 galou iHtsodo računam $1.00, za galon pa $1.50, pri večjih naro-	^
tčilab je pa jwisoda zastonj.
^	TROPINJEVEC in DR0ŽNIK.	X
e	Garantiran, čist, doma žgan, najboljši, ki ste ga Se kdaj pili velja	♦
l	galona $'5.00. $.'t.r>o in	Na debelo «kI 10 galon naprej po $2.0T» galuna.	+
* Naročilu priložite denar ali pa money order.	^
Louis Knaus
► VELETRGOVINA DOMAČEGA VINA IN DOMA KUHANEGA ŽGANJA t l	390»—391C St. Clair Ave., Cleveland, O.
' Phone : Central 4G44 K.	t
1 EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR §
J	(Notary Public)	Cf
v GREATER NEW YORKU	fe;
i j ANTON BURGAR i
Ij 82 CORTLAND STREET, NEW YORK, N. Y. E;
|	IZDELUJE IN PRESKRBUJE	j [j J
p vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije gle- * h i de datuma izkrcanja ali imena parnika.
^ Obrnite se zaupno na njega, kjer boBte točno in aolidno c^ i !	postrežem.	3
MODERNO UREJENA
TISKABNA CLiSSARflM
SK VSAKOVRSTNE TISKOVINE j^^E IZVRŠUJE PO NIZKIH
CENAH. • • •
DELO OKUSNO. • • •
IZVRŠUJE PREVODE V
DRUGE JEZIKE. • • •
UNIJSKO ORGANIZIRANA.
%
• • •
POSEBNOST SOJ
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D.
VSA NAROČILA POŠLJITE NA:
Slovenje Publishing Co.,
__82 Cortlandt St, Mew York, M. T.