#  4M) *   3 )  ki je nad njim, in si podreja barbarstvo, ki je pod njim. Biti “rimski” pomeni, obèutiti se Grka v odnosu do vsega bar- barskega, in hkrati barbara v odnosu do vsega grškega. Rim- ska kultura je torej v svojem bistvu prehod, pot ali, èe ho- èete, akvedukt, vodovod; kakor ta je razpeta med tem, kar je zgoraj, in tistim, kar je spodaj. Pesnik Vergilij je specifiènost rimstva lepo izrazil v Eneidi: Trojanec Enej — torej tujec — zapusti Trojo, vzame s sabo oèeta in domaèe bogove, jih prenese na latinsko zemljo in postane oèe novega ljudstva, Rimljanov. Biti rimski pome- ni, izkusiti staro kot novo in kot tisto, kar se obnavlja s pre- sajanjem v novo zemljo — pre- sajanjem, ki iz tistega, kar je bilo staro, naredi poèelo novih razvojev. Pomembno je, da je Rim- ljan do vira svojega navdiha ne le korekten, ampak tudi spošt- ljiv. Dovolj poni`en je, da je pripravljen sprejemati, in do- volj samozavesten, da je lahko ustvarjalen. Brague poka`e, da je tak tudi odnos Evrope do obeh virov. Grštvo in judovs- tvo sta mogli ostati to, kar sta, in bogato uspevati prav zato, ker ju Evropa sprejema na rim- ski naèin. Rimstvo ima dve razse`no- sti: kulturno in religiozno. Kulturna razse`nost rim- skosti zajema odnos Evrope do grške antike. Evropa je vselej priznavala svojo drugotnost v odnosu do grštva. Prav to priz- navanje drugotnosti je kljuè evropskega kulturnega dina- mizma, vir moène tekmovalno- sti in ustvarjalnosti. Latinci so se ob grških vzorih bolj navdi- hovali, kakor jih prevajali: Lu- krecij je upesnil filozofa Epi- kura, Ciceron je povzel uèbe- nike srednje Akademije in pouène zgodbe, namenjene po- nazoritvi, zamenjal z anekdo- tami o velikih Rimljanih, Ver- gilij je tekmoval s Homerjem, Horacij je Alkaja prestavil v rimske èase. Šele visoki srednji vek je prevedel Aristotela — za Arabci in deloma na podlagi arabskih prevodov. Omeniti velja velikansko delo (ohranja- nja in prepisovanja), ki so ga opravili srednjeveški menihi, zlasti benediktinci. Religiozna razse`nost rims- tva pa se ka`e v odnosu kršèan- ske Evrope do judovstva. Krš- èanstvo, ki je v nekem smislu dediè rimskega cesarstva, je tudi samo drugotno: mladika, ki je cepljena na judovsko trto. Kristjani smo bistveno rimski v tem, da imamo svoje Grke. Naši Grki so judje. Cerkev je rimska, ker v odnosu do Izraela ponavlja tisto dr`o, ki so jo Rimljani imeli v odnosu do he- lenstva. Iz te strukture Cerkve izhaja nujnost nadaljnjega ob- stoja judovskega ljudstva in za- radi nje je prepovedan vsak po- skus, da bi imeli tisto, èesar no- silec je to ljudstvo, za stvar do- konène preteklosti. Cerkev ni- koli ni podlegla markionizmu, ki je trdil, da je judovska Sta- ra zaveza `e povsem preperela Evropska kultura in duhov- nost — tako navadno mislimo — slonita na dveh temeljih: na grškem in judovskem: na Ate- nah in Jeruzalemu. Brague pa nas opozori še na tretji — rim- ski temelj. Prav v tem je glav- na novost in izvirnost prièujoèe Braguejeve knjige, v kateri “na- ravo” in identiteto Evrope ves èas gledamo skoz prizmo rim- skosti. Avtor je preprièan, da nam rimskost daje najboljšo paradigmo za razmišljanje o odnosu med Evropo in tistim, kar je Evropi lastno. V èem je ta rimskost, ta rimska dr`a? To je svojski odnos do izvora; to je dr`a tistega, ki se zaveda svo- je poklicanosti, da obnovi sta- ro. Za rimskost je znaèilna se- kundarnost, drugotnost, odvi- snost od predhodne (grške in judovske) kulture. Rimljanu je lastno, da se oplaja pri klasiki,    in da jo je zato treba zavreèi in nadomestiti z novo. Kršèans- tvo ima Staro zavezo za enako sveto besedilo, kakor svojo Novo zavezo, zato mirno priz- nava svojo drugotnost v odno- su do judovstva. Temeljna znaèilnost evrop- ske identitete je torej, da ima svo- je središèe — svoje vire — zunaj sebe, da je torej v tem smislu raz- središèena. Evropa ima do svoje identitete edinstven odnos: za svoje ima prilastitev neèesa tu- jega. Na tem tujem pa zgradi ne- kaj novega, nekaj svojega. Kul- turno zgodovino Evrope bi lah- ko oznaèili kot zgodovino pos- vojitve, vendar v nasprotni sme- ri, kakor je to obièajno. Ponavadi so starši tisti, ki posvojijo otroka. V Evropi pa je ta proces potekal z nasprotne smeri: tisti, ki so priš- li pozneje, so si izbrali prednike: Grke in Jude. Posebna dragocenost Bra- guejeve knjige je v tem, da rim- skost Evrope osvetli tudi od zu- naj, z vidika islama. Tudi Arab- ci so namreè dedièi tako grške, kakor judovsko-kršèanske kul- ture oziroma vere. Muslimani so pred Evropejci prevedli dela grške kulture. Znanju, ki so ga prejeli, so sami marsikaj dodali in ga posredovali tudi Evropi. Toda njihov odnos do grštva je bil razlièen od evropskega: grških izvirnikov niso ohranja- li; arabšèina je gršèino izrini- la, tako da je v islamskem svetu povsem izginila. Podobno velja za odnos islama do judovstva in kršèanstva. Islam zavraèa pristnost spisov, na katerih te- meljita obe starejši monotei- stièni veri. Ker so Arabci izvir- ne rokopise zavrgli in unièili, so si onemogoèili, da bi pri njih prišlo do “ponovnih roj- stev”, do renesanse, se pravi do vedno novega zatekanja k izvir- nim besedilom. Za islam je to- rej znaèilna dr`a vsrkavanja v slogu: uporabi in odvrzi. Evro- pa pa nikoli ne trdi, da je vsr- kala vse, kar sta vsebovala he- lenizem in judovstvo. V predzadnjem poglavju avtor razmišlja o tem, v kak- šnem smislu si katoliška Cer- kev zaslu`i oznako “rimska” in kako se s tega vidika razlikuje ne le od islama in Bizanca, temveè tudi od protestantskega sveta. Za kršèanstvo sta znaèil- ni dve prvini: Bo`ja in èloveš- ka, sveta in posvetna. Kršèans- tvo to dvojnost razrešuje para- doksalno: zdru`uje, kar si je te`ko zamišljati skupaj (uèlo- veèenje Bo`jega Sina), in loèuje (v nasprotju z islamom) reli- giozno od politiènega: Dajte cesarju ... Rimskost kršèanstva se tako ka`e po eni strani v tem, da so ideja o uèloveèenju sklada z religiozno drugotnost- jo, po drugi strani pa o tem, da se ideja o loèitvi svetnega in du- hovnega pokriva s kulturno drugotnostjo. Kršèanstvo je na- mreè sprejelo civilizacijo, ki je `e bila organizirana po lastnih zakonih. Za sklep se avtor vprašuje, ali je Evropa še rimska, in ugo- tavlja, da v novem veku lahko razloèimo dve markionistièni znaèilnosti: v odnosu do zgo- dovine in v odnosu do nara- ve. Moderna Evropa je v skuš- njavi, da bi docela prelomila s preteklostjo in s kršèanskim pogledom na naravo in èutni svet — se pravi na tisti danosti, na katerih gradi milost. Ta markionistièna “osamosvoji- tev” pa bi bila zanjo usodna, saj bi Evropejci s tem posta- li le “barbarizirani Grki”, kul- tura med kulturami, ki je za- pravila svojo enkratnost in se odpovedala svojemu univer- zalnemu poslanstvu. Naj povzamem: Brague ima v svojem imenitnem in presvet- ljenem eseju pred oèmi Evro- po kot duhovno in kulturno stvarnost. Vendar njegovo delo ni kulturnozgodovinsko našte- vanje dejstev in podatkov; smer njegovega razmišljanja je pred- vsem naèelne narave. Pisec se sprašuje, v èem je specifiènost, “evropskost” Evrope in ugotav- lja, da v njeni rimskosti, v nje- nem svojskem odnosu do an- tike in judovstva. Kršèanstvo je v odnosu do evropske kul- ture bolj njena oblika kakor njena vsebina. Ne gre torej za to, da bi bilo treba izbirati med razliènimi sestavinami te kul- ture, kjer je kršèanstvo ena od mnogih, ampak za to, da je prav navzoènost kršèanstva omogoèila pre`ivetje drugih. Tako lahko v njeno slavo in tudi v njeno kritiko (kar dela protestantska in še katera stran) priznamo, da je katoliška Cer- kev zgodovinsko delovala kot kraj, ki je evropski kulturi ohranil (resda nevtralizirano)  #  poganstvo. S kršèanstvom je torej zašèitena evropska kultura v celoti. Kulturna naloga, ki èaka današnjo Evropo, je po Brague- jevem preprièanju v tem, da ponovno postane rimska. Èe bo hotela to udejanjiti, bo mo- rala dokazati hkrati veliko sa- mozavest in še veèjo ozavešèe- nost o svoji lastni “naravi”: za- vedati se bo morala tako svo- je vrednosti kot svoje nevred- nosti. Svoje vrednosti vprièo notranje in zunanje barbarsko- sti, katero bo morala obvladati, in svoje nevrednosti v odnosu do tistega, èesar je samo poslan- ka in slu`abnica. Evropski èlovek, zlasti kul- turnik je lahko ponosen na pre- hojeno pot, vendar mu je v se- danjem trenutku potrebnejše, da se znova zave svojih na pol pozabljenih korenin in iz njih naèrpa volje in moèi za nadalj- njo pot. Evropejci bomo imeli svetu kaj povedati le, èe bomo ostali zvesti svoji bogati dediš- èini. V tej zavestno `iveti in us- tvarjalni zvestobi je naša moè in naš `ar, v njej in samo v njej bomo sproti odkrivali svojo pot, širili prostor svobode in odgovornosti, praviènosti in miru — evangeljske civilizacije ljubezni, ki je in ostaja luè za ves svet. @+4 2 = .%* A ) /; 9,C*=  &,; %'B% =  *6#6 75> ? ?  ? “Bil je paè moški svet”, pra- vi za 80. in 90. leta znaèilno re- vizionistièno stališèe, ki si hkra- ti prizadeva na novo napisati zgodovino, tokrat iz “`enske- ga” zornega kota. Iskanje ravnovesja s protiu- te`jo se zdi logièno in koristno. (In èe kaj preseneèa pri t. i. “fe- ministiènih” piscih in pisatelji- cah, je samo to, da praviloma iš- èejo `enske protiute`i s pribli`- no enakimi lastnostmi, kakršne sami pripisujejo moškim.) In vendar je tisto, kar vsak- do od nas išèe v sebi — in v dru- gih (kajti le tisto, èesar ne naj- demo v sebi, išèemo v drugih) — Èlovek. Bitje, narejeno po Bo`ji podobi: obojespolno v interakciji s soljudmi in v lastni intimi; brezspolno v iskanju prese`nega. Zato je kar presenetljivo, da je v poplavi knjig, ki jih vsako leto bruhajo zalo`niške hiše po vsem svetu, razmeroma malo ta- kih, ki bi èloveka obravnavale ce- lostno, mimo in onkraj spola. (Ali pa se morda le zdi, da jih je malo, ker se v primerjavi s kri- èeèimi tr`nimi uspešnicami, ki skandirajo razna “zlata pravila” pop-psihologije po ameriškem kopitu, zdijo skromnejše in — iro- nièno — manj revolucionarne.) In zato je prava osve`itev, èe najdemo knjigo, ki v `enski (in posredno v moškem) nago- varja Èloveka; ki spodbuja k is- kanju “veèno èloveškega” v sebi, ne da bi nagovarjala k es- kapizmu ali predpisovala pot. Takšna je knji`ica Dar mor- ja, ki je pred kratkim izšla pri Ko je 21. maja 1927 Charles Lindbergh pristal na travniku Le Bourget pri Parizu in tako po- stal prvi èlovek, ki je sam in brez postanka preletel Atlantik, je za- hodni svet po dolgih, muènih letih dobil junaka. Petindvajset- letni Amerièan je dal krila celi generaciji — povojni “izgublje- ni” generaciji. Bil je Ikar, ki mu je uspelo. Znaèilna miselnost 20. sto- letja (in, bodimo pošteni, tudi tistih pred njim): kar je mogoèe osvojiti, je treba osvojiti. In ti- sto, kar moremo in moramo osvojiti, je po definiciji zunaj èloveka: globine oceanov, vr- hovi Himalaje, blodnjaki pra- gozdov, nevidni svetovi mi- kroorganizmov, neizmerjeno prostranstvo neba — prav do Lune in še naprej.