Zx Teržlča. Odperto pismo. Dragi gospod vrednik! V vašem poslednjem listu marljivega ,,Tov." sem prav z veseIjem bral, da ste se vi lotili slovenske slovnice za ljudske šole, nam jako potrebne. Precej sem si mislil: No! v prave roke je prišla, vnaj tudi velja: nKar iz šole pride, v šolo gre", ali: ,,Vsak ostani pri evojem kopitu". — Tudi odlomki, ki jih je wTov." že kake dve poti prinesel, eo mi še prav dopadli, ker prašaje na zglednih stavkih kažejo slovniška pravila. Da bote napredovali od lahkega do težjega, od prostega do zloženega, se ume samo ob sebi. Da ste si kako slovnico živečih jezikov postavili za zgled, tudi ne dvomim. Ko bi hotli mene poslusati, bi vam priporočeval nemško slovnico Wagnerjevo, v kteri se ves slovniški poduk v naj lepšem soglasji strinja, kar Nemec irneuuje koncentracijon, in kar naj se obravnuje na berilnih vajah. V tej (Wagnerjevi) slovnici nabaja se obilno tvarine za učence in učitelje za branje, pravopis, spisje in slovnico, se ve da lepo po versti, korak za korakom, in v obilni meri, kar uaj bi pa vi načertali le v mali obliki. Priporočam vam pa še vdrugič, da se spominjate Becker - jeve slovnice, ki jo rabijo v rečnih solah. Skoraj bi mislil, da ravno to slovnico ate si za zgled postavili, ker tudi v vaši sc nahaja zgled, na njem pa se ozira na pravilo , ki ga hočete poočitovati, in sicer s takimi vprašanji, ki so za otroke posebno imenitni. Moja misel je, da ee tudi ozirate vsaj pod čerto *) in na manjem tisku na šolska berila (1. in II.), in da vsaj učitelje npominjate, kako naj, oziraje ac na vašo slovnico, to in nnn berilo pojasnujejo i. t. d. — Pripravnikom in tudi učiteljem, kedar se za učilne ure pripravljajo, bi s tem izverstno vstregli; vsaj du sedaj še nimamo ne ene knjižice, ki bi se le s tem pečala, kako naj se berilne vaje obravnavajo. In vender so berila za to, da se na njih in po njih vse slovniško in nravno podačevanje vadi, uri in krepi. Posebno bote pa vstregli s tako slovnico v vsem , ki se pečajo z učiteljstvom zavoljo nalog, da jiin jih ne bo treba po vsakoveratnih *) To je, kakor so pieane v latinskih, gerikih i. t. d. avktorijih analize, da bi bile vodila za učitelje namest pomočnih knjig. Pis. bnkvah iskati, ali jih eamim kovati. Potrebne eo pa pri podačevanji iako, kakor ribi Tode. — Svetujem vam tudi, da berete izverstne kritike o nemških slovnicah raznih pedagogov, ki jih nahajamo v ^Schulb." wMagazinu", ^Volksschule" i. t. d. — Ako eem kako dobro misel eprožil, bi vara, dragi gospod, pa brez zamere tudi rad razodel, da bi vaš verli list večkrat tudi kakih šolftkih novic iz imonovanih nemških čaaopisov prinašal, ali pa tudi iz BAllg. d. Zeit." *) Zakaj, besede mičejo, zgledi vlečejo. Ostajam vaš odkritoserčni prijatelj Luka Knific.#») Iz IJubljane. Prečaslito tukajšnje knezoškofijstvo je te dni preč. okrajnim aolskim ogledništvom in g. g. učiteljem razposlalo dve okro/.nici, ki ji je dobilo od nlavne c. k. deželne vlade. Perva 7. preteč. m. pod št. 373/85 naznanja o Ijudskem šolstvu na KranJHkem v šolskem letu 186%. Tu vradno naznanilo hvalno onienja, da je tudi v tem letu Ijudsko šolstvo lepo napredovalo, da se je število šolskih otrok pomnožilo, da se je naredilo več novih aolskih hiš, da se je razširjala sadjereja in čebeloreja, da je bilo tudi to leto mnogo šolakih prijateljev, ki so nevtrudeno delali za povzdigo Ijudakega šolutva, in ki so bili že tudi očitno naznanjeni. Kar zadeva učiteljske zbore, se je sicer marsikaj storiio, vendar se želi, da bi se ta pomoček za učiteljsko omiko še bolj povzdignil, ia da bi bili imenovani zbori v vseh šolskih okrajih. Pohvaljeni so vodji učileljskih zborov v Ribnici, v Ipavi, v Novem mestu, v Kočevji, v Seraiču, v Kranji In v Loškem potoku. Za prihodnje zbore priporočajo sc te la vprašanja : 1) Naj se razlaga III. oddelek ,,Slovensko-nemške gramalike" tako, kakor popred I. in II. oddelek, in aicer, kako naj se po tem navodti naj boljše obdeluje sluvenščina iu nerasčina. S tem se bo nabralo dobre tvarine, da se bodo za ta poduk sostavila prav dobra vodila. 2) Soatavi naj se pnpolni dnevni red, po kterem naj bi se na tanko ravnal vsaki nčitelj, da bi tako v cerkveni in deržavni zadevi izverstno zadostoval evojemu imenitnemn poklicu. 3) Ali se more iu tnora že v Ijudski Roli mladost djausko vzrejati, t. j., da se vedno tako napeljuje, da ji pozneja leta ta aolaki poduk tudi djansko koristi; in, kako naj ae to pri posamnih naukih izveršuje? 4) Kdaj, koliko in ktere dogodbe v življenji, ki jih olroci vidijo v šoli in zunaj šole, naj se tadi v šoli obdelujejo, ali pri vzrejevanji porabljajejo. 5) Učitelj naj skerbno varuje, da se djansko ne pokažejo posebni nalurni nagibi do te ali une napake, in da se taki nravni pregreški zatarejo in ozdravijo, in naj se razjasnuje *) V teh časopisih se nahajajo šolske novice vseh imenitnejih narodov starega in novega sveta. pu. •*) Prav hvaležen eera vam za prijazni svet. Povem vam, da se nama misli popolnoma vjemajo. Pismeno več. Vrednik. to tudi 8 primernimi zgledi. — Dragookrožnico smo današnjemu lista priložili v izvirni, pervopisni besedi. Častiti bravci tolmačijo naj si jo sami! — Njih eksc. c. k. deželni glavar baron B a ch gre iz Ljubljane, in pride za deželnega glavarja v Terst; na njegovo inesto v Ljubljano pa pride bivši c. k. podpredsednik teržaški pl. Konrad Eibesfeldski. — Na sv. Jurja dan popoldne je bilo pri bv. Jakobu v LjubIjani slovesno vpeljevanje novega mestnega fajmoštra, prečast. gosp. Gust. Kostl-na, kjer so se vdeleževali tudi učenci in učitelji mestne glavne šole. Učenci s svojo zastavo so stali pred cerkvijo \ dveh verstah, in ko se jim približajo gospod mestni fajmošter, stopi iz verste deček, in jih s kralkim ogovorom po domače pozdravi. Gospod nieslni fajmošteručencem prav lepo odgovore, ter jih spoilbujajo, da bi bili na lepih čednostih podobni pomladnim cveticam, in da bi tudi tako lepo rastli sebi na korist in vsem drugim v veselje. — Serčno želimo, da bi se to blago voščilo gospoda duhovnega očeta vedno bolj spolnovalo, in ravno zato jira te nježne cvetke ujihovega farnega vertiča še posebno priporočamo, ker vedna skušnja uči, da le tam, kjer duhovni gospodje, posebno pa predniki, podpirajo šolo, more se šola prav razvijati in širiti pravi blagoslov med družine in občine. — V Berlinu na Pruskera je 10 gimnazij, 5 realk, 41 farnih šol, 9 zavodov za izrejo, 9 višjih deških sol, 24 srednjih in začetnih deških šol in 33 višjih dekliških .gol. V vseh teh učiliščih podučuje 1680 učiteljev in 607 učenic v 1*511 razredih. Učencev v tem mesta je bilo poslednje leto 38.098, učenk pa 33.332, ekoro '/9 vseh prebivavcev tega mesta. Tako je s solstvom po svetu. — Na Pruskem je vlada od prigospodarjenih 7,210.000 tolarjev odločila 2,400.000 lolarjev za zboljšanje navaduih plačil vradnikom, učiteljem in vojakom. — Neki amerikanski list naznanja in ponuja učiteljem kaznilnico za šolo (Priigelmaschine), s ktero se lahko 50 otrok v 20 minutah kaznuje. Kaj še bomo slišali v svojo slavo!