KRONIKA 61 LJUBLJANSKA KRONIKA PIŠE MESTNI ARHIVAR Pod zgornjim naslovom bomo prina šali v vsaki številki kronološki pregled vseh značilnejših dogodkov našega me sta in njegovega prebivalstva. Čas beži in dogodki se menjavajo z neko po sebno brzino življenjskega tempa, to nejo in se pozabljajo. »Kronika« bo opisala vse te dogodke objektivno in jih tako ohranila življenju in vsem onim, ki bodo kadarkoli priklicali v spomin preteklost ali raziskovali zgo dovino naše Ljubljane. Letos obhaja naš narod in ž njim tudi naše mesto petnajstletnico svojega narodnega in državnega osvobojenja. Kratka doba, vendar so njeni početki že tako zamegleni, da si jih hočemo obu diti v spomin. Zato se pričenja »Kro nika« s 1. septembrom 1918. leta, to je z mesecem pred avstrijskim državnim prevratom. Ljubljana kot matica našega naroda je bila priča tolikih in takih dogodkov, da so vredni, da jih zapišemo. V njeni sredi je zraslo in delovalo veliko šte vilo javnih delavcev, ki so mestu in narodu v ponos. Tudi spomin nanje hočemo ohraniti: delu v čast, mladini za vzor! Vršeč to častno dolžnost, naprošamo vse, ki so bili ali bodo naprošeni za sodelovanje, kakor tudi vse naše me ščanstvo, ako imajo slike in fotografije iz nove ali stare Ljubljane, slike zasluž nih oseb iz našega življenja, fotografije posameznih dogodkov - vse prosimo, da nam jih posodijo ali darujejo in tako pripomorejo, da bo potek našega jav nega življenja ohranjen v »Kroniki« v besedi in sliki. Uporabljeni material bomo na željo takoj vrnili, darovanega pa vključili zbirki za ljubljanski mestni muzeJ- Uredništvo V septembru 1918 Čas teče enakomerno, vendar se ti dozdeva, da so tedni meseci in meseci leta. štiri dolga leta: meseca avgusta je izbruhnil svetovni požar, danes pišemo 1. 1918. Koliko je Ljubljana in nje prebivalstvo pre trpelo v tej dobi ponižanja, preganjanja, gladu, bolezni, pretresujočih udarcev vojnih izgub, negoto vosti svojih rojakov-ujetnikov in tudi denunciantstva, je težko popisati v enem članku. Oglejmo si danes po štirih letih vojne našo Ljubljano. Njeno notranje lice se je močno izpremenilo, izpremenilo pa se je tudi notranje in državno čuvstvovanje. Danes razen par zagrizenih ljudi nihče več ne dvomi v polom Avstrije in njenih zaveznikov. Jugoslovanska dekla racija je podrla zadnje ostanke avstrijske državne miselnosti in ustanovitev lastne jugoslovanske države je prešla v meso in kri naroda. Ljubljana je postala žarišče vsega jugoslovanskega pokreta v avstrijski državni polovici. Svetovna vojna, zlasti vstop Italije je izpremenil mesto v veliko vojno in etapno postajo. Ljubljanske šole: Gimnazija v Tomanovi ulici in ženska realna gimnazija, knezoškofijska gimnazija v št. Vidu, šentjakobska dekliška šola in nemška dekliška šola pri Virantu, deška šola na Prulah in Cojzovem grabnu, gluhonemnica, salezijanski zavod na Rakovniku in Marijanišče so se izpremenile v velike vojne bolnice, da, celo otroški vrtec pri Sv. Florijanu se je moral umakniti vojaški bolnici, in vrtnarica Kristinca, ki je negovala otroke, se je posvetila negi ranjencev. Vojne bolnice pa so name stili tudi v dvorani »Philharmonische Gesellschaft«, v deželnem dvorcu, v nemškem viteškem redu križev- niškem, v belgijski in domobranski vojašnici, v gar- nizijski in deželni bolnici. Na strehah vseh teh po slopij je naslikan znak Rdečega križa na velikem belem polju, sovražniku v znamenje, da teh objektov ne sme bombardirati. Težko ranjene odpošiljajo večinoma po prestani karanteni v zaledje, kar pa kaže količkaj življenjske sposobnosti, mora nazaj, v vojno zbirališče v Šiško ali na Brezovico in od tam zopet na fronto. Mnogo pa jih roma na svetokrižko pokopališče. Votlo bobnenje težkega topovskega streljanja opozarja prebivalstvo, da se vrši na soški fronti 13., 14., 15 17. ofenziva. Civilni begunci prihajajo še vedno v Ljubljano in njeno okolico in se zlasti na trgu pozna naraščanje primorskega dialekta. Od Gorice, Sv. Gore itd. so ostale po pripovedovanju vojakov in beguncev samo še razvaline, za katere se levje borita dve armadi, avstrijska in italijanska, borita za posest dežele tistega naroda, ki beži v pre gnanstvo, neznanokam . . . Javna varnost postaja čimdalje pomanjkljivejša. Vojaki, prihajajoči na dopust — se ne vračajo. Po cestah in okolici je mnogo dezerterjev, ki ogrožajo mir in varnost življenja. Vsi znaki kažejo na vedno bližji razpad avstrijskega cesarstva. V Šentpetrski vojašnici naših kranjskih Janezov (avstr. pešpolk št. 17 Cesarjevič) so zapori divizij- skega vojnega sodišča. Prenapolnjeni so — krivih in nedolžnih. Vendar so tisti strašni sprevodi obsojencev na vojaško strelišče na Suhem bajarju v zadnjem času ponehali. V štiristopih vojakov se bolj vleče kakor koraka obsojenec v spremstvu vojnega kurata. Nemi sprevod se pomika proti Dolenjski cesti, mir kali samo tambor z monotonim udarjanjem na boben in tropa radovednih ljudi. Tudi justična furija je utrujena. Z bojišč prihajajo samo še tiste stereotipne dopis nice, ki nosijo poleg podpisa odpošiljateljevega tiskano besedilo v vseh avstrijskih jezikih: »Bin gesund und 62 Italijanski vojni ujetniki v Ljubljani es geht mir gut!« Večji del vojnih pošt je zaradi »premikanja čet« zaprtih. Ljudje so otopeli — oni na bojiščih in njih svojci doma. Polagoma postajajo brezčutni in brezizrazni, v kolikor jim lakota, beda in pomanjkanje ne vtisnejo tudi teh sledi. Saj je dozorela v notranjosti močnejša zavest: da ne bo več dolgo. Veliko ljudi, zlasti žena, je črno oblečenih, veliko jih pa še vedno, vsak dan čaka na pragu ali na cesti na pismonošo, veliko jih čaka zaman: izostale so slednjič tudi tiste dopisnice »Bin gesund . ..« Pred trgovinami in vojnimi prodajalnicami mestne aprovizacije stoje dolge vrste ljudi, mož, žena, otrok. Posamezniki, zlasti stare mamice, si prinašajo s seboj stolčke in pručice, da lažje dočakajo, ko po večurnem čakanju pridejo na vrsto. Blago se dobiva samo na karte, ki jih izdaja mestna aprovizacija. Karte vseh barv in odtenkov: življenje na obroke. Pogosto zmanjka blaga, preden prideš na vrsto. Ostanejo samo karte in zopet samo karte! Mestna uprava je organizirala pod vodstvom mest nega tržnega nadzornika Adolfa Ribnikarja mestno aprovizacijo, s katero je oskrbovala prebivalstvo z KRONIKA živili, kolikor je bilo v teh časih sploh mogoče. Ogromna teža dela, notranje odgovornosti, požrtvo- vanja in tudi — samozatajevanja je potrebno za to delo, s katerim naj se preskrbi vsakdanji grižljaj lačnemu prebivalstvu. Potreba, lakota ljudstva je prevelika, da bi mestna aprovizacija redno nasitila vse prebivalstvo in naraščajoče število beguncev. Z druge strani pa veje že močan veter splošne demo- ralizacije in boljševizma, ki naleti danes povsod na pognojena tla. V tej težki borbi za vsakdanji, vedno manjši in slabši košček kruha vrši mestna aprovi zacija naporno delo človekoljubne dolžnosti, ki jo bo pravilno ocenil čas sam. Tudi v Ljubljani se po javljajo demonstracije lačnih: v prvih vrstah seveda žene, matere, za svojo sestradano deco. Vsi upi stra- dajočih so obrnjeni v cerkev Sv. Jožefa. Tam je centralno skladišče mestne aprovizacije. Kmalu po polnoči se začno zbirati ljudje, ki čakajo, da pridejo na vrsto in prejmejo svoj skromni obrok živil. Med ostro kritiko nepoučenih se v dvostopih oblikujejo družbe ljubljanskih gospodinj in služkinj, ki vedo poleg neobhodnega obrekovanja za vsako kilo krom pirja, katero je baje ta ali oni dobil nepravim potom; vmes pa se pode otroci in podaljšujejo dolgo kačo čakajočih. Romanje prebivalstva z oprtniki čimdalje bolj narašča, dasi vlada to prepoveduje. Vse hiti na deželo med sorodnike in prijatelje, vse poizkuša nabavljati živila ali zamenjati blago za blago. Tobak, petrolej, sladkor in usnje so postali dragocenosti, ki se zlasti lahko zamenjajo za fižol, mast, moko in kašo. To je rodilo tudi pravo verižniško požeruštvo, kateremu so se posvetili mnogi »hamstri«, kujoč iz bede drugih — sebi bogastvo. Verižništvo cvete, moralne vrednote ljudstva padajo, pijančevanje se širi in ž njim se porajajo vse druge slabosti: otroci vojne. Ne priza naša ne možem in ne ženam, nikomur. Verižništvo pa je prineslo s seboj zaradi velikega pomanjkanja tudi ponarejanje živil v velikem obsegu. V moko so primešavali poleg grašice in plevela tudi — mavec. Prava evangeljska suha leta, ki so postala tem občutnejša, čim je bila vsa dežela polna vojaštva, ki se je tudi hotelo prehraniti v deželi sami. Naš kmetovalec, ki je v težkih dneh vsesplošne lakote v veliki meri pomagal mestnemu prebivalstvu, si je ohranil med njim najlepši spomin. Pomanjkanje in borba za živila je tako veliko, da je oblast pri siljena ustanoviti posebne preiskovalne komisije, ki imajo nalog preiskovati privatna stanovanja in po brati vsa živila, ki jih imajo privatniki preko dovo ljene množine. Toda tudi ljudje so oprezni: pod tla, v klavir, na podstrešje itd. shranjujejo svoje skromne zaloge, tako da uradno oko le redkokdaj uspe v svojem početju. No in pa toži se, toži in sumniči vsevprek. Po ljubljanskih gostilnah. Zbirajo se omizja gostov, največ poznanih prijateljev in stalnih gostov, med njimi tudi vojaki, ki jih vojna ni dosegla, ali ki uživajo zaradi kakršnekoli bolezni srečo etapnega življenja. Po vojaško so se v avstrijskem žargonu imenovali »etapne svinje«, ki so bile po mnenju onih v fronti krive vsega pomanjkanja v sprednjih vrstah. KRONIKA Mnogo je tudi »zaznamovanih«, »politisch verdach- tig« ali skrajšano »pe-fau« imenovanih, politično ne zanesljivih, ki niso smeli na fronto. Pogovori so navadno pritajeni, vmes pomenljivo spogledovanje, ugibanje . . . Pri vsakem novem gostu utihne na mah vsa družba, omizje, vsi gostje v gostilni, dokler se ne ugotovi, da se načeti razgovori lahko nadaljujejo. Slabiči zapadajo denunciantstvu, in tega kruha je v tej dobi dovolj. Za najmerodajnejši list se smatra dunajski sociali stični dnevnik »Arbeiter Zeitung«, ki se zlasti med inteligenco močno čita. So pa tudi ljudje, ki dobe — vrag vedi kako — tudi kakšen italijanski ali fran coski list. Tak list se pokaže samo najzaupljivejšim osebam, ki stikajo glave in previdno šepečejo novice na uho svojim prijateljem. Take novice romajo potem po mestu in pronicavajo med prebivalstvo, ki je že vso vojno navezano samo na poročila generalnega štaba avstrijskega, ki izrazi vsako izgubljeno bitko Iakonično z besedami »premikanje čet«. V posameznih lokalih in tudi po cesarsko kraljevih pisarnah so izobešeni zemljevidi, ki prikazujejo bo jišča. Patriotska vzgoja, diktirana od zgoraj, je želela, da se premikajo na teh kartah tudi črno- rumene zastavice. Seveda so strategi v zaledju nekaj časa res spremljali ves potek s premikanjem zastavic, slednjič pa je cesarska vlada premikanje zastavic — prepovedala. Menda premikanje teh zastavic ni bilo vedno ravno v skladu z oficielnimi poročili general nega štaba. Cenzura še vedno pleni časopisje, vendar je nasto pila tudi na tem polju nekakšna omehčanost. Uradna poročila generala Hoferja postajajo udo mačeni dovtip gostilniških omizij. V nemškem jubilejnem gledališču cesarja Franca Jožefa I. je redna sezona. Operete in dramske pred stave. Hišo polnijo zavedni in nezavedni Ljubljan čani. V slovenskem deželnem gledališču pa se je na stanil med vojno kino »Central«. Mladina pohajkuje sestradana in slabo oblečena ob skrajno okrnjenem šolskem pouku po cesti. Vsa peza življenja leži na ženah, na materah. Kakor sence lazijo po mestu, iščoč hrane. Ali za to so karte, samo karte opravičujejo življenje. Ozračje je prenasičeno — vse pričakuje samo tre nutka, ko in kako se zruši staroslavna stavba habs burškega cesarstva. Ljudstvo podzavestno čuti konec in stoično prenaša težki križ vojnega gorja. Prvi znanilci novega začetka prihajajo. Hinko Nučič organizira dramo, opero in opereto. Senior slovenske drame Anton Danilo se vrača od poslov »vojnega dobavitelja« k drami. Tudi med domačim vojaštvom se pazljivo priprav lja preobrat, tiho in skrbno, ker črnorumena hidra še bdi —! Štiri dolga leta svetovne vojne so za nami, vsto pamo v peto in poslednje leto. SEPTEMBER 1918 1. Fran Podkrajšek-Harambaša, revident južne že leznice, je sinoči umrl. Rojen 9. novembra 1853 v kra kovskem predmestju, je po dovršeni srednji šoli 63 Ruski vojni ujetniki gredo na delo vstopil v železniško službo. Zaradi svojega narodnega delovanja je bil prestavljen na Tirolsko. Leta 1904. je stopil v pokoj in tajnikoval »Slovenski Matici«, deloval v Ciril-Metodovi družbi, pri tem pa pridno zbiral naše zgodovinsko gradivo, katerega je priob- čeval pod psevdonimom Marovčkov Prostoslav in Harambaša, in to za liste »Besednik«, »Zoro«, »Na rodno Biblioteko«, »Ljubljanski Zvon«, »Carniolo« in »Slovana«. Paul, minister za prehrano, je po končani žetvi prepovedal vsako prekupovanje žita in živil sploh, ter zahteva, da se vsa živila dele samo preko javne aprovizacije. Posebna policijska služba se bo orga nizirala za iskanje skritih zalog. Vse to, da »nas obvaruje pred najhujšo stisko, ohrani notranji mir države in nas povede miru naproti«. — V istem hipu pa razglaša vlada, da se bo predstoječo zimo delilo med prebivalstvo še manj petroleja kakor preteklo zimo. Mestna aprovizacija ugotavlja, da ima krušne moke še za šest dni. Trgovcem je zvišan zaslužek pri pro daji moke od 4 na 8 vinarjev pri kilogramu. Mestna aprovizacija protestira, da bi se znižala dnevna por- cija kruha ali moke in zahteva, da dobi tudi Ljub ljana celotni kontingent moke, kakor jo dobivajo druga, nemška mesta. Magistrat opozarja pekovske mojstre, da morajo prodajati kruh v teži 600 g ali 60 dkg po 64 vinarjev in strogo prepoveduje dražjo prodajo. Trije mojstri, ki so prodajali kruh po 68 vinarjev, so bili kaznovani s 500-— K globe. Zato opozarja magistrat s pretnjo pekovske mojstre, da bo v ponovnem slučaju kaznovanemu mojstru odvzel obrtni list in ga naznanil radi prestopka goljufije so dišču. — Mesarji bodo v sredo in soboto prodajali meso, če ga bo deželna aprovizacija mestu dobavila! Meso se prodaja 10 dkg za osebo po ceni 2-80 K za kilogram, praške salame četrt kilograma na osebo K 6-— za kilogram, kis liter K 1-40, čebula 2 kg za osebo in mesec dni K 2-50 za kilogram. V prostem 64 KRONIKA Iz kolturno-historične zbirke Fr. Vesela Adolf Ribnikar Fran Podkrafgek-Harambaša prometu je vse blago seveda štirikrat in tudi deset krat dražje. Knezoškof Anton Bonaventura Jeglič je predmet ostrih nemških časopisnih napadov, ki zahtevajo njegovo takojšnjo odstranitev s škofije »iz državnih in ljudskih interesov«. Politični nemir in prepir v poslopju deželnega dvorca na Kongresnem trgu dviga svoj prah. Deželni glavar v p. Fran šuklje javno obračunava z deželnim glavarjem dr. Ivanom šušteršičem in zahteva njegov odstop in odstop deželnih odbornikov, pristašev slednjega. Hišni posestniki zahtevajo povišanje najemnin in vlada je na 15% zvišanje, ki se začne z novim letom, že pristala. To zvišanje pa je hišnim gospodarjem odločno premajhno. Zdravil primanjkuje. V bolnicah so brez obveznega materiala. Bolnike obvezujejo z nekakšnimi papir nimi obvezami. Pomanjkanje je občutno, zato je vlada sedaj, ko je zdravil zmanjkalo, ustanovila po sebno centralo za delitev zdravil. 2. Kanonik dr. Aleš Ušeničnik je izdal knjižico »Um die Jugoslavija«, kjer brani jugoslovensko tezo ustanovitve Jugoslavije: Jugoslavija mora priti. Brez svobode ni za nas življenja, brez Jugoslavije ni svo bode. Jugoslavija ali smrt! Narodno gledališče prevzame poseben konsorcij, ki apelira na narod, da pripomore z darovi in omogoči skorajšnjo otvoritev. Povsod svetli znaki za boljšo bodočnost. Ljubljanski Zvon, pevsko društvo, je priredilo v veliki dvorani Narodnega doma po štiriletnem molku svoj prvi koncert pod vodstvom Zorka Prelovca. železniška uprava sporoča, da je sklenila ponovno zvišanje osebnih tarif za 50 %, da zmanjša naval potnikov na železnice. Denar iz papirja preplavlja deželo. Vera v vrednost pada. Ljudje trosijo papir, kakor ga dobivajo. Vred nosti naraščajo iz dneva v dan. — Govori se, da kroži med Čehi in Slovaki že novi čehoslovaški denar — zlatniki, katere je izdal čehoslovaški Narodni odbor v emigraciji s pomočjo Velike antante kot dokaz bodoče samostojnosti čehoslovaške države. Begunci, število beguncev iz Primorja, Krasa, Istre, Trsta se od dne do dne množi. Zapuščajo svoje do move, mnogi brez sredstev. Stanovanjska beda na rašča in postaja neznosna. Ustanovila se je posebna pomožna akcija za begunce. Kadilci kade zadnje zaloge cigar in obetajo se — nadomestne cigare, Ersatzzigarren. Za vse je že na domestek — »Ersatz« — samo za človeško trpljenje ga še ni. Aprovizacija prodaja krompir po 70 vin. in 3 kg na osebo, kašo K 170 za kilogram pol kilograma na osebo. Vlada zahteva za mesec september od kranjske deželice 6700 glav živine za prehrano vojaštva in civilnega prebivalstva. Torej nove, morda poslednje rekvizicije. — Usnje je postalo posebna drago cenost. Vojaštvo v zaledju in revnejše civilno prebi valstvo nosi obuvala z lesenimi podplati, podobnimi našim cokljam. Zlasti otroci z glasnim cokljanjem manifestirajo po tlaku s tem obuvalom. Vojno mini strstvo je dovolilo civilnemu prebivalstvu Avstrije enstotisoč kilogramov usnja, ki pride v prodajo. Izračiinimo si torej sami, koliko pride na Ljubljano. 5. Učiteljsko zborovanje z demonstracijami. Sra motno nizke plače, pomanjkanje živil in obleke in lakota je zbrala v Mestnem domu nad 500 učiteljev na protestni shod. Vlada ga je sicer prepovedala, vendar se je shod vršil in so na njem govorili drž. poslanec Lovro Pogačnik in Josip Gostinčar, dež. poslanci dr. Karel Triller, Adolf Ribnikar in vodja učiteljstva Engelbert Gangl. Sprejet je bil predlog nadučitelja Germeka iz Krašnje, da začne učiteljstvo z novim šolskim letom — štrajkati, dokler deželna vlada in deželni zbor ne zvišata učiteljstvu plač. Po shodu formirani sprevod, ki je hotel demonstrirati pred deželnim dvorcem, je policija v Wolfovi ulici razgnala. Učiteljstvo je pomnoženo z meščanstvom demonstriralo na Marijinem trgu. — Začetna plača učitelja znaša K 80—, ali toliko, kolikor stane v prostem prometu pet kilogramov moke. Obleka. Civilno prebivalstvo je razcapano. Obleke se delajo iz »nadomestkov«, kopriv in papirja. Vlada je zaprosila vojno ministrstvo, da izda za vojaštvo neporabno obleko, da s to obleče potrebno civilno Knezoškol dr. A. B. Jeglič Dr. Aleš Ušeničnik KRONIKA 65 prebivalstvo. Vojno ministrstvo seveda niti svojega vojaštva na fronti ne more več človeško potrebno obleči. 7. Narodna Galerija. Pripravljalni odbor za usta novitev Narodne Galerije je izdal plamteč poziv k pristopu in podpiranju te velike kulturne institucije. Društva, ki so bila obsojena na brezdelnost, zopet oživljajo. Ciril Metodova družba kliče svoje podružnice k vstajenju in poživitvi. Slovenska Mati c a poziva svoja poverjeništva k novemu delu. Tudi Slov. Krščansko Socialna Zveza in Slovenska Straža imata svoj 10. občni zbor. Arthur Mahr, direktor in lastnik občeslovečega trgovskega učnega zavoda, razglaša, da se šola v letoš njem letu — ne otvori. »Grazer Tagblatt« piše, da je to velika narodna izguba za Nemce in zahteva, da se ustanovi takoj nov nemški učni zavod. — Slo venska trgovska akademija se že snuje. Mestna aprovizacija sporoča, da se bo odslej pro dajal kruh v teži 70 dkg po 76 vin. in da je dražja prodaja kazniva. Delilo se bo na osebo pol kilo grama kruha. Ljudstvo je seveda razburjeno in neje voljno. Zlasti težko je prebivalstvo zadela naredba ministra Paula, s katero se prepoveduje nakup živil na deželi. Ljudje so hiteli na deželo, zamenjavali s kmeti živila za petrolej, obleko itd. Sedaj pa je tudi to zabranjeno in se na ta način pridobljena živila konfiscirajo, meščanstvu pa se jemlje vsaka možnost preskrbe z živili. Mestna uprava energično zahteva, da se pripusti prebivalstvu nemoteni promet z živili, ker bo sicer obsojeno na še večje stradanje. 8. Dr. Anton Korošec, državni poslanec in predsed nik Jugoslovanskega kluba, je podal jugoslovanskim novinarjem načelno izjavo za ustanovitev jugoslo vanske države in končal: vztrajajte na začrtani poti! 10. Narodno gledališče se bori z velikimi zaprekami, zato bo otvorjeno šele konec septembra ali začetek oktobra. Kot otvoritvena predstava je bila določena Finžgarjeva drama »Naša kri«, cenzura pa je uprizo ritev te drame prepovedala. 11. »Akademija« je otvorila svojo sezono predavanj v veliki dvorani Narodnega doma. Otvoritveno pre davanje je imel dr. Ivan Prijatelj o temi: Levstik, Fran Šuklje F. S. Finžgar Engelbert Gangl Zorko Prelovec Jurčič in Stritar kot glasniki mladoslovenske kulture. Sedeži 1— K, stojišča 50 vin. Aprovizacija. Meso 2 80 K kilogram, moka 2-56 K kilogram. češplje se prodajajo po K 2 40 za kilogram na karte. Baker se pobira za topove. Kakor so pobrali že vse medeninaste predmete iz hišnega gospodarstva in zvonove iz zvonikov, se pobira sedaj vse, kar je iz bakra, medtem tudi cilindre pri kopalnih pečeh. Množe se pritožbe, da cilindrov pri pečeh ne zame njajo za pločevinaste, zato postajajo kopalnice ne- porabne. Vrednost avstrijske krone pada dalje. 100 holand- skih goldinarjev stane 522-50 K. Tuje devize so posko čile in sicer Kodanj za 4517 %, Kristijanija 44 61 %, Stockholm 55-76%, Ziirich 40 49%. Plačuje se za 100 nemških mark 168-75 K, za 100 bolgarskih levov 128-25 K. — Kilogram zlata je porasel v ceni od K 3300— na K 20.700—. 12. Obrtniški stan se trpko pritožuje nad razme rami, zlasti da ne morejo delati, ker primanjkuje vseh sirovin. Oprtniki bodo vendar zopet dovoljeni, toda samo v težini do 20 kg in to za sočivje, krompir, jajca in maslo. Prepovedano pa je prenašanje drugega blaga, zlasti moke. Tudi nekaj! Ljudje se bodo vsaj malo preskrbeli za zimo. »Passierschein« ali »Propustnica« je danes doku ment, katerega pozna vsak Ljubljančan. Kdor hoče potovati z železnico, vozom ali peš iz Ljubljane, si mora preskrbeti tak dokument pri policiji. Brez tega je vsako potovanje nemogoče. 13. Slovensko časopisje je trn v peti zlasti vojaški oblasti. Zato je na vseh bojiščih prepovedano. Sedaj je »Slovenski Narod« tudi v okupirani Rumuniji pre povedan in prihaja nazaj kot — »unzulassig«! 14. Odbor S. H. S. žena za siročad v Ljubljani po ziva narod k pomoči za rešitev izstradane dece. Vsaka slovenska družina naj prispeva za ohranitev naše mladine. Strahotne so številke umrljivosti otrok med vojno — pravi oglas. Kakor bi padala strupena slana, tako učinkujejo vojne posledice na deco. Oni, ki jim še prizanaša smrt, pa počasi hirajo, njihove odporne sile postajajo od dne do dne manjše. 66 KRONIKA Dr. Dragolin Lončar Peter Slepič Dijaštvo na Dunaju je v podobnem položaju. Pod vodstvom Franje Tavčarjeve in Cilke Krekove se je ustanovil odbor za slovensko dijaško kuhinjo na Dunaju, ki naj zbira živila in denar, da nahrani slo venske dijake na Dunaju. »Novice«, glasilo deželnega glavarja dr. Ivana Šu- šteršiča, so še vedno polne optimizma za avstrijsko zmago. Znamenje časa. Na pokopališču pri Sv. Križu je že 5 dni 16 mrličev nepokopanih, ker ni dovolj delavcev, dasi so mesta razpisana. Industrijsko podjetje Kastelic & Žabkar je kupila Jadranska banka v Ljubljani. Mestna aprovizacija. Deželna vlada je dovolila mestni aprovizaciji nakup zelja v ljubljanski okolici. V ta namen je aprovizacija vzela v najem vse raz položljive kisarne v Ljubljani, da pripravi v kar največjih množinah kislo zelje. — Pšenični zdrob za otroke do 3. leta se prodaja po 2-— K kilogram. Vsak otrok do 3. leta ima pravico na 1 kg za mesec dni. — Krompir se deli po K —50 za kilogram in na osebo 5 kg, vse seveda na izkaznice. 15. Notarska zbornica v Ljubljani si je izvolila nov odbor. Za predsednika je bil izvoljen notar Plantan Ivan. Verižen je z blagom je silovito naraslo in postalo prava nadloga za prebivalstvo. Vkljub dnevnemu porastu cen navijajo verižniki cene v neznosno dra ginjo. — Draži se tudi blago, ki ni dnevna potreba, kakor vino, za katerega zahtevajo vinogradniki 10— do 15— K v kleti. 17. Ljubljanski občinski svet ima danes svojo redno sejo pod vodstvom župana dr. Ivana Tavčarja. Na seji so navzoči občinski svetniki Ivan Belič, Jakob Dimnik, Engelbert Franchetti, Aleksander Hudover- nik, Fran Kavčič, Fran Kraigher, Anton Likozar, Fran Mally, dr. Fran Novak, Fran Planinšek, Simon Praprotnik, Jan Ružička, podžupan dr. Karel Triller, Ubald pl. Trnkoczy, Anton Verbič, Ivan Verstovšek, Janko Jeglič, Anton Kolesa, Jernej Ložar, Anton Rojina, Jernej šerjak, Josip Zupančič, Hermann Rrandt, Julij Elbert, Kamilo Pammer, Ferdinand Staudacher, Franz Unger in Ivan Mlinar, svojo od sotnost so opravičili Ivan Ronač, Jakob Smole, Anton Kregar in Ivan Marinko. Vladni svetnik Janko Kre- menšek prisostvuje seji kot vladni zastopnik, župan se je spominjal 23. julija umrlega hišnega posestnika Franca Terčka, ki je sodeloval kot občinski svetnik od leta 1890. do 1897. — Novoimenovani meščan Peter Stepič, posestnik in veletrgovec z vinom, je položil meščansko zaobljubo. Dalje je poročal župan, da deželni odbor ne more dovoliti mestni občini pobirati tlakarino. — Odgovarjal je tudi na interpelacijo radi beguncev, ki baje delajo v Ljubljani silno draginjo. — Občinski svet je odobril napravo ponikovalnice v Spodnji Šiški za vsoto K 2200—. Razpravljalo se je o preložitvi mu- nicijskih skladišč iz obližja mesta in vodovodnih naprav, za kar se trudi občina že tako dolgo. Dalje je občinski svet sklenil, da 1. zaprosi pri Vojno- kreditnem zavodu za južno vojno območje za kritje po vojni povzročene škode za kreditno posojilo K 3,500.000; 2. da izplača mestnim uslužbencem en kratni draginjski prispevek; 3. da se dovoli za zopetno otvoritev obrtnonadaljevalnih šol v Ljubljani znesek K 5000— in 4. da se na prošnjo župnika št. Jakobske fare prevzame spomenik Brezmadežne Device Marije na trgu Sv. Jakoba v mestno varstvo in oskrbo pod pogojem, da se najprej restavrira, kar bo podpirala tudi mestna občina. — Podžupan dr. Ka rel Triller poroča, da je mestna aprovizacija storila vse, da zaščiti prebivalstvo pred še hujšo lakoto. Vidiki so vendar zelo neugodni. Obljubljenih je dvajset vagonov fižola in nekaj ješprena in kaše. Krompir bo treba še preskrbeti. Mesa in masti je vedno manj, bati se je katastrofe, če se zapre mest nemu prebivalstvu pot do pridelkov, ki si jih kmeto valec lahko pridrži zase. Zato se mestna občina pri družuje protestu aprovizacijskega urada proti izvedbi ukaza ministra Paula glede prometa živil v oprtnikih. Vsakemu meščanu naj se prepusti, da si po možnosti preskrbi živila pri svojih znancih na deželi, vlada pa naj nastopa proti vtihotapljanju blaga po pre- kupcih in verižniških navijalcih cen. — Obč. svetnika Jeglič in Mlinar opozarjata na slabe varnostne raz mere v Ljubljani in okolici in prosita, da se zlasti okoliš tudi bolje razsvetli. 18. Dr. Dragotin Lončar, začasni vodja idrijske realke, je odstavljen s svojega službenega mesta s pretvezo, da ne spoštuje predpisov glede notranjega službenega jezika, žrtev denuncijantstva! Narodno gledališče v Ljubljani — obnovljeno. Vse časopisje obširno poroča o zopetni otvoritvi sloven skega narodnega gledališča. S političnim preporodom, ki je sledil mračni dobi Stiirgkovega režima, je zdra mil celotni narodni živelj s potrojeno silo. Vse kali, ki so bile štiri leta dušene, so pognale sveže, silnejše brstje, obzorja so se razširila in v trpljenju prošlih let očiščeni ponos žene pomlajene sile k novemu delu. Z enotnostjo politične smeri so postala enotna kulturna stremljenja. Eno prvih je prenovljeno Na rodno gledališče. Leta 1912.—13. smo imeli zadnjo gledališko sezono z lastno dramo in opero. Potem ni bilo več sredstev za opero, dramo pa je vodil naš KRONIKA veliki umetnik Ignacij Borštnik. Zagrebčani pa so gostovali s svojo opero v Ljubljani. Vojna je prese kala tudi to in v slovenskem deželnem gledališču se je naselil — kinematograf. Novi možje so osnovali Gledališki konsorcij in razpisali deleže po 100— K. Podpisovanje je imelo uspeh in je doseglo skoraj že en milijon kron. Mestna občina ljubljanska je dovolila K 50.000-— podpore, deželni odbor pa je dal na razpolago poslopje pod pogojem, da si pridrži vpliv na repertoar, ki ga mora odobriti za to imenovani cenzor. Ustanovil se je gledališki konsorcij, katerega je vodil mestni nadkomisar Fran Govekar in gledališki svet za sestavo in nadziranje umetniškega dela iz umetnikov in pisateljev pod predsedstvom pisatelja in kritika profesorja Antona Funtka. Vodja drame je šefrežiser Hinko Nučič, opere kapelnik Friderik Rukavina. Narodna Galerija. — Ustanovni občni zbor si je izvolil za predsednika Ivana Zormana. 10-letnica septembrskih dogodkov (od 17. do 20. septembra 1908) gre skoraj neopaženo mimo nas. Spominja se jih samo dnevno časopisje. Poštna cenzura opozarja občinstvo, naj predaja zasebna pisma, navadna in priporočena samo odprta, ker so podvržena cenzuri. Nalezljive bolezni se močno pojavljajo v Ljubljani, zlasti v vojnih bolnicah. Marmelada se bo zaradi pomanjkanja sadja izde lovala odslej z večjo primesjo repe. Tako razglaša c. kr. oblast. — Mestna aprovizacija oddaja marme lado po 2—, 3-— in 4-— K kilogram in na osebo po pol kilograma. 20. Dezerterji. Vlada prosi — in opozarja občin stvo, da v lastnem interesu krepko podpira oblasti pri izsleditvi dezerterjev in drugih sumljivih oseb. Vsako prikrivanje in podpiranje takih elementov se smatra za hudodelstvo in ima za posledico kazen od 6 mesecev do 1 leta, v težjih okolnostih tudi več. Dezerterstvo se širi, dopustniki se ne vračajo nazaj na fronto, med ljudstvom se porajajo govorice o »Zelenem kadru«. Stanovanjske sobe se rekvirirajo za nastanitev častnikov. Konjsko meso je doseglo ceno 20-— K za kilogram. — Sladkor se podraži po uradni objavi za skoraj 100 odstotkov, to je približno 3— K za kilogram. — V Beogradu pa velja kilogram masti K 4-50, kilogram bele moke K 1-—, jajce 8 vinarjev. To so cene, o katerih Ljubljančan samo še sanja. Kadilci — pridejo slednjič tudi na vrsto in dobe — karte. Prijaviti se morajo v trafiki, kjer stalno kupujejo tobačne izdelke. Za mesec dni dobi vsak kadilec karte za osem enot. Enota ključa znaša 6 cigar ali 18 cigaret, ali pol zavoja cigaretnega tobaka po 25 ali 1 zavoj tobaka za pipo ali 25 g klobas za čikanje ali pol šibike. 21. Predsednik Narodnega sveta dr. Anton Korošec poziva narod, naj po svojih močeh moralno in mate rialno podpira in plačuje davek Narodnemu svetu. Poziv je seveda deloma zaplenjen. 67 Cilka Krekova Franja Tavčarjeva Prehrana je glavno vprašanje mesta. Povsod pred aprovizacijskimi lokali stoje množice ljudi in čakajo na živila. V mesecu septembru je umrlo v Ljubljani 116 oseb. OKTOBER 1918 3. Influenca ali španska bolezen se čimdalje huje razširja po mestu. Ker je začela zlasti ostro razsajati med šolsko mladino, so zaprli vse šole v Ljubljani v prvem do 15. oktobra. 4. Državna poslanca dr. Anton Korošec in dr. Vla dimir Ravnihar sta ponovno intervenirala pri domo branskem ministru Czapu za vojaško oprostitev članov Narodnega gledališča. Minister je oprostitev obljubil proti pismeni obvezi dr. Ravniharja, da ob priliki otvoritve operne sezone ne bo nobenih — de monstracij. Kronski svet na Dunaju je za mir! Obeta se nam nova proklamacija »Mojim narodom«. Zoisovo palačo na Bregu je kupil industrijalec Peter Kozina za 200.000 K. Aprovizacija prodaja »vojne« klobase po K 4-60, praške po K 8-— za kg in na osebo po pol kg. 5. Mir! Avstro-Ogrska, Nemčija in Turčija so se brzojavno obrnile na predsednika Združenih držav, VVilsona, s prošnjo za mir! Narodno veče Slovencev, Hrvatov in Srbov se je ustanovilo v Zagrebu na sestanku odposlancev vseh političnih strank iz teh pokrajin. Slovenci smo za stopani v tem odboru s 14 člani. 6. t Pater Stanislav škrabec, slavist velikega ugleda, je danes v frančiškanskem samostanu v Ljubljani preminul. Pokojnik je bil rojen 7. januarja 1844 v Ribnici. Razstava slovenskih narodnih noš in ročnih del se je otvorila na mestnem liceju. Zabela se deli na zelene izkaznice. Zabela sestoji iz K) dkg čiste masti, 10 dkg jedilnega olja, kar stane skupaj K 4-—. Za živila prede posebno trda. Vse je naprodaj zanje: klavir, postelja, šivalni stroj, bici- kelj, ure itd. 8. Alojzij Kajzelj, poslovodja tvrdke F. Ks. Souvan, praznuje svoj 50-letni službeni jubilej. Delu čast! 68 KRONIKA Fran Govekar Alojz Kajzelj 10. Obrtniki se organizirajo v samostojnih naku povalnih zadrugah, da se izognejo špekulaciji in ve- rižništvu. V okviru svoje obrtne zadruge se je usta novilo Krojaško nakupovalno društvo. 11. t Rebolj Franc, profesor na škofijski gimnaziji v št. Vidu, je preminul za zavratno influenco. Na tem zavodu so oboleli še štirje profesorji, 108 dijakov in skoraj vse strežniško osobje. štirje dijaki so doslej umrli. — V Ljubljani je umrl ugledni trgovec Pavel Magdič. Vse ljubljanske šole ostanejo radi influence zaprte do 3. novembra. Mestni magistrat opozarja ljubljansko prebivalstvo, naj varčuje z uporabo električnega toka in plina. Vsaka razkošna ali reklamna razsvetljava je strogo prepovedana, prav tako tudi luči pred hišami. V sta novanjih s štirimi sobami sineta goreti le dve luči po 25 sveč. Javni uradi morajo svoje uradne ure določiti na čas dnevne svetlobe. Uporaba likalnikov, kuhal nikov in drugih predmetov na električni pogon je prepovedana, prav tako tudi v plinu. Novih instalacij ne bodo izvrševali. 12. Mirovni pogoji določajo ustanovitev jugoslo vanske države. Po ulicah in javnih lokalih se glasno ugiba o miru. Prva umetniška razstava v vojni je otvorjena v Jakopičevem paviljonu. Vse klije v novem življenju, ko da hoče v enem dnevu nadomestiti zamujena leta. 13. Mir, mir, mir! Obraz Ljubljane in njenega prebivalstva se vidno izpreminja. Povsod veselje in v ustih en sam razgovor: mir! Srbi so zavzeli Niš in Mitrovico, na Dunaju se cesar posvetuje s Slovani. Prepozno! 14. Ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar apelira na ljudsko treznost in potrpežljivost. Prehod iz seda njosti v bodočnost je težaven. Prenesli ga bomo lahko samo, če smo pripravljeni tudi na najhujše žrtve. Gladni otroci iz Goriške, 88 po številu, potujejo danes skozi Ljubljano na Hrvatsko, kjer jih odbor žena SHS za siročad razdeli med posestnike. V uredništvu »Laibacher Zeitung« so nastala ne soglasja, zaradi česar je profesor Anton Funtek od ložil uredništvo. Prof. Adolf Robida pa je izjavil spre jeti uredništvo lista le, če bo izhajal v slovenskem jeziku. 15. Dunajska vlada napoveduje, da bo si. no vembrom prejiovedana prodaja govejega mesa. — Trgovski minister je zapovedal, da sme časopisje iz hajati največ na štirih straneh, vsako povišanje na klade ali oblike pa je prepovedano. — železniški pro met se bo znižal na skrajnost. Umrla sta danes inženjer Janko Levičnik in stud. iur. Danilo Boris Majaron. 16. Listi prinašajo posebne izdaje z odgovorom VVilsona, predsednika Združenih ameriških držav na avstrijsko mirovno noto. Umrla sta danes mestni učitelj Matija Janežič in starosta slovenskih pevcev, mestni učitelj Anton Ra- zinger. 18. Cesar Karel je izdal manifest .. . Mojim zvestim avstrijskim narodom! Za predsednika Narodnega veča v Zagrebu je bil izvoljen dr. Anton Korošec. Količina masti, ki pripada na karte in na osebo, se bo znižala od 4 na 2 dkg na teden. — Saharin je prispel — mesto sladkorja. 21. Narodno veče v Zagrebu prevzema z današnjim dnem v svoje roke vodstvo narodne in državne po litike kot edini predstavnik in odločilni faktor Slo vencev, Hrvatov in Srbov. t Valentin žun, finančni svetnik in odbornik Slo venske Matice, sotrudnik Slov. Pravnika, Merkurja, itd., je danes preminul. Tečaji so se spričo mirovnega razpoloženja pobolj šali in znašajo: New York, 5. oktobra 4.68, 7. oktobra 4.90, danes 5.20. London 5. oktobra 22.35, 7. okt. 22.80, danes 25.26, Pariš 5. oktobra 85.75, 7. okt. 87.50, danes 100.—, Rim 5. oktobra 74.—, 7. oktobra 75.—, danes 100.—, Dunaj 5. oktobra 40.—, 7. okt. 42.—, danes 95.—, Rerlin 5. oktobra 69.—, 7. oktobra 72.—, danes 123.—. 24. Vojaška pomoč je dovoljena kmetovalcem, da se za časa spravijo deželni pridelki pod streho. Kme tom prideljeni vojaki dobe prehrano in K 3-— dnevne nagrade. Aprovizacija je v čimdalje hujši stiski. Posebno primanjkuje premoga in se dobi le za najnujnejšo Vojni ranjenci v državni bolnici KRONIKA rabo. Tudi vžigalic primanjkuje. — Telečje meso dobe samo težko bolni na zdravniško spričevalo. 26. Narodni svet je izdal na kmetovalce poziv, naj ne prodajajo živeža tujcem, ampak naj pomagajo do mačemu prebivalstvu in ga rešijo lakote. Dalje po ziva telovadne organizacije Sokola in Orla, da stopijo v vrste in osnujejo povsod Narodne straže, da zašči tijo svoj narod pred navalom razpršujočih se armad. Hkrati poziva narod, naj ne hrani papirnatega de narja doma, ampak ga naloži v slovenske zavode z dobro podlago. Tudi ves drugi denar, ki je naložen mogoče kje drugje, naj se naloži v domače zavode. Vojaške patrulje še vedno krožijo po mestu. 29. Narodni praznik! Prva manifestacija v svobodni Jugoslaviji. Ljubljana je vsa zavita v slovenske za stave. V času velikega obhoda so vse trgovine in uradi zaprti. Meščanstvo daje duška svojemu veselju. Ljubljanska c. kr. policija je z današnjim dnem postala narodna. V Unionu je velika ljudska veselica. Slovensko časopisje se je z današnjim dnem na posled otreslo cenzure. Ulice so polne naroda, navdušenje prekipeva vidno. Kakor smo hladni v svojih manifestacijah v primeru z drugimi narodi, tako se je danes izkazalo, da so tudi Slovenci takrat — ko je največji dan — zmožni doživeti vso globino čuvstveno in veličastno. Danes ni razlike med strankami in stanovi, uradnik in me ščan se brati z delavcem in vojakom, vse doživlja svoj veliki dan osvobojenja. Seja občinskega sveta, župan dr. Ivan Tavčar otvori sejo in nagovori občinske svetnike: Vsi stojimo pod vtisom današnjega zgodovinskega dne. Naša naloga je, da z vso ljubeznijo objamemo svojo domovino ter ji obljubimo služili z vsemi močmi in do poslednje kaplje krvi. Avstrija je že oficielno priznala našo jugoslovensko državo. Zato prejšnja vlada ni več poklicana vladati v naši domovini. Stojimo torej v ex-lex razmerju, želeti je, da ne nastanejo morda kakšne anarhistične razmere. Zato predlagam sledečo resolucijo: Mestni svet skleni, da prizna za vrhovno jugoslovansko avtoriteto Narodno veče v Zagrebu ter se mu podvrže v vsakem oziru, proseč ga, da stori Osvobodilvena manifestacija na Kongresnem lrgu _ 69 Anton Funtek Ignacij Borštnik vse korake, da se mu čim preje — da ne nastane kaka anarhija — izroče vladne funkcije po vseh slovenskih kot jugoslovanskih pokrajinah. — Občin ski svet je z navdušenjem sprejel predlog. Od nem ških občinskih svetnikov je bil navzoč samo Herman Brandt. župan nadaljuje: Ex praesidio in via facti sem od ločil, da je odslej naprej na mestnem magistratu izključni uradni jezik slovenski ter se bo odslej na dalje dopisovalo z vsemi uradi in oblastvi, torej tudi z vojaškimi, le slovenski. — V znak praznika je od stavil župan z dnevnega reda vse ostale točke razen naslednjih, ki jih je občinski svet sklenil: 1. da mestna uprava brez odloga izvrši nabor in organi zacijo prostovoljne meščanske narodne straže, 2. da zaprosi vojaško oblast za 1000 pušk starega sistema s potrebnim strelivom, 3. da se pri vrhovnem armad- nem poveljstvu energično zahteva, da se domači polki, lo je polk gorskih strelcev št. 2 in pešpolk št. 17 brez odloga vrnejo na Kranjsko, prav tako tudi nadomestni kadri teh polkov. — Dalje je sprejel občinski svet sklep, da se razsvetljava v javnih lo kalih in prodajalnah skrči v korist razsvetljave ulic in okolice. — Podžupan dr. Karel Triller je poročal o velikih naporih mestne aprovizacije in predlagal, da se osnuje velika skupna aprovizacija za vso dr žavo, v Sloveniji pa prevzame mestna aprovizacija, ki razširi na širšo podlago to skupno aprovizacijo pod imenom Jugoslovansko srce. Organizira naj se ubožna akcija in po premirju doseže, da nam v bo doči zimi priskočijo na pomoč tudi Amerika, Anglija in Argentinija in nam pošljejo žita, mesa itd., bodisi brezplačno ali za znižano ceno, ker bo sicer ljudstvo v mesecu marcu in aprilu umiralo od gladu. Občinski svetnik dr. Fran Novak predlaga, da se mesto spominja moža, po čigar zaslugi nam je zasi jalo zlato sonce svobode s tem, da se imenuje ena glavnih ulic Wilsonova cesta, kar je občinski svet navdušeno sprejel. 30. Ljubljana je v par dneh dobila popolnoma slo vensko lice. Z vseh hiš, tudi nemških, vihrajo jugo slovanske zastave. Poslednji nemški napisi so izgi nili. 70 Josip Pogačnik Dr. Janko Brejc Narodni svet je na prošnjo Društva slovenskih srednješolskih profesorjev odredil, da bodi odslej poslovni in učni jezik na vseh srednjih šolah slo venski. 31. Grof Attems, poslednji predsednik deželne vla de za Kranjsko, je danes zapustil Ljubljano. Umrlo je v mesecu oktobru v Ljubljani 259 oseb. NOVEMBER 1918 1. Predsedništvo Narodnega veča v Zagrebu je kot vrhovna oblast države Slovencev, Hrvatov in Srbov na predlog Narodnega sveta v Ljubljani imenovalo za Slovenijo sledečo Narodno vlado: Predsednik Josip Pogačnik, notranje zadeve dr. Janko Brejc, za pre hrano dr. Ivan Tavčar, za uk in bogočastje dr. Karel Verstovšek, za pravosodje dr. Vladimir Ravnihar, za socialno skrb Anton Kristan, za finance dr. Ve- koslav Kukovec, za promet dr. Pavel Pestotnik, za industrijo in trgovino dr. Karel Triller, za javna dela in obrt inženjer Vladimir Remec, za poljedelstvo prelat Andrej Kalan, za narodno obrambo dr. Lovro Pogačnik in za zdravstvo dr. Anton Brecelj. Naposled smo doživeli trenutke, za katerimi je hre penela stoletja duša vsakega zavednega Slovenca in Slovenke. Trenutke, ki so bili težko priborjeni sad vsega narodnega napora naših pesnikov - prorokov, naših voditeljev, prosvetnih delavcev, ideal naših mučenikov po ječah, zadnja misel naših na vislicah in po krvavih poljanah umirajočih očetov, bratov in sestra. Doživeli smo hip, ko je bila proglašena prva vlada slovenskega dela svobodne in neodvisne jugo- slovenske države. Z balkona deželnega dvorca je bila objavljena prva narodna vlada. Ljudstvo, zbrano v veličastni povorki, je obšlo slovensko Ljubljano in prepevalo narodne himne. Do osme ure zvečer so tra jale manifestacije. Na poziv vlade je zaprla policija ob osmih zvečer vse gostilne. V mestu je zavladal najlepši mir in red. 2. Oddelki našega vojaštva stražijo vsa glavna kri žišča, častniki in vojaki in člani narodne brambe zaslužijo vso pohvalo. Pri tržaški mitnici je napeta čez cesto veriga, kjer se ustavljajo vsi avtomobili, ki pridejo od juga proti Ljubljani. Ljudstvo se zbira in KRONIKA Dr. Ivan Tavčar Dr. Karel Verstovšek s simpatijami spremlja delo vojaštva. Dospelo je mnogo tovornih avtomobilov, ki so napolnjeni z ukradenim pohištvom in drugim blagom. Vse se iz- laga na določenih prostorih in v skladiščih. V splošni zmedi nekateri izrabljajo položaj in marsikaj se zgodi, kar bi se zgoditi ne smelo. Kmetijski poverjenik je izdal strogo naredbo, v kateri se opozarja vsakdo, da je odgovoren za vsako lastitev državnega premoženja in se bo proti vsakomur najstrožje postopalo. Vsak državljan je v svojem poštenju dolžan skrbeti, da se čimprej ukine vsako brezvladje. Narodna obrana poživlja vse moške od 17. leta dalje, da se priglase v Narodno obrano. Armade se vale od italijanske fronte, pričakovati je vsak hip prihod razkropljenih vojaških oddelkov, zato ne smemo držati križem rok. Epidemija influence (španske bolezni) znatno po- nehuje. 4. Meščanstvo z navdušenjem pozdravlja 4. bosan sko - hercegovski polk, ki se je na poti z bojišča prostovoljno ponudil za vzdrževanje reda v Ljubljani. Za poveljnika jugoslovanske mornarice je imenovan Ljubljančan, fregatni kapetan Metod Koch in povišan v čin kontreadmirala. O pašen požar je nastal v domobranski vojašnici, kjer je baje neki Madžar zažgal na dvorišču tovorni avtomobil, naložen z bencinom in karbidom. Napor gasilcev je preprečil večjo katastrofo. Požigalec je pobegnil. Mestna aprovizacija oddaja meso po K 2-80 kg in 15 dkg za osebo. Kostanj po K 3-— za kg, moka K 2-60 za kg, četrt kavine primesi in četrt kg slad korja za osebo stane K 1-50. 6. P. T. Wir erlauben uns mitzuleilen, dass dic »Laibacher Zeitung«, den neuen Verhaltnissen Rech- nung tragend, ihr Erscheinen am 28. Oktober d. J. bis auf vveiteres eingestellt hat. Die Vervvaltung. — takole je javilo svojo smrt dosedanje avstrijsko uradno glasilo. — Narodna vlada je pričela izdajati svoj uradni list v slovenskem jeziku. V mestu se je silno razpasla kupčija z vojaškimi konji. Cela krdela se klatijo brez gospodarja po mestu in okolici. Višji vojaški zdravnik ponuja svojega konja Dt. Vladimir Ravnihar Anton Kristan za 5 K, vendar ne dobi kupca, saj si lahko vsak vjame konja po mili volji. Cesta je polna brezposelnih ljudi, zlasti pa šolo obveznih otrok, življenje se le počasi normalizira. 10. Veliko srbskih častnikov in vojakov je prišlo v Ljubljano. Prihajajo iz avstrijskega ujetništva. Sta vijo se takoj na razpolago Narodni vladi. Krušna moka se prodaja po K 1-— kg, drugi mlev- ski izdelki K 2—, fižol K 2-50, krompir 66 vin. 12. Danes ponoči odpelje posebni vlak nemške čast nike in uradnike z družinami v Nemško Avstrijo. Zapuščeni konji so že prava nadloga. Trpe hudo žejo in glad. Sicer se pasejo ponekod ob vodah Gra- daščici in Glinščici, zaradi oslabelosti in bregov ne morejo do vode. šolski otroci jezdijo uboge živali in jih oddajajo vojaški oblasti v konjušnici, kjer dobe K 1-— nagrade za vsakega pripeljanega konja. Aprovizacija prodaja mast 20 dkg po K 9— in 10-—, pšenični zdrob po K 208. 14. Narodna vlada je razpustila vse narodne straže. Življenje se zopet pomirja. Mesto stoji pod varstvom antante. Srbski podpolkovnik Štefan švabič je ime novan za vrhovnega zapovednika nad srbskimi če tami. Po ulicah patrulirajo srbske patrulje peš in na konjih. V Trnovem, na Barju in po vsej okolici leži mnogo konj, ki so poginili. Mrhovina razširja seveda hud smrad. Ker je raztresenega povsod dovolj vojnega mate riala in razstrelilnih sredstev, je zlasti deca izpostav ljena nevarnostim nesreč. Dnevno časopisje opozarja starše in učiteljstvo na preteče nevarnosti. Vojaški transporti še vedno trajajo in se vrše dovolj mirno. Nemškemu vojaku so zaplenili divizijsko bla gajno z 2 milijonoma K, ki je bila najbrž ukradena. Denar je postal skrb vseh ljudi. Poleg avstrijskega denarja je v prometu mnogo italijanskih lir, okupa cijskega denarja, katerega je izdala Avstrija. V Ljub ljani imamo pa tudi — za odpomoč zaradi pomanj kanja drobiža — mestni denar, ki ga imenujejo Ljub ljančani »Tavčarčki«. 17. Nedelja. Na Kongresnem trgu se je vršil velik protestni shod radi nasilja s strani Italijanov na neopravičeno zasedenem jugoslovanskem ozemlju. 71 Dr. Vekoslav Kukovec Dr. Pavel Pestotnik 70 letnico rojstva praznuje danes prvomestnik Ciril- Metodove družbe, Andrej Senekovič. 19. Redna seja občinskega sveta, župan dr. Ivan Tavčar je otvoril redno sejo obč. sveta s sledečim na govorom: Danes, ko se vrši prva seja v naši novi, osvobojeni državi, nas prešinja iskrena želja, da se reši ta mlada država vseh težav, ki jo sedaj ogro žajo. Pri vsakem porodu in početku so težave in bridkosti. Mi danes sklenemo, da se podvržemo v vseh ozirih novi državi Jugoslaviji. Naše rešitve je iskati v kraljevini Srbiji, ki je v najboljših odnošajih z antanto. želimo, da bi imela mogočno vlado. Proti pohlepnemu poželenju Italije pa najodločneje ugo varjamo. — Nato je pozdravil obč. svetnika Rasta Pustoslemška, ki se je vrnil zopet v občinsko zbornico iz avstrijske internacije. — Dalje poroča župan o silnih težavah glede aprovizacije, zlasti o pomanjkanju masti. Predlaga, da najame mestna občina en milijon K posojila proti povračilu v dveh letih, ki se naj po rabi za nakup živil in masti. Treba bo nižjim slojem preskrbeti masti po nižji ceni, za kar naj nosi občina razliko med nabavno in prodajno ceno. — Tudi sta novanjska mizerija je postala predmet razprav ob činskega sveta. Zato je sklenil obč. svet, da se iz aprovizacijskega fonda postavi baraka za zasilna sta novanja. Dalje naproša Narodno vlado za izdajo na- redbe, da morajo inozemci, ki nimajo tu nikakršnega posla, izprazniti stanovanja, prav tako oni, ki imajo po dvoje stanovanj. Treba je nastaniti rodbine, ki prihajajo iz vseh vetrov in katerih posel zahteva tudi bivanje v Ljubljani. Dalje opozarja občinski svet, da se zadostno pazi na čete konj, ki tavajo po mestu in okolici. Včeraj se je na vseh ljubljanskih šolah pričel zopet reden pouk. Umrla sta dva mestna uradnika: mag. svetnik Albin Semen in komisar Vladimir Breskvar. Zaradi nastalih političnih razmer in omejitve vsega železniškega prometa so izostali dovozi sladkorja. Preskrbovanje in razdeljevanje je sedaj prevzela za slovensko ozemlje sladkorna zveza, odnosno Jadran ska banka v Ljubljani. 21. Narodna vlada je izdala naredbo, s katero je postavljen za izključni učni jezik na osnovnih in KRONIKA 72 KRONIKA Dr. Karel Triller Ing. Vlad. Remec meščanskih šolah jezik slovenski. Drugorodnim na rodnostim je ob zadostnem številu šoloobveznih otrok zagotovila manjšinske šole. Posledice vojne se kažejo tudi v naraščanju števila spolnih obolenj. Časopisje je polno svaril pred to kugo in navaja preprosto ljudstvo k uspešnemu zdravljenju. 23. Po štirih letih je meščanom naposled zopet do voljen dohod na grajski stolp. Telečje meso za težko bolne se prodaja po K 9-80, krompir —-80, čebula K 150 za kg, mast K 4— 20 dkg. 25. Narodno veče je razglasilo zedinjenje vseh Ju goslovanov. Po vsej državi so velike manifestacije. Skozi Ljubljano je peljal posebni vlak 600 fran coskih vojakov, ki se vračajo iz avstrijskega ujetništva v svojo domovino. Po časopisju je veliko povpraševanje ljudi, ki iščejo svoje drage in jih skušajo najti s pomočjo vračajočih se vojakov. 28. Slovenski visokošolci odhajajo na zagrebško univerzo. Pisatelj Ivan Cankar leži nevarno bolan na medi cinskem oddelku tukajšnje bolnice. Stanovanjsko vprašanje je postalo naravnost brezupno, dotok be guncev in izgnancev pa še vedno narašča. DECEMBER 1918 2. Prelat Andrej Kalan — šestdesetletnik. Ni to jubilej številk, ampak jubilej neutrudnega in požrtvo valnega dela za slovenski narod. Pri vseh davčnih uradih se pobira prostovoljni na rodni davek. Sprejemajo se vrednote vsake vrste. Ljubljanska opera uprizori jutri Smetanovo opero »Prodana nevesta«. Avstrijska vlada je prej zavlače vala oprostitev godbenikov, in nazadnje predstavo samo — prepovedala. Roman Podlimbarskega »Gospodin Franjo«, kate rega je izdala Slovenska Matica tik pred vojno, je avstrijska cenzura prepovedala. Radi tega je bil tudi ogrožen obstoj izdajateljice. Ivan Bonač, ki je prevzel Prelal Andre| Kalan Dr. Lovro Pogačnik knjigo v vezavo, pa je oddal cenzuri samo deset iz vodov, ostalo zalogo pa je pravočasno zazidal v svoji kleti. Sedaj je odstranil steno in izročil knjige Slo venski Matici. 8. Danes se je vršila svečana proslava proklamacije Zedinjenja s Srbijo v hotelu Unionu. Vojno blago, raztreseno po raznih skladiščih in na deželi, se bo po končani ureditvi razprodalo reflek- tantom iz vsega slovenskega ozemlja. Aprovizacijske cene: Kis liter K 1-—, klobase kg K 2—, špeh 30 dkg za osebo K 6—, zelje K 1-50. 11. Nocoj je umrl največji zastopnik slovenske mo derne književnosti, pisatelj in pesnik Ivan Cankar. Izdihnil je svojo dušo, ko so padle verige raz domo vino, katero je tako globoko ljubil. Njegovo truplo se položi na mrtvaški oder v Narodnem domu, poko pan pa bo v petek, 13. t. m. Ivan Žemljic, magistratni stavbni nadoficijal, je danes preminul. Poverjeništvo za socialno skrb je pričelo skupno s slovenskim ženstvom akcijo, ki naj preskrbi bedni srbski deci v Beogradu in okolici čevlje. 14. Izredna svečana javna seja občinskega sveta se je vršila danes ob 11. dopoldne. Predsedoval je župan dr. Ivan Tavčar, ki je sporočil, da so občinski svet niki nemške narodnosti Hermann Brandt, Julij El- bert, Kamilo Pammer, Ferdinand Staudacher, Franc Unger, Ferdinand Schmidt in dr. Edvin Ambrositsch odložili svoje mandate v občinskem svetu. Na županov predlog se zaprosi Narodno vlado za kooptacijo novih občinskih svetnikov, in sicer pet iz socialnodemo- kratske, 1 iz demokratske in 1 iz Slovenske ljudske stranke. Nato nagovori župan občinske svetnike, ki stoje poslušajo: »Slavni občinski svet! Zbrani v slavnostni seji, ho čemo spodobno in dostojno poveličati spomin 1. de cembra, spomin dneva, ki bo največjega zgodovin skega pomena za Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slo vencev ! Ta dan se je položil temelj mogočni, trdni in edini Jugoslaviji, ki mora biti enotna in celotna. Prvi december je prepodil temne megle, ki so že legale po komaj rojeni Jugoslaviji in že smo se bali, da nam preti v prihodnosti usoda Svatoplukove butarice, ker KRONIKA 73 Dr. Ant. Brecelj Andrej Senekovič so se že pričenjali prepiri in nasprotja, ki so grozili razbiti Jugoslavijo v kosce, v slabotne in onemogle kosce. V tej silni krizi nas je rešila razsodnost slo venskega in hrvatskega naroda, rešila nas je pa tudi velikodušnost in modrost tistega dela jugoslovanskega naroda, ki je v svetovni vojni zastavil vse svoje moči in vse svoje prebivalstvo za zmago, ki sedaj slavi zmago pravice nad germansko in madžarsko pohlep nostjo! Da se je ta kraljevina hotela postaviti na polje Velike Srbije, ki bi štela najmanj osem milijonov prebivalcev, bi bila nas Slovence in Hrvate lahko pre pustila svoji usodi, da si jih bolj revnih, beraških in zapuščenih ne moremo misliti. Ne smemo pa misliti, da v Srbiji ni bilo mogočnih elementov, ki so sanjarili o Veliki Srbiji in bi bili Hrvate in Slovence lahko- dušno prepustili kaki Radičevi seljaški republiki ali kaki drugi slovensko-hrvatski vladni obliki. Nikdar ne bomo pozabili, da je v tem kritičnem položaju vskočila ponižna, demokratičnim načelom do skraj nosti vdana dinastija Karadjordjevičev, katere pred niki so še pred dobrim stoletjem orali podjarmljeno srbsko zemljo in katero so potem rešili turškega jarma. Doživeli smo torej trenutek, kakršnega je doživela Italija tedaj, ko je general Garibaldi v Siciliji in ob Volturnu stri južnoitalijanski separatizem. Takrat je preveval duh zedinjenja Apeninski polotok prav tako, kakor preveva dandanes misel zedinjenja vso Jugoslavijo. Tudi v Italiji je bil takrat položaj tak, da je zedinjeno Italijo mogla rešiti edinole di nastija Savojska. In ko je prijezdil kralj Viktor Ema- nuel na napuljsko bojišče, se mu je prvi poklonil ter mu izročil svoje vojaške sile general Garibaldi, v katerem je bila vsaka kaplja krvi republikanska. Taka je resnica in zatorej ne bomo nikdar pozabili, da je postala dinastija Karadjordjevičev rešiteljica Jugo slavije, predvsem slovenskih in hrvatskih pokrajin, v trenotku, ko nam je pretilo, da nas oropajo laške armade in da ne pridobimo zaupanja in podpore pri pravičnih antantnih državah, že danes slavimo spomin 1. decembra, obhajamo pri tem praznik rojstva dr žave, ki bo segala od Benečije do Vardarja, obhajamo praznik jugoslovenske demokracije, ki bo vsem enako pravična, obhajamo pa tudi praznik, pri katerem smo dolžni izraziti hvaležnost in vdanost novi svoji di- Maseli-Podlimbarski Ivan Bonač nastiji, ki nam daje jamstvo zato, da se nas bo vla dalo po načelih, po katerih se vlada starodavna An glija ali pa mlada Norveška.« Občinske svet je navdušeno vzklikal državi, kralju Petru in regentu Aleksandru ter odposlal sledečo brzojavko: »Njegovi Visokosti prestolonasledniku Aleksandru Beograd — Občinski svet slovenskega stolnega mesta Ljubljane na današnji narodni praznik zbran k slavnostni seji v proslavo osvobojenja in zedinjenja troimenega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev pošilja Vašemu Visocanstvu najvdanejši pozdrav. Z iskrenim navdušenjem in globoko hvalež nostjo obeta zastopništvo prestolnice slovenskega dela naše skupne domovine najvernejšo vdanost visoki vladarski hiši in vladi edinstvene, neločljive kralje vine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Naj živi Visočanstvo kralj Peter, naj živi Vaša Visokost, naj živi zedinjeni narod Srbov, Hrvatov in Slovencev.« — Na županov predlog se prekrsti Trg Cesarja Jožefa v Trg Kralja Petra I. in Slovenski trg v Trg 1. de cembra. Ob sklepu je odposlal občinski svet brzojavni po zdrav predsedniku beograjske občine, Mihajlu Marja- noviču. 14. in 15. december sta se praznovala kot narodna praznika. 15. Dr. Evgen Lampe, stolni kanonik, doktor teo logije in komornik Nj. Svetlosti, dolgoletni odbornik deželnega odbora, je umrl. Pokojnik je bil izredno darovit in sposoben politični delavec Slov. ljudske stranke, ki je zaslužen tudi kot narodni in upravni gospodar. Ostal je do konca Avstrije zvest politični koncepciji dr. Ivana šušteršiča. 22. Ker je prešla vsa oblast na skupno jugoslovan sko vlado v Beogradu, odstopijo danes vse pokrajinske vlade, torej tudi ljubljanska. Danes je prispel v Ljubljano 4. bataljon srbskega pešpolka pod poveljstvom majorja Pavloviča. Velik protestni shod radi po Italijanih zasedenega ozemlja se je vršil danes v Unionu. 23. Pripravljalni odbor za postavitev Cankarjevega spomenika se je ustanovil in so v njem F. S. Finžgar, književnik, dr. I. C. Oblak, odvetnik, dr. Pavel Gro- 74 KRONIKA Valentin Vodnik Ivan Cankar šelj, profesor, Oton Župančič, književnik, in Albin Prepeluh. 24. V mestu vlada pravo božično razpoloženje. Vkljub težkim razmeram in dejstvu, da se Božič letos še ne bo slavil pri bogato pogrnjenih mizah, so ljudje veseli in gledajo z zaupanjem v bodočnost. Mir — ki bo počasi celil rane, se slavi danes tiho, vendar sve čano. Razmere seveda niso urejene, vendar je stanje dosti boljše, kakor je bilo pred mesecem dni. Najnuj nejša živila prihajajo v mesto dosti zadovoljivo, odkar so padle meje med pokrajinami. Bela moka se prodaja kg po K 2—, črna K 1-20, krompir —-80, jabolka K 2-—. — Čimdalje neznosnejše pa postajajo mestne in okoliške stanovanjske razmere. Dotok Slovencev iz vseh avstrijskih pokrajin, kjer so ustanovljene narodnostne države, je še vedno velik, prav tako pa stalno dohajajo naši iz zasedenega ozemlja. Ljudje stanujejo po vagonih, kleteh in luknjah. Občinska uprava stoji pred novimi, velikimi nalogami, preskr beti stanovanja prebivalstvu Ljubljane, ki se širi od dneva do dneva. V Ljubljani je umrlo meseca decembra 201 ljudi. JANUAR 1919 1. Danes, na novega leta dan se je vršilo veliko protestno zborovanje v Unionu radi nasilstev, ki jih povzročajo Nemci nad našim prebivalstvom na Ko roškem. Ustanovila se je legija Koroških dobro- voljcev, za katero vlada živahno zanimanje. V nemškem gledališču cesarja Franca Jožefa I. se vrše še vedno nemške gledališke predstave. Dogodki na Koroškem so dali povod, da so bile zvečer pred nemškim gledališčem velike demonstracije. Demon stranti zahtevajo, da se nemško gledališče v Ljub ljani zapre. Noč je vzela oba spomenika maršala Radetzkega in Franca Jožefa I. Mestna aprovizacija prodaja še vedno na karte. Stranka dobi za vsako osebo pol kg špeha za K 18-—, pšenični zdrob za otroke kg K 2-80, krompir na osebo po 10 kg a K —-80, jabolka kg K 3-50. Ker se je bati, da se slanina še bolj podraži, je nakupila mestna aprovizacija večje število prašičev na Hrvatskem. Poverjeništvo za notranje zadeve je glede na nem ški napad na slovensko ozemlje na Koroškem pre povedalo nemške gledališke predstave v Ljubljani. Ustanovila se je državna posredovalnica za delo, katere naloga je, preskrbovati delo brezposelnemu delavstvu. 8. Danes je poteklo 100 let od smrti slovenskega pesnika Valentina Vodnika. Stoletnica se je slovesno praznovala. Socialnodemokratična stranka je priredila velik shod v Mestnem domu za znižanje cen življenjskim potrebščinam in za odpravo stanovanjske bede. Pijančevanje se je močno razpaslo v mestu in okolici. Pričakovati je strogih vladnih odredb s skrajšanjem policijske ure. 14. Seja občinskega sveta ljubljanskega se je vr šila danes pod predsedstvom župana dr. Ivana Tav čarja. Občinski svet je sprejel predlog, da se v ob činski svet izvolijo na mesto odstopivših sedem nem ških občinskih svetnikov trije zastopniki delavstva iz socialnodemokratične, 1 iz krščanskosocialne, eden iz narodnosocialne stranke, po en mandat pa naj dobita Demokratska in Slov. ljudska stranka. Občinski svet je podelil meščanstvo Matevžu So- kliču, posestniku, in Francu Zajcu, optiku in posest niku v Ljubljani. — V višji šolski svet je bil ime novan nadučitelj Jakob Dimnik in kot namestnik Anton Likozar. — Na mesto umrlega Karla Seuniga, trgovca, se je izvolil v upravni odbor Mestne hranil nice trgovec Viktor Meden. — Mestni hranilnici se do voli znižanje obrestne mere na 3%. — Avstrijski družbi malih železnic se dovoli zvišanje tramvajskih cen, in sicer od 10, 16 in 22 vin. na 12, 18 in 22 vin. za listek. Mestna aprovizacija prodaja liptavski sir po četrt kg za osebo a K 1-50, nasoljene kumarice po K —-30 za kg. Obenem sporoča mestna aprovizacija, da se bo odslej prodajalo milo in kavina primes v svobodni trgovini brez kart. 18. Za predsednika pokrajinske vlade za Slovenijo je bil imenovan dr. Janko Brejc, za podpredsednika pa dr. Gregor Žerjav. 20. žigosanje bankovcev, kakršno je odredila vlada, hitro napreduje. V prometu je le še malo nežigosa- nega denarja. Dr. Gregor Žerjav KRONIKA 75 6. Danes je bil odstranjen spomenik nemškega pesnika iz rodu Auerspergov, Anastazija Griina, ki je bil nameščen na vogalu zidu samostana nemškega viteškega reda. Spomenik je bil velikokrat kamen spotike in vzrok protinemških demonstracij. Na Koroškem so nemške čete napadle naše po sadke v posameznih krajih, vrše se boji za našo posest. Ljudstvo je zaradi tega zelo razburjeno. 7. Danes je odšel prvi oddelek Koroške legije na Koroško. Da se ublaži stanovanjska beda, je Narodna vlada izdala naredbo, po kateri se ustanovi v Ljubljani sta novanjski sosvet, sestoječ iz zastopnikov hišnih po sestnikov in najemnikov, ki je prideljen mestni občini. Ta sosvet ima med drugim pravico, da brez ozira na stanovanjsko pogodbo lahko odpove stano vanje na 2 ali 4 tedne onim osebam, ki nimajo tu domovinske pravice, prav tako tudi odpuščenim tujerodnim uradnikom. 27. Višji šolski svet je odpravil nemščino kot ob vezni jezik na vseh ljudskih in meščanskih šolah. Dovoljeno je poučevanje nemščine kot neobvezni predmet. Zaradi sovražnega pisanja zlasti nemških listov v inozemstvu je bila uvedena cenzura za vsa v ino zemstvo namenjena pisma. Cenzura se je sedaj po ostrila tudi z razširjenjem za vse inozemsko časo pisje. Aprovizacija. Petrolej liter 8—15 K in še dražje, mast K 25—, jedilni loj K 15—, fižol K 2-90, ja bolka K 1—, sladkor K 340. Umrlo je v Ljubljani v mesecu januarju 110 oseb. FEBRUAR 1919 2. V dvorani hotela Uniona se je vršil akademski protestni shod radi zasedbe slovenskih pokrajin po italijanski vojski. 5. V jubilejnem gledališču cesarja Franca Jožefa L, ki se odslej imenuje Dramsko gledališče, se vrši danes otvoritvena slovenska predstava. Igra se Jur čičev »Tugomer«. S tem je slovenska drama dobila svoj dom. Maks pl. Samassa je prodal svojo vilo, livarno in zvonarno Jadranski banki, ki je s 1. februarjem pre vzela tvornico v svoje roke. 7. Danes je izvršil samomor glavni urednik »Slo venca« Ivan Štefe. Pokojnik je bil čislan novinar, ki je dolga leta igral vidno vlogo pri katoliškem časo pisju. Bil je tudi občinski svetnik ljubljanski. Poli tično se je nagibal k skupini deželnega glavarja dr. Ivana šušteršiča. Mestni papirnati drobiž »Tavčarčki Evpen Lampe Dr. Ivan ŠuSlerSk 11. Seja občinskega sveta. Na mesto odstopivšega občinskega svetnika Frana Kraigherja je bil poklican v občinski svet njegov namestnik, mestni učitelj Fran škulj, na mesto umrlega obč. svetnika Ivana štefeta, katerega se spominja župan s toplimi besedami, je bil poklican v obč. svet njegov namestnik, nadrevi- dent južne železnice Fran Tertinek. župan sporoča dalje, da je vlada odobrila občinski proračun. Nato je občinski svet sprejel ostro resolucijo, v kateri protestira zoper zasedbo naših pokrajin v Istri, Dalmaciji, na Koroškem, v Prekmurju in Medjimurju. Dalje je občinski svet na predlog Ivana Mlinarja sklenil, da prispeva za spomenik Ivana Cankarja K 1500-—. Sklenilo se je, da se osemrazredne ljudske šole preosnujejo, in sicer v 5 razredne ljudske in tri- razredne meščanske šole, mestni dekliški licej pa se preosnuje v dekliško realno gimnazijo. 12. Ministrski svet je sprejel začasno ustavo kra ljevine Jugoslavije. Francosko-slovenska organizacija se je ustanovila dne 9. t. ni. v Ljubljani. Nje namen je kulturno zbli- žanje Slovencev s francoskim narodom in njegovo kulturo. 16. Oba ljubljanska dnevnika »Slovenski Narod« in »Slovenec« sta izšla v posebni izdaji, ki sta posvečeni francoskemu narodu in njegovim zastopnikom, ki so prihiteli v Ljubljano. V Narodnem gledališču se je vršila slavnostna matineja na čast francoskih gostov gg. prof. inž. L. S. Meurville-a Vaulanda, kapetana gen. štaba vzhodne zavezniške armade, poročnika Jeana de Maverhoffena in generalštabnega zdravnika dr. Gastona Leverdina. 20. Ljubljanska deželna vlada je izdala uradni ko munike, v katerem sporoča, da bo takoj preklicala vse konfinacije, izrečene nad tu bivajočimi Nemci, ako stori to istočasno tudi štajerska deželna vlada. Na podlagi sporazuma z vlado v Gradcu so preklicane vse konfinacije. Konsorcij slov. narodn. gledališča je imenoval za ravnatelja tega zavoda dosedanjega šefa opere g. Fri derika Rukavino, v dramskem gledališču pa je bil imenovan za dramaturga pisatelj Pavel Golia. — Do sedanji intendant Fran Govekar je odstopil. 76 KRONIKA Ivan Štele Franc Zajec Albin Prepeluh V korist Cankarjevega spomenika je izdana bro šura »Spomini Ivana Cankarja«. Deželna vlada za Slovenijo je postavila pod državno nadzorstvo društvo »Casinoverein« v Ljubljani. Do sedanji lastnik kavarne Damisch je prodal vso ka varniško opremo kavarnarju Krapežu. — V društvu se bo izvršila popolna reorganizacija, ker je v sploš nem in narodnem interesu, da bo »Casina«, ki je bila desetletja »Trutzburg« nemške narodne manjšine v Ljubljani, postala hiša gostoljubja za vse meščanstvo. Za ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani se ponavljajo vedno češče prošnje in časopisne razprave v vseh slovenskih listih. Zahteva po samostojni uni verzi postaja vsesplošna. Aprovizacijsko vprašanje Ljubljane je še vedno pereče. Mestna aprovizacija opozarja vlado, da je krušne moke za prebivalstvo samo še za deset dni. Sladkorja je sploh zmanjkalo, v kratkem pa prispe amerikanski sladkor, ki se bo prodajal na osebo po 2 kg po 8-40 K. Moka stane 3-50 kilogram. Umrlo je v Ljubljani v mesecu februarju 85 oseb. MAREC 1919 1. Nova slovenska deželna vlada je bila dne 24. fe bruarja zaprisežena v Beogradu. Sestavljena je tako le: dr. Janko Brejc, predsedstvo in poljedelstvo; dr. Gregor žerjav, podpredsedstvo, narodno gospodarstvo in socializacija premoženja; Gustav Golia, notranje zadeve; dr. Vladimir Bavnihar, pravosodstvo; prof. dr. Karel Verstovšek, vera in šolstvo; Anton Kristan, javna dela, in Albin Prepeluh, socialna politika. 2. Danes se vrše po vseh mestih države protestna zborovanja jugoslovanskega ženstva zaradi nasilne italijanske okupacije našega ozemlja. Ljubljanski protestni zbor se je vršil v Narodnem domu ob veli kanski udeležbi ženstva in mladine. Slovensko vseučilišče na vidiku! Osrednja vlada v Beogradu je določila za ustanovitev slovenskega vse učilišča v Ljubljani 1,400.000— kron. Predavanja naj bi se začela že letošnjo jesen. Tako bo torej ne prestana zahteva naših kulturnih delavcev in vroča želja vsega naroda po svoji univerzi uresničena. Ena najžalostnejših posledic svetovne vojne je splošna podivjanost naše mladine, ki daje vsem trez nim ljudem mnogo pomisleka. Dan za dnem se doga jajo po deželi in po mestih stvari, ki so verno zrcalo časa, v katerem živimo. Alkoholizem se bohoti. Ta po divjanost ni plod zlobe, bolna je mladina, in treba bo zelo veliko ljubezni in dobrote vseh, ki se z njo ukvar jajo, da jo ozdravijo. Oslepeli vojaki so priredili v dramskem gledališču dvoje dobrodelnih predstav v korist materialnega zboljšanja oslepelih vojnih žrtev. Avstrijske oblasti ženo politične jetnike v zapore