180
Novičar iz raznih krajev.
Večidel iz vseh krajev se sliši, da letina dosedaj veselo kaže. Le iz Laškega se ponavijajo tožbe zavolj svile^ v Furlanii se obnašajo červiči dobro, slabo pa na Beneškem in v Lombardii; na Napolitanskem jih je po 4. levenji toliko poginilo, da bo kokonov malo; na Rimskem so s svi-lorejo zadovoljni, na Francozkem slabo kaže. — S železnico medTerstom in Ljubljano bo vendar le resnica. ^Triest. Zeit.u zagotovlja, da se bojo še ta mesec vožnje za po-s košnjo gotovo začele; 25. dan p. m. so položili šine že v teržaški začasni kolodvor. — Tihoto političnega sveta je nenadoma raznimi nepokoj v Bruselj i, poglavnem mestu tiste dežele, ktera je od leta 1830 popolnoma mirna bila in ktere tudi vihar 1848. leta ni celo nič zadel. Poslednje dni preteklega mesca pa so se začele hude reči, ktcre bi bile utegnile še huji plamen po celi deželi vžgati, ako bi ne bil kralj odložil tiste obravnave v deržavnem zboru, ktera je vnela po mestu tak hrup, da je 3 dni vse bilo v strahu. Vzrok tega nepokoja pa je bil, da je minister pravosodja deržavnemu zboru nasvetoval novo postavo zavolj gospodarstva z milošnjami, ktero je od leta 1830 po ustavni postavi v rokah posvetnih gosposk bilo, sedaj pa naj bi se po nasvetu ministrovem izročilo duhovnim oblastim; 60 deržavnih poslancov je zoper 41 poterdilo ministrov predlog — in zavoljo tega se je vnel gori omenjeni hrup, kterega je kralj s tem potolažil, da je preložil zbor. Sliši se, da je 30.000 vojakov pod orožje poklicanih. — Na povabilo angležke kraljice je prišel veliki knez rusovski Konstantin tudi na Anglež ko, pa le v Osborne — za en dan. Po tem se lahko meri prijaznost med Rusom in Angležem. — Govori se sedaj, da turški sultan hoče sicer privoliti v zedinjenje Moldave in Vla-hije, pa ne, da bi kak p tuj vladar se vsedel na prestol teh knežij. — Tudi sultan bode nastopil večtedinsko potovanje po svojih deželah. — Knez čer nogo rs k i je že izvolil poslance, kteri imajo v Carigrad iti; vodnik tega poslanstva bo knezov brat Mirko. Angležki poročnik je po-slancom že pred povedal: koliko misli turška vlada dovoliti, in avstrijanska in francozka vlada ste knezu že pred povedale,koliko naj Černogorci terjajo. Cernagora pa se niše pomirila, ker še zmiraj utekajo posamni Černogorci na avstri-jansko zemljo.