Pisma iz domačih krajev. Kotlje v Mežiški dolini. (Smrt vojaka.) Uinrl je dne 12. t. m. pri vojakib. pogestnikov sin Franc Trup. Služil je pri brdgki artileriji v Otočacu na Hrvatgkem. Že doma je zelo nevarno oibolel na vnetju pljuč in ledvic, in je do-lgo časa njegovo življenje vigelo na niti. Vendar je bolezen premagal, pa komaj je vstal iz bolniške pogtelje, je že prišel poziv, ki ga je klical v vojaško službo. Prosmja za odložitev vpoMioa je foila z&stonj. Se ves slaborteoa Je moral odriniti v epomladii z drugimi rekruti. Težko ae je ločil od doma, ker je cutil, da ga ne lx> več videl. In res je težavna vojaika služba stria mjegove inoci. Smrt, ki mu je dama še priEanesla, je po stiri inesečni sliižbi pri vojakih prerezala nit tvjegovemu mlademu življenju! Sv. jKriž nad Dravogradom. Pri nasi znani lepi romareki certkvi se bode letog dvajgetikrat obhajala porcijunkuIa, v torek, dne 2. avgugta. V pondeljek zveoer, v torek ob 7. ftn ob 10. uii dopoldne bodo pridige in slovegna sv. opravila. K obilni udeležbi vaibimo pobožne romarje od blizii fcn daleč! Sv. Benedikt v Slov. gor. V naši romarski cerkvi Sv. Treh kraljev se vrši v nedeljo, dne 7. avgusta, vegela priimicija č. g. Ivana Stnnada. Pridiguje njegov brat, č. g. Friderik Strnad, kaplan pri Sv. Mariku pri Ptuju. Zopet se bo naša veličagtna eenkev ovencala kot nevesta in privabila obiilo ljudgtva iz bližine in daljine. Primioija pa !to tudi zashiži. V®i se je vegelimo! Svetina pri Celju. Vsem svetinskkn romarjem ge naznanja, da bo lepa nedelja dne 7. avgugta. Že v soboto po- poldne bodo romarji imeli priliko opraviti svojo pobožnost. V nedeljo sta dve opraviM: ob 6. in ob 10. uri dopoldne. Pridite &e priporoeiti svetimski Materi božji! Sv. Benedikt v Stov. gor. Slavnost 251etnioe obstaaka tukajsnje mladeniiške Marijine družbe je v nedeljo, dne 17. t. m. krasno ugpela. Lepo je bilo videti, tako so družbeniki z 9vetinjami na prgih v velikem številu z družbeno zastavo korakali v procegiji k Sv. Trem fcraljem, kjer 90 jih pozdravili trije slavoloki s pomenljivimi napisi in tudi družbeanild od Sv. Trojice, Sv. Antona, z Negove, in od Sv. Ane. Navdušeno jim je govori lna srce prof. Živortnik o velikem pomenu Marijine družbe, med glovegno sv. mašo 9O skoraj V9i dnižbeniki prigtopili k mizi Gogpodovi. Službo božjo je poveličal naš moški zbor z lepim petjem. Po službi božji je vodil inladeniško zborovanje dnižbeniik M. Geratič. Pnvi govornik prof. dr. Sušnik, urednik »Našega doma«, je v krasnem govoru pokazal mladeničem, kako naj bodo po vzoru Slomškovem čednogtni, vegeli, ponižni, hvaležnii. M. Geratič je razložil, kaj dela mladeniča blagega. Prof. Živortnik je prinegel ipozdrave in čestitke k jubileju od osrednjega vodstva za Marijine družbe v naši skofiji in opomnil zbrane, naj skrbijo za zdravo telo, bigtro glavo in žlahtno srce. Lepe misli go razodeli v gvojiih go- voriih mladeniei Mat. Guiidl (Sv. Trojica), Martdin Benko (Sv. Anton), Jože Spindler (Sv. Ama) in Fr. Kaučič (Negove). Vmes emo skupaj zapeli več Marijinih pegmic. Marijanska akademija po večernicah je bila nežna, prigrčna proslava jubileja. Otvorila in zakljucila jo je pegem Marijina. Po prologu M. Geratiča je lepo pojasiril prof. Zivortnik veliki blagoslov Marijine družbe za mladeniee. Alojzij Breznik je deklamoval pegem »Marijin sin«. Navdušeno je bila sprejeta pigmena cagtitka bivšega družbenega voditeIja župnika P. Pauliča, župnika pri Sv. Jerneju pri Ločah. Nato gta bila jubilanta Al. Ferenc in Al. Skrobar odhkovana z zlato družbeno g/etinjo. Dramatični prizor »Pod varstvom Brezmadežne« je v štirih glikah pokazal začetek prveMarijine družbe v Rimu leta 1563, delo prve mladeniške Marijine družbe v Ljubljani leta 1605, zaoetek tukajšnje Marijine družbe, in je končal 9 slovegno ^ogvetitvijo družbenikov Brezmadežni. Bil je to krasen dan za našo mladeniiče-družbenike! Naj ga nikdar ne pozabijo! Če. gg. od Sv. Trojice, od Sv. Anfona in od Sv. Ane pa grcno zahvalo za godelovamje! Sr. Ožbalt ob Dravi. Starodavna božja pot gemkaj 9e bo letog zopet obnovila: v petek, 1ne 5. avgusta, in v nedeljo, dne 7. avgugta; oibekrat ge bo služilo več sv. maš, ob 10. nri slovegma s pridigo in procegijo. Prelaz čez raejo SHS pri Kapli in pri Sv. Duliu bo v dneh 6. in 7. avgusta letog dovoljen; le gaharina in užigalic smejo onogtransiki romarji le toliko geboj imeti, kolikor ga rabijo vgak za svojo osebo in potrebo! Središče ob Dravi. Zvezni pokrajingki zlet Jugoslov. gagilske zveze v Središce ob Dravi. Dne 14. in 15. avgugta ee vrši ob priliki 401etnice domačega gasilnega društva aiet JGZ v Središče ob Dravi. Trg Središce ob Dravi zavrzema skrajni jugovzhodni kot mariborske oblasti, odnosno ptujskega sreza, in leži ob vznožju ormoško-Ijutomergkih goric. Vzhodno od trga ge razprostira mediimurgka ravan tz megtom Čakovcem, južno mejo pa tvori deroča Drava. Trg je znan izza predvojne dobe kot eden najbolj narodno eavedniih krajev. Sedaj je v trgu: Društveni dom, Sokolski dom, dve pogojilnici in hranilnici, dve žagi in ena najmodernejših oljarnic v oiblagti. Trg ima tudi elelitrično razsvetljavo. Jugo9lovangika gagilgka zveza šteje daneg 583 vfilanjenib. gasilniih društev, gigurno je torej, da bo iideležba zavednega gagilgtva in gagtov prav čagtna. Na tem rzletu iiag počagtijo z zelo številnim obisikom tudi gogednja hrvatgka in medjimurgka vatrogagna društva. Spored: dne 13. avgugta: bakljada. Dne 14. avgusta: predpoldne: gprejem, gv. maša, povorka in mimohod. Popo-ldne: vzorna suha vaja, zatem tombola, koncert, greeolov in pleg. Dno 15. avgusta (Veliki Šmaren): Izleti v bližnjo okolico in odhod gostov. — Ne pozabite dati žigogati gagilci in gogtje na odhodni pogtaji voznih listkov z mokrim pogtajnim žigom. Legitimacije za poilovieno vožnjo, potrjene od zletncga odbora, ge bodo izdajala na vegeličnem prostoru. Šmartno ob Paki. Naše progvetno društvo se pridno giblje. Langko leto je docela preuredilo knjižnico, ki je bila v sfcrajno slabem gtanju, in nabavila veliko število lepih fenjig. Obigk laijižnice je tudi Ieto9 prav zadovoljiv. Še gedaj v pbletju, ko imajo člani polne roike poljgkega dela, prihajajo mnogi pridno v iknjižnico in si nabirajo dragocenega znanja in korigtno uporabljajo nedeljgki počitek. Mnogi že outijo tudi .potrebo, da gegajo po nabožnih in po»onih lcnjigah, dagiravno bi bilo želeti, da bi to potrebo dutili še bolj, zlasti ker ima društvo reg z©lo pouone in korigtne knjige na razpolago. V letošnjem poglovnem letu si je društvo omiglilo svoj lasfen gkdoptični aparat in naproeilo krajevni šolski ©vet, da sme za gvoje isegtanke uporabIjati šolgko gobo, kar je Lsti blagohotao dovolil. Skioptikon fe dnastvo kupilo vecinoma z darovi članov lin dobrotnikov. Lep dar 250 Din je naklonila naša pogojilnica, g. M. Mikus 100 Din, g. F. Irman 100 Din in g. I. Drev 100 Din, tem in tudi drugim darovalcem bodi na tem megtu izrečena prigmia zahvala. Do gedaj je društvo priredilo dvojc predavanj in sioer vergko-nabožno »Pasajonske 'gre v Ober amergau-u« in zgodovinskcHpoTjZ*no »Francosku revolucija«. Pri obeh predavanjih je bil obig]s: naa vge pričakovanje lep in je prišlo tudi veliko število gostov. šolska mladina je imela za sebe dvoje predavanj, kjer ji je nadučitelj g. Rozman lepo in nazorno pokazal lepoto naše države »Srbija in Maoedoiiija« in je popeljal v daljno Indijo, kjer ji je pokazal zgodovingke zanimivosti in tainošnje vengke običaje. Predpreteklo nedeljo je društvo ipriredilo samo '*a olane sme&nico »Ribmičan Urban«, da sc ge zbrali in daii slikati kot spomin na 301etmico obgtoja, Ikaiero bo društvo obhajalo dme 7. avgugta 1.1. — Tudi ma proglavo 301etriice se društvo sikrbno pripravlja. Dolgo smo že pogregali pri društvu, kakor tudi v kraju primemega odra, da bi se zamogla naga mladina tudi na njem udejgtvovati. Naš pevigki zbor je gicer imel majhen oder, lci pa je bil že v zelo slabem stanju in ;za večje igre sploh neuporabljiv. Sedaj ga je letošnji odbor blagohotno odstopil progvetnemu društvu, da uporabi, kar ge da uporabiti, za kar mu tukaj izrekamo zahvalo. Društvo je dalo sedaj vge temeljito popraviti, narediti novo ogrodje, napraviti še nove kulise in cel oder preglikati. Ker še nimamo lagtnega društveiiega doma, imamo 9edaj vgaj precej vel-ik in lep društveni oder, da bomo mogli nastopiti tudi s kakšno večjo igro. Pozabiti pa ne smemo tudi dobrotnikov, ki igo k temu pripomogli. Skoro veg les je daroval naš 301etni član in dolgoletni podpredsednik: g. Franc Irman, temeljne traane je podaril g. Radoslovnik, mizarska dela pa je izvršil skoro zagtonj g. Alojzij Ožir. JNajvečji dobrotnik pa je gotovo pri odru g. Plesnik, slikar iz Gorenj, ki je preslikal cel oder popolnoma zagtonj. Vsem tem in drugiin, iki so se trudili pri odru. najprigrcnejga zahvala. Tudi druge priprave za 301etnico go v teku, gicer Vaig pa v kratkem seznanimo z zanimivim sporedom in povabimo na prireditev! Ponikva ob juž. žel. Tukajšn|e progvetno društvo si je nabavilo veliki nov oder, na katerem se je v nedeljo, dne 10. t. m., jx>d Žličarjevim kozolcem predstavljala igra »Izgubljeni raj«. Udeležba je bila povoljna, zato je tudi gmotni uspeh dober. Vsi igralci 90 gvoje vloge kragno rešili, a največ gmeha go narm dali mali paloki. Da imamo nov oder, katerega jtu&e je mojgtrsko naglikal g. Koler, je v prvi vrgti zaigluga našega neumorao delavnega č. g. kaplana F. Čagla. Bog Vag živi, le tako naprej! — V nedeljo, dne 17. t. m., se je vršil v stari šoli ob&oi zbor tukajšnje kmetijgke podružnice. Za delegata k Emetijeki dnižbi v Ljubljani je izvoljen g. Franc Žlicar, pogegtnilk in župan v Ponikvi. Predavatelj g. Kafol iz Ljubljane nam je v enournera govoru razložil mnogo dobrega za povzdigo našega kmetijgtva. Kafcor je bilo razvidno iz porocila načelgtva, našo kmetijgko podružnico izbomo vodi že «5ez sedem let naš občegpoštovani vlc. g. župnik Antom Kooiper kot načelnik igtc. Ker se dosedaj ni nikdo drugi brigal za kmetijgko podružnico, je ista popolnoma v rokah SLS. Zadnji čas pa go se zbudili tudi nekateri bivši gamostojni, sedanji radičevci, ter go si hoteli izvoliti svojega delegata, obenem pa tudi popolnoima svoj odbor. Pod vplivom g. Komarja go celo noč letali od dlana do člana že z napigainiiinii glagovnicaini. Na občni zbor so prišli pa tako zmešani, da so nekateri volili po dva delegata, dru^i celo po šegt Samo Tonček je volil jednega, mamreč sebe. Ko je občni zbor minil, je i>a Uniišek rekel: »Zgiibli smo.« — Nedolžni beli plakati, katere je sfabriciral PintaTJev Pepo, 90 nam v nedeljo zjutraj naznanjali, da bode popoldne na naši Ponikvi zopet nekaj novega. Sokoli iz Št. Jurija nas pridejo obigkat, pridite pogledat, kaj znajo naši sosedi. No, ni bilo kaj pogebnega, in novega še pa mamj. Naši naprednjaki go bili tako pijani navdu&enja, da so celo noč po vasi kričali »Sraka ima dolgi rep, pa kratko perje.« Svojo veselioo 9O pozno v noč zaklJTicild pri Gobcu. — Eer je pri nas kandidat domačin naš vrli g. Jakob Vrečko, je zaniimanje za državiiozbor&ke vo¦litve zClo veliko. Pravijo, da dobi razen dveh vse druge krogljice. Živijo! Ponikra. V tuikajšnji župnijgki oericvi bo lefos poroijumkolska pobožnost v nedeljo, dne 7. avguBta. Nastopi tudi Apo9tolgtvo mož in fantov pri skupnem sv. obhajilu. Povabljeni so domačini in sosedi. — Za romanje na Brozje vlada pri nas veliko zanimanje, saj ima namen pogpežiti proglagitev nažega slavnega rojaka škofa Slomsika bkženim! Rečica ob Savinji. Nekaj nezadovoljnežev je pri na3 segtavilo proti SLS naperjeno listo za občingke volitve. Na to ligto so seveda prigtali vsi sicer maloštevilni liberalci, a jpomagati sta morala gragcdngki kovač in kolar, sicer bi ne dobili dovolj podpigov. Grašcingki uglužbenci podpirajo gotovo liberalce radi tega, ker Isti tako blatijo skofa in vso duhovšoino in ker žele, da bi prišla obcina, v kateri ge res vzorno gogpodari, v roke ljudi, ki ne ismejo imeti lastnega premoženja, ali go gvoje premoženje zapravili. Mozirje. Naša trška občina namerava Irupiti Pevcevo hišo, čemur nasprotuje nmogo davkoplačevalcev, ker nima obcina denarja in bi nakup hiše gamo obremenil naše davkoplačevalce. Naši velemodri Žerjavovci so celo zadevo tako dobro upeljali, da jih je morala višja oblagt opozoriti na zakongke predpige. Ljudje modrujejo in pravijo: Slab začetek — slab konec. Bolj umegtno bi bilo, da bi naši magnati ali pogojilnica gami kupili hišo, a ne igto kupovali na raoun občine, ki s-e bo morala zelo, zelo zadolžiti, a dohodki hiše ne bodo zadostovali za obresti, za odplačilo dolga pa bodo morali glcrbeti davkoplačevalci. Pojasnilo o pravem in nepravem »Florianu«-u. iNa mnoga vpraganja glede »pravega in nepravega Floiriana« smo primorani, v interegu kupovakev in resnico sledeče objaviti: Od leta ugrtanovitve 1903 sem, je znan po Sloveniji kot domače zdravilo za želodčne in druge slabogti rastlinski liker »Florian«, izdelan po originalnem receptu iznajditcIja Ednnimda Eavčica od Ragtliingke destilaoije »FLORIAN« v Ljubljani, prej Prešernova ulica, sedaj Gosposvetgka cegta. Sloveg fega želodčnega lcrepčila je porabila pred nekim čagom novougtanovljena tvrdka J. Jerag in drug, Moste pri Ljubljami, na način, da je začela prodajati pod imenom naše izdelovalnice »FLORIAN« in pod našo dobroznano etiketo popolnoma drug liker, opiraje ge na to, da je prej priglagila brez vednogti lagtnika Rastlingke destilacije »Florian« pri regigtru vargtvenih znamk v Beogradu originalno etiketo destilacije »FLORIAN« kot svojo lastno etiketo. Razen tega zlorablja imenovana tvrdka naš stari reklamni znak za svojo reklamo, imenuje se v svojih reklamah celo »edino« ali pa »edino pravo« izd&lovalmico »Floriana« in označuje celo na lepaikiih druge izdelke z imenom »Florian« kot falgifikate! Ugotavljamo, da je tvrdki E. Jeras in drug sestara rastlinskega likerja »Floriana« popolnoma neznana in da izdelek te tvrdke nima z našim pravim, originalnim izdelkom »Florian« nikake sorodnosti ne po sestavi, ne po okusu, ne po učinku. V dbrambo naših ilagtningMh pravic do imena »Florian«, do naših etiket in znamk teče v Beogradu tožba, lcatere izid v kratkem prioalaijemo. Opozarjamo cenjene kupovalce, da, dokler traja zloraba našega imena »Florian« za nepravi izdelek, zajamči pristnost pravega »Floriana« samo dobro vidni napig »Originalni Kavčičev Florian«, ali pa dobro vidni napis: Za prlstnost jamfii na ofnigtnalno zamašeniih stekleuicah. 974 Rastlinska destilacija »FL0RIAN« (izdelovalec Edmund Karčič) družba z. o z., v Ljubljani, Gospesretska cesta. Pašnik za mlada plemenska goveda v okraju slovenjgraškem. Zgodov. črtica o njega postanku in važnost planšarstva. pri pokojneim župniku šmdklavžkein, g. Vraounu, Id nama je pogtregel z izboroim kislim zeljem s fižolom, kogom domačega lcruha in čašo namiznega vina, nakar sva odkorakala proti podgorgkeimu polju v živahnem pogovojru o tem ali onem gogpodangkem vprašanju, im dospela v Slovenjgradec ob poznem popoldnevu. Po ureditvi pašnika je nakazalo ikmetijgko minigtrstvo leta 1914 na predlog ministrske komisije za agrarne operacije okrajnemu zastopu še državni prispevek 6500 kron. Vsega skupaj je žrtvovala drižaviia uprava za ta pašnik lepo svoto 22.000 kron. Omenim naj še, da je bila sola v Šmartnem pri SIov^Gradcu prva, ki je priredila leta 1914 na moje povabilo 9voj majniški izlet na Graako goro, kjer si je šolgka mladina pod vodgtvom tedanjega nadučitelja g. Šalamuna in učiteljice g. Uramjek ogledala naš planingki pašnik in preživela taun v svežem gorgkem zraku prav prijeten dan, ki nam je ostal vsem v najlepšem spominu. Mesec dni po izbruhu krute in doigotrajne svetovne vojiie me je odpeljala ugoda nenadoma v nadaljno nadomestovalno službovanje k okrajnemu glavargtvu ptujskemu, kamor mi je poslal 14 dni nato g. Giinther zaniraivo razglednico, ki predočuje pagoča se goveda na Graški gori; prirediil je namreč tja zopet izlet 9 svojimi znanci, nied katerimi j^ bil tedaj tudi pokojni živinorejslki nadzornik Jelovšek. Po skoraj štirLmegečnem glužbovanju sem bil vpoklioan k namegtniji v Gradcu, kjer sem preživel večino težavnih vojiiih čagov. Od leta 1914 dalje pa nisem videl priljubljene mi planine celih deset let nobenkrat več! Piše živinozdravnik P i r n a t v Mariboni. (Dalje.) Udaril je obema lastnikoma v roke za dobo šegtih mesecev, potem ko sva se bila prepricala o primerno9ti dotionega gveta za preureditev v pašnik. Takoj nato je raenanil ugpeh gvojega prizadevanja dvornemu svetniku g. Pantzu, prejel izredno naglo od njega še potrebna nadaljna navodila, vložil v imenu okrajnega zagtopa prošnjo za državni prispevek in reg kmalu dosegel polovico nakupne oene, t. j. 15.500 kron. Najinega vegelja nad to pridobitvijo pač ne zamorem popisati. Čutila sva ge oba brezmejno sreona v prijetnom upanju, da nama bo kmalu mogoče gledati gadove dolgotrajnega prizadevanja. Že leta 1912 je poverilo minigtrgtvo za kmetijgtvo z delom glede ureditve pašnika pokojnega agrarnega svetnika inž. Jogipa Pelko in okrajnega komigarja Sima-Galla, ki sta je pričela tn dovršila gporazumno z g. Giintherjem. Mnogo, da prav mnogo dni je prebil slednji na Graški gori v družbi imenovanih dveh gospodov in sicer ravno ob času, ko ga je doma večkrat obcutno pogrešalo lagtno gospodargtvo. Seveda gem se grčno rad pridružil imenovani trojici na pot v »našo planino«, kolikorkrat mi je bilo tedaj le mogoče. Za glavnostno otvoritev pašnika je bil določen dan 17. majiiika 1914, ki naj bi bil nekak praznik za ondofno prebivalgtvo. V ta namen go ge razpoglala posebna tigkana vabila vsem merodajnim giniteljem, zanimancem in korporacijam, domače občingtvo pa je obvestil okrajni zagtop s primernlm razglagom in potom čagopisov. Načrt za to glavnogt je bil izdelan do pičice natančno. 6Io je n. pr. tudi za to, kakšne zastave naj ge ob tej priliki razobegijo na Graški gori. Prav živo se še gpominjam onega trenutka, ko sem s številko 8 mesečnika »Konjerejec« in »PferdezČchter« iz leta 1913 v roki dokazoval v posvetovalnici okrajnega zastopa pogameznim našim zagrizenLm narodnim nasprotnikom, da pač nikakor nl umestno, razobešatl na domači zemlji tu}e zastave. Saj ao tudi zavedni konjeirej«i ¦ Murskefa polj« dne 18. fulija 1913 sprejeU oelo 'štajergkega namegtnika grofa Olary-ja ob slavnogtni otvoritvi žr^betišča na Cvemi pod naškni troibojnicami, ki so vihrale na glavolokih in mlajih. Toda vkljub vgemu prizadevanju ni bilo mogo-oe dogeci, da se razobesijo poleg državnih in deželnih zagtav tudi naše glovengke. Slavnogt, M se je pričela s sv. ma&o na prostem in z blagoslovitvijo pašnika, je motilo izpočetka žal precej deževmo in vetrovno vreme, ki pa se je pozineje zjasnilo in pomirilo. Počagtili go s svojo udeležbo to izredao prircditev: deželni glavar in predsednik štajergke Kmet. družbe jEdnmnd grof Attemg, obenem kot zagtopnilk glužbeno zadržanega namegtnika grofa Clary-ja; deželni veterinargki referent vladni svetnik Edvard Januschke, hkrati kot zasfopniik štajergke podružnice društva živinozdravnikov; nadalje državni poglanec in deželni odbornik pokojni dr. Karel Vergtovšek; tedanjl stTOkovni uoitelj na jkmet. šoli v Št. Juriju ob juž. žel., sedanji referent za kmetijstvo pri velikemu županu mariborske oblagti inž. Zidanšek g gkupino učencev; inž. Pelko in okrajni komigar Sima-Gall; zagtopniki gogednjih okrajnih odborov; okrajni glavar slovenjgraški dr. Poiger; polnoštevllni okrajni zastop slov.graški; v&i obcinski odbori; celokupen odbor ondotne kme tijske podružnice in končno velika množica domačega prebivalgtva. Po obhodu p>ašnika, novega hleva in drugih naprav, ki 9O gi jih bili ogledali povabljeni gostje g ipogebniin zanimanjem in po običajnih nagovorih ter častitkah, se je razvila prav živahna in neprisiljena zabava v progtorni planinski hiši ob prepevanju narodraih pegmic, in zadovoljnega obraza so ge vračali zagtopniki omenjenih korporacij v družbi mnogoštevilini'h udeležencev popoldne zopet peš do železniške pogtaje Dovže, odkoder jih je odpeljal vlak proti domovom. S pokojnim Giintherjem sva obigikala pozneje še oekolikokrat in sicer redno ob petkih, našo planlno, kjer &o se nama pridružDi nekatori lagtniki mladih goved, ki se nikakoT nigo mogli dovolj načuditi lepemu razvoju svojih živali, katerega je eeveda povzročila bujna paža in dobro oskrbovanje. Na potu proti domu pa sv* ee redno Bglasil* Ker bi utegnilo zanLmati margikogar, kaiko je bil urejen pašnik za mlada plemenska goveda na Graški gori In kakšein ugpeh se je dosegel že v prvi in sicer poizkusni pašni dobi od 15. majnika do 15. oktobra 1. 1913, naj navedem poročilo, ikatero je poglal oltrajni zastop slovenjgraški topogledno ministrstvu za lcmetijstvo ln osredajemv. odboru štajenslte Kmetijslce drasbe. (Koaieo prih.)