GozdVestn 83 (2025) 5-6
123
Izvirni znanstveni članek
Vpliv objedanja zaradi rastlinojede divjadi na gostoto in 
višinsko preraščanje gozdnega mladja na Tolminskem 
gozdnogospodarskem območju
The impact of grazing by herbivorous game on the abundance and height  
growth of forest young trees in the Tolmin Forest Management Area
Iztok KOREN
1
, Peter RAZPET
2
Izvleček:
Na Tolminskem gozdnogospodarskem območju smo v treh popisih objedenosti gozdnega mladja v letih 2016, 2020 in 2024 
na istih 114 ploskvah ugotavljali dinamiko številčnosti gozdnega mladja ter kako mladje med tremi popisi prerašča v višino. 
Frekvenčna struktura števila mladja se je med tremi popisi značilno spremenila tako v skupnem kakor med skupinami dre-
vesnih vrst in med skupinami gozdnogospodarskih enot. Med tremi popisi se je število mladja zmanjšalo, zmanjšalo se je tudi 
znotraj prvega in drugega višinskega razreda, dočim se je znotraj naslednjih treh višinskih razredov število mladja povečalo. 
Zmanjševanje oziroma povečevanje števila mladja znotraj višinskih razredov je med tremi popisi različno po skupinah dreve-
snih vrst, različno je tudi po skupinah gozdnogospodarskih enot, kjer pa so razlike manjše. Ugotovili smo negativno povezavo 
med stopnjo objedanja in višinskim preraščanjem. Najmanj objedena sta smreka in bukev, ki tudi najbolje preraščata v višino. 
S povečevanjem objedanja se zmanjšuje število mladja v vseh višinskih razredih.
Ključne besede: Tolminsko gozdnogospodarsko območje, gozdno mladje, višinsko preraščanje, višinski razredi, objedanje 
zaradi rastlinojedov.
Abstract:
In the Tolmin forest management area, we determined the dynamics of the abundance of forest young trees and how they 
grow in height during the three inventories in the years 2016, 2020 and 2024 on the same 114 plots. The frequency structure 
of the number of saplings changed significantly over the course of the three inventories, both in total and between groups 
of tree species and between groups of forest management units. The number of young trees decreased over the course of the 
three inventories; it also decreased within the first and second height classes, while within the next three height classes the 
number of young trees increased. The decrease or increase in the number of young trees within height classes during the three 
inventories varies by tree species groups, and varies by groups of forest management units, where the differences are smaller. 
We found a negative relationship between the level of grazing and height overgrowth. The least eaten are spruce and beech, 
which also grow the best in height. As grazing increases, the number of young trees decreases in all height classes.
Key words: Tolmin forest management area, forest young trees, heigh overgrowth, heigh classes, grazing by herbivores.
1
 Mag. I. K., univ. dipl. inž. gozd.; Bevkova 2b, 5220 Tolmin, iztok.koren58@gmail.com
2
 P . R., univ. dipl. inž. gozd.; ZGS OE Tolmin, peter.razpet@zgs.si
1 UVOD
1 INTRODUCTION
Gozdno mladje je najmlajša, začetna faza v razvoju 
gozda in pripada grmovnemu sloju, ki je preraslo 
zeliščni sloj, vendar je še vedno utesnjeno zaradi 
nekaterih osebkov zeliščnega sloja; večinoma, vsaj 
ne na večji površini, v tej razvojni stopnji drevesni 
osebki še niso sklenjeni v krošnjah (Leibundgut, 
1996). Kadar se mladje razvija pod zastorom 
dreves, govorimo o podmladku (Diaci, 2021). 
Gozdno mladje do višine 150 cm brez klic nekateri 
avtorji imenujejo tudi pomladitveni potencial 
(Papež in Koren, 1984; Koren, 1997). Višinska 
rast je za preživetje večine drevesnih vrst, razen 
izrazito sencovzdržnih (jelka, tisa), odločilna že 
takoj po klitju, da čim prej prerastejo plast pri-
talne vegetacije, ki jih zastira. Pri vseh drevesnih 
vrstah v razvojni fazi mladja se višinski prirastek 
v prvih letih veča pospešeno, eksponentno (Diaci, 
2021). Tekmovanje med drevesnimi vrstami za 
rastni prostor in z njim višinsko priraščanje je 
najizrazitejše prav v mladosti, ko so drevesca  
v polni rastni moči, njihova gostota pa je največja 
(Diaci, 2021).

GozdVestn 83 (2025) 5-6 124
Koren I., Razpet P .: Vpliv objedanja zaradi rastlinojede divjadi na gostoto in višinsko preraščanje gozdnega mladja  
na Tolminskem gozdnogospodarskem območju
Naravno gozdno mladje, ki omogoča doseganje 
naravnih pestrih in stabilnih gozdnih sestojev, 
je ključni element sonaravnega in mnogona-
menskega gospodarjenja z gozdovi, hkrati pa je 
tudi pomemben sestavni del hrane rastlinojedi 
parkljasti divjadi (Černe in Stergar, 2024). Rastli-
nojeda divjad pomembno vpliva na strukturo in 
naravno pomlajevanje sestojev, zaradi njenega 
vpliva so spremenjene vrstna sestava, gostota in 
višinska struktura podmladka (Jarni in sod., 2004). 
Rastlinojedi vplivajo na gozd na več načinov, ki jih 
lahko strnemo v tri skupine: (1) negativni vplivi na 
pomlajevanje gozda zaradi prehranjevalnih potreb 
(paša in objedanje zeliščnega in grmovnega sloja 
gozda), (2) vpliv na starejše razvojne faze gozda 
z objedanjem in lupljenjem debel in (3) vpliv na 
različne razvojne faze gozda z drgnjenjem debelc 
z rogovjem (Perko, 1995). Poškodbe zaradi obje-
danja mladih drevesc v mladju vplivajo na: (1) 
upočasnjen višinski prirastek in slabšo kakovost 
mladih dreves (zagrmičenje) ter (2) izginotje 
določene drevesne vrste zaradi (selektivnega) 
objedanja. Slednje je za gozd dosti usodneje, saj 
se zmanjšuje vrstna pestrost, posledica česar je 
zmanjšanje biološke stabilnosti gozda (Kotar, 
2005). Zmožnost preraščanja mladja v obdobju 
let v višje višinske razrede je zelo pomemben 
kazalnik vpliva rastlinojede divjadi na stanje in 
razvoj gozdnega mladja (Veselič, 2017).
Popis in analize objedenosti gozdnega mladja so 
del sistema kontrolne metode v sistemu lovskou-
pravljavskega načrtovanja in so eden od temeljnih 
vhodov za načrtovanje ukrepov v populacijah 
rastlinojede divjadi (Simonič, 1982). V Slove-
niji spremljanje objedenosti gozdnega mladja 
poznamo že desetletja, vendar je bila večina 
starejših analiz izvedena lokalno in z različnimi 
metodologijami. Zavod za gozdove Slovenije 
(ZGS) je v letu 1996 uvedel periodično spremljavo 
stanja poškodovanosti gozdnega mladja zaradi 
rastlinojede parkljaste divjadi na vsake štiri leta po 
enotni metodologiji. V letih 2008 in 2009 je bila 
metoda tudi prenovljena (Černe in Stergar, 2024). 
Tolminsko gozdnogospodarsko območje 
(GGO) se razprostira na severozahodu Slovenije, 
na območju Triglavskega in Zahodnovisoko-
kraškega lovskoupravljavskega območja (LUO).  
Za oba LUO je značilno veliko povečanje številč-
nosti jelenjadi (Cervus elaphus L.), ki je v zadnjih 
dvajsetih letih zavzela celotno območje obeh LUO. 
Prav jelenjad najbolj vpliva na objedanje gozdnega 
mladja in na samo pomlajevanje gozdov v GGO 
(Lovskoupravljavski načrt XI. Triglavskega …, 
2023; Lovskoupravljavski načrt XII. Zahodno-
visokokraškega …, 2023).
2 NAMEN RAZISKAVE IN DELOVNE 
HIPOTEZE
2 AIM OF THE STUDY AND WORKING 
HYPOTHESIS
Ideja za raziskavo je nastala pri popisu objedenosti 
gozdnega mladja v letu 2020, ko smo ponovno 
popisovali nekatere ploskve iz predhodnega popisa 
v letu 2016. Glede na podatke popisa iz leta 2016 
so bile na nekaterih ploskvah vidne velike razlike 
v višinskem preraščanju nekaterih drevesnih vrst, 
predvsem bukve. Namen raziskave je bil ugotoviti, 
kako mladje višinsko prerašča v nekem daljšem 
časovnem obdobju med posameznimi popisi 
mladja. Ugotavljali smo višinsko preraščanje 
mladja iz nižjih višinskih razredov v višje in 
predvsem preraščanje znotraj višinskih razredov. 
Nadalje smo želeli ugotoviti, ali in kako objedanje 
mladja zaradi rastlinojede divjadi v obdobju let 
vpliva na proces višinskega preraščanja mladja ter 
tudi na gostoto mladja. Postavili smo naslednje 
delovne hipoteze:
1. Številčna struktura mladja po višinskih razredih 
se je v obdobju treh popisov spremenila.
2. Objedenost mladja v obdobju treh popisov 
vpliva na višinsko preraščanje mladja.
3. Objedenost mladja v obdobju treh popisov 
vpliva na številčnost mladja.
3 METODA DELA
3 WORKING METHOD
3.1 Območje in obdobje raziskovanja
3.1 Study area and research period
Gozdno mladje smo proučevali na Tolminskem 
gozdnogospodarskem območju, ki obsega dvaj-
set gozdnogospodarskih enot (GGE). Glede na 
fitogeografske značilnosti smo GGE združili v pet 

GozdVestn 83 (2025) 5-6
125
Koren I., Razpet P .: Vpliv objedanja zaradi rastlinojede divjadi na gostoto in višinsko preraščanje gozdnega mladja  
na Tolminskem gozdnogospodarskem območju
skupin: (1) alpske GGE (Soča–Trenta, Bovec), (2) 
preostale GGE (Kobarid, Tolmin, Most na Soči, 
Banjšice), (3) predalpske GGE (Cerkno, Kanomlja, 
Dole, Baška grapa), (4) submediteranske GGE 
(Gorica, Brda, Ajdovščina) in (5) visokokraške 
GGE (Trnovo, Predmeja, Idrija I, Idrija II, Črni 
vrh, Podkraj–Nanos, Otlica). Povprečni rastiščni 
koeficient rastišč (RK) v skupinah GGE smo 
izračunali kot tehtano sredino iz presekov površin 
GGE in površin rastišč. Skupine GGE se smiselno 
prekrivajo s popisnimi enotami, kakršna je meto-
dologija popisa objedanja gozdnega mladja, ki jo 
izvaja ZGS (Černe in Stergar, 2024). Obravnavali 
smo tri zaporedne popise gozdnega mladja v letih 
2016, 2020 in 2024. 
3.2 Podatki o gozdnem mladju
3.2 Data of forest young trees
Podatke o številu in objedenosti gozdnega mladja 
smo pridobili iz popisov objedenosti gozdnega 
mladja, ki ga opravlja ZGS, aplikacija OMx, 
datoteki om–gl in om–dv. Popis mladja poteka 
na terenskih ploskvah velikosti 20 m
2
 (2 m x 10 
m). Obravnavali smo le tiste popisne ploskve, kjer 
je bil popis leta 2020 ponovno na istih ploskvah 
kot v letu 2016.
3
 V popisu 2024 smo ponovno 
popisali vse podvojene ploskve iz predhodnih 
dveh popisov. Tako smo zagotovili neposredno 
primerjavo med tremi popisi. Primerjali smo  
3 x 114 = 342 popisnih ploskev. Na vsaki ploskvi 
je bila posebej zabeležena drevesna vrsta (DV) 
tako, da je imela končna datoteka 1563 vrstic 
zapisov. Skupno smo popisali 39 drevesnih vrst 
mladja, ki smo jih združili v sedem
4
 skupin: 
(1) smreka, (2) jelka, (3) bukev, (4) hrasti, (5) 
plemeniti listavci, (6) trdi listavci in (7) mehki 
listavci. Po višini smo mladje obravnavali v petih 
višinskih razredih: (1) 16–30 cm, (2) 31–60 cm, 
(3) 61–100 cm, (4) 101–150 cm, (5) nad 150 cm. 
V vsakem višinskem razredu je zabeleženo število 
nepoškodovanega mladja in število poškodovanih 
osebkov (poškodovan terminalni poganjek). Na 
vsaki ploskvi smo število mladja preračunali na 
enotno površino 20 m
2
. Če na popisni ploskvi in 
višinskem razredu ni bilo drevesne vrste, smo to 
zabeležili kot število 0 in ne kot manjkajoči poda-
tek. Na popisni ploskvi smo za vsako drevesno 
vrsto iz števila nepoškodovanih in poškodovanih 
osebkov mladja izračunali novi spremenljivki, in 
sicer: (1) skupno število mladja in v nadaljevanju 
(2) delež poškodovanih osebkov kot povprečje 
za prve štiri
5
 višinske razrede. Število mladja na 
hektar smo preračunali iz vsote števila mladja in 
površine poskusnih ploskev. Povprečno število 
mladja na poskusno ploskev smo izračunali iz 
vsote števila mladja in števila zapisov v datoteki, 
kjer se mladje pojavlja.
3.3 Indeks višinskega preraščanja 
gozdnega mladja
3.3 Forest young trees height growth index
Kot kazalnik uspešnosti preraščanja mladja po 
višini  predlagamo indeks preraščanja (IP), ki je 
sestavljen iz dveh delov, in sicer (1) uspešnosti 
preraščanja mladja znotraj višinskega razreda 
(tretji do peti razred) med prvim in tretjim 
popisom in (2) uspešnosti preraščanja skupnega 
števila mladja v vseh treh popisih iz nižjega v višje 
višinske razrede (iz prvega v tretji do peti razred). 
Večji IP pomeni boljše, uspešnejše višinsko pre-
raščanje gozdnega mladja. Spodnja meja indeksa 
je okoli vrednosti 0,1, zgornja pa okoli vrednosti 
0,7. Meja med dobrim in slabšim preraščanjem 
v višino je okoli vrednosti 0,5. Negativen indeks 
pomeni, da mladje ne prerašča v višino. IP smo 
izračunali posebej za vsako skupino DV in vsako 
skupino GGE.
3
 Pri vsakem novem popisu se četrtina starih točk izloči in nadomesti z novimi. 
4
 Po metodologiji ZGS.
5
 V petem višinskem razredu ne ugotavljamo poškodovanosti.

GozdVestn 83 (2025) 5-6 126
 
… (1)
sk = relativni smerni koeficient naraščanja (upada-
nja) števila mladja med prvim in tretjim popisom
R
ij
 = število mladja v i–tem višinskem razredu 
(i=3,4,5) v j–tem popisu (j=1,3)
n = število let med tretjim in prvim popisom (n = 8)
… (2)
IP = indeks preraščanja
R
i 
= število mladja v i–tem višinskem razredu  
v vseh treh popisih (i=1,3,4,5)
3.4 Statistične metode
3.4 Statistical methods
Primerjavo frekvenčnih porazdelitev števila mladja 
ločeno po letih, skupinah DV , skupinah GGE in 
višinskih razredih smo naredili s testom χ
2
. Pov-
prečno število mladja, ločeno v petih višinskih 
razredih, smo kompleksno testirali z multivariatno 
analizo. Linearni model vsebuje pet odvisnih 
spremenljivk (R
i
; i=1, 2, … 5: število mladja  
v posameznem višinskem razredu na površini 
20 m
2
) in tri fiksne faktorje (leto popisa LETO, 
skupine DV in skupine GGE). Kot kovariato smo 
uporabili povprečni delež objedenosti (O) v prvih 
štirih višinskih razredih. Zaradi konstantnosti 
koeficienta variacije števila mladja po posameznih 
višinskih razredih smo odvisne spremenljivke 
transformirali z logaritemsko transformacijo: 
LR
i
 = log
10
(R
i
 + 1), kovariato smo transformirali 
s transformacijo Arcsin. Kot multivariatni test 
smo uporabili Wilksovo statistiko. Izračune smo 
izvedli z aplikacijama EXCEL in SPSS.
4 REZULTATI
4 RESULTS
4.1 Frekvenčne porazdelitve števila 
gozdnega mladja 
4.1 Frequency distributions of the number of 
forest young trees 
Frekvenčne porazdelitve števila gozdnega mladja 
se po treh popisih in petih višinskih razredih 
medsebojno značilno razlikujejo z majhno stopnjo 
tveganja (p = < 0,001). To velja tako v skupnem 
kot ločeno po skupinah DV in skupinah GGE. 
Koren I., Razpet P .: Vpliv objedanja zaradi rastlinojede divjadi na gostoto in višinsko preraščanje gozdnega mladja  
na Tolminskem gozdnogospodarskem območju
Slika 1: Skupno število gozdnega mladja po treh popisih in višinskih razredih
Figure 1: Total number of forest young trees by three inventories and height classes

GozdVestn 83 (2025) 5-6
127
V skupnem za vse tri popise velja splošna zako-
nitost, da se število mladja po višinskih razredih 
manjša. Od skupnega števila mladja 44.790 oseb-
kov v vseh treh obdobjih skupaj je v R
1
 53,4 %  
osebkov, v R
2
 27,7 %, v R
3
 10,2 %, v R
4
 5,0 % in  
v R
5
 3,6 % osebkov. Znotraj višinskih razredov pa 
v obdobju treh popisov opazimo različne trende 
številčnosti mladja (slika 1 in preglednici 1 in 2). 
Znotraj prvega in drugega višinskega razreda se 
število mladja po treh popisih zmanjša. V tretjem, 
četrtem in petem višinskem razredu pa se število 
mladja po treh popisih veča. Opisana zakonitost 
velja tudi za vse skupine GGE ter za bukev, smreko, 
trde in tudi mehke listavce. Za plemenite listavce 
in hraste velja, da je mladje večinoma prisotno le 
v prvem in drugem višinskem razredu, v višjih 
razredih se komajda pojavlja. Število mladja jelke 
se sicer pojavlja v vseh višinskih razredih, vendar 
je jelka prisotna v zelo majhnem vzorcu, iz kate-
rega težje sklepamo na zakonitosti preraščanja.
Koren I., Razpet P .: Vpliv objedanja zaradi rastlinojede divjadi na gostoto in višinsko preraščanje gozdnega mladja  
na Tolminskem gozdnogospodarskem območju
Preglednica 1: Število gozdnega mladja po treh popisih (LETO), višinskih razredih (Ri) in skupinah drevesnih 
vrst (DV) ter testu χ2
Table 1: Number of forest young trees by three inventories (LETO), height classes (Ri) and groups of tree species 
(DV) and χ2 test
DV LETO R
1
R
2
R
3
R
4
R
5
χ
2
p
DV skupaj
2016 9.065 4.268 1.399 566 417
589,038 <0,001 2020 8.873 4.458 1.560 764 545
2024 5.997 3.674 1.619 914 671
DV smreka
2016 329 252 167 44 35
519,005 <0,001 2020 326 241 152 69 40
2024 213 266 151 107 42
DV jelka
2016 14 4 9 1 0
81,984 <0,001 2020 18 5 4 9 0
2024 14 2 0 3 6
DV bukev
2016 2.493 1.679 602 301 156
2.565,949 <0,001 2020 1.610 1.627 725 394 275
2024 1.028 1.549 929 453 302
DV hrasti
2016 874 245 9 4 19
673,103 <0,001 2020 709 333 18 0 5
2024 571 132 27 0 8
DV plemeniti listavci
2016 3.193 762 136 31 20
2.550,774 <0,001 2020 3.333 827 153 37 24
2024 2.291 624 130 68 29
DV trdi listavci
2016 1.953 1.149 415 168 175
219,601 <0,001 2020 2.670 1.181 426 224 194
2024 1.765 982 325 252 255
DV mehki listavci
2016 211 177 63 17 11
204,183 <0,001 2020 208 244 82 32 7
2024 115 119 57 32 29

GozdVestn 83 (2025) 5-6 128
4.2 Vpliv objedanja na višinsko 
preraščanje gozdnega mladja
4.2 The effect of grazing on the height 
growth of forest young trees
V preglednici 3 prikazujemo nekatere kazalnike 
števila gozdnega mladja (relativno na ha in kot 
povprečje na raziskovalni ploskvi) ter stopnjo 
objedenosti (O) kot povprečno objedenost za prve 
štiri višinske razrede. V predhodnem poglavju 
smo ugotovili, da gozdno mladje različno višinsko 
prerašča glede na drevesno vrsto in prostorsko 
pojavljanje v GGO. Različnost preraščanja goz-
dnega mladja med tremi zaporednimi popisi smo 
prikazali tudi v obliki indeksa preraščanja (IP), ki 
smo ga izračunali za vsako skupino DV in GGE 
in ga prav tako prikazujemo v preglednici 3. Višji 
indeks pomeni boljše višinsko preraščanje med 
tremi popisi, in sicer tako med višinskimi razredi 
kot tudi znotraj razredov. V preglednici 3 za 
vsako skupino GGE prikazujemo tudi povprečen 
rastiščni koeficient. 
Za skupine DV (slika 2) smo ugotovili nega-
tivno povezanost med uspešnostjo višinskega 
preraščanja in objedenostjo (enostranski Spear-
manov koeficient korelacije rangov R = – 0,750; 
p = < 0,05). Višinsko bolje preraščajo tiste DV, 
ki so manj objedene oziroma objedenost vpliva 
na višinsko preraščanje posamezne DV . Višinsko 
najuspešneje preraščata bukev in smreka, ki sta 
tudi najmanj objedeni in kot skupina odstopata 
od preostalih DV . Najslabše višinsko preraščajo 
plemeniti listavci in hrasti, ki so tudi najbolj obje-
deni. Izjema so mehki listavci, ki dobro višinsko 
preraščajo kljub veliki objedenosti.
Koren I., Razpet P .: Vpliv objedanja zaradi rastlinojede divjadi na gostoto in višinsko preraščanje gozdnega mladja  
na Tolminskem gozdnogospodarskem območju
Preglednica 2: Število gozdnega mladja po treh popisih (LETO), višinskih razredih (Ri) in skupinah gozdnogo-
spodarskih enot (GGE) ter testu χ2
Table 2: Number of forest young trees by three inventories (LETO), height classes (Ri) and groups of forest mana-
gement units (GGE) and χ2 test
GGE LETO R
1
R
2
R
3
R
4
R
5
χ
2
p
GGE skupaj
2016 9.065 4.268 1.399 566 417
589,038 <0,001 2020 8.873 4.458 1.560 764 545
2024 5.997 3.674 1.619 914 671
GGE alpske
2016 1.413 969 394 132 106
576,399 <0,001 2020 1.300 783 356 183 107
2024 803 867 413 210 140
GGE preostale
2016 2.121 912 350 185 155
177,881 <0,001 2020 2.201 894 277 182 186
2024 1.628 703 283 154 177
GGE predalpske
2016 2.243 1.088 260 130 66
423,046 <0,001 2020 2.149 1.305 448 202 131
2024 1.278 990 499 250 152
GGE submediteranske
2016 2.459 912 245 74 83
411,560 <0,001 2020 2.374 1.110 272 132 66
2024 1.492 835 262 169 122
GGE visokokraške
2016 829 388 150 44 8
183,162 <0,001 2020 849 365 208 65 54
2024 796 279 162 131 81

GozdVestn 83 (2025) 5-6
129
Koren I., Razpet P .: Vpliv objedanja zaradi rastlinojede divjadi na gostoto in višinsko preraščanje gozdnega mladja  
na Tolminskem gozdnogospodarskem območju
Preglednica 3: Gostota gozdnega mladja (število na hektar, indeks glede na povprečno število/ha in povprečno 
na ploskev), stopnja njegove objedenosti (O) in indeks preraščanja (IP) po treh popisih (LETO), skupinah 
drevesnih vrst (DV) in skupinah gozdnogospodarskih enot (GGE); za skupine GGE je prikazan tudi povprečni 
rastiščni koeficient (RK)
T able 3: Density of forest young trees (number per hectare, index based on average number/ha and average per plot), 
degree of its overgrowth (O) and overgrowth index (IP) by three inventories (LETO), tree species groups (DV) and 
forest management unit groups (GGE); for GGE groups the average growth coefficient (RK) is also shown
LETO/DV/GGE Št/ha Indeks (%) Povprečje S.e. O (%) IP RK
LETO 2016 68.926 105,3 30,106 2,343 26,2
LETO 2020 71.053 108,5 30,975 2,408 26,1
LETO 2024 56.468 86,2 24,855 1,971 30,7
DV bukev 20.649 31,5 51,546 3,087 13,8 0,544
DV trdi listavci 17.738 27,1 26,842 2,306 33,7 0,374
DV plemeniti listavci 17.041 26,0 24,539 1,989 35,7 0,221
DV hrasti 4.317 6,6 33,179 11,763 41,7 0,178
DV smreka 3.558 5,4 17,763 2,189 8,8 0,522
DV mehki listavci 2.051 3,1 12,415 2,009 40,3 0,464
DV jelka 129 0,2 3,845 0,766 32,2 0,430
GGE submediteranske 98.218 150,0 36,704 4,651 31,7 0,339 4,936
GGE predalpske 77.721 118,7 28,120 2,257 19,8 0,453 7,867
GGE preostale 66.708 101,9 25,632 1,983 32,6 0,331 6,977
GGE visokokraške 52.478 80,1 25,334 3,026 29,4 0,439 8,902
GGE alpske 42.583 65,0 27,622 2,567 24,8 0,444 6,815
Povprečno 65.482 100,0 28,656 1,300 27,4 0,391 7,203
Slika 2: Povezava med indeksom preraščanja (IP) in stopnjo objedenosti (O) po skupinah drevesnih vrst (DV) 
Figure 2: Connection between the overgrowth index (IP) and the degree of grazing (O) by tree species groups (DV) 

GozdVestn 83 (2025) 5-6 130
Podobno negativno povezanost (slika 3) med 
uspešnostjo višinskega preraščanja in objedenostjo 
smo ugotovili tudi za skupine GGE (enostranski 
Spearmanov koeficient korelacije rangov R = 
– 1,000; p = < 0,05; ker je enot zelo malo, je ta 
analiza nekoliko manj smiselna). Višinsko bolje 
prerašča gozdno mladje v tistih GGE, kjer je 
manjša objedenost oziroma objedenost vpliva 
na višinsko preraščanje mladja v GGE. Gozdno 
mladje najuspešneje višinsko prerašča v alpskih 
GGE, predalpskih GGE in visokokraških GGE 
s podobnim IP in različno stopnjo objedenosti. 
Od omenjenih treh GGE se lepo ločijo subme-
diteranske in preostale GGE, kjer je podoben IP 
in tudi podobno objedanje. Vsekakor je višinsko 
preraščanje mladja v skupinah GGE dosti bolj 
homogeno kakor po skupinah DV . Povezava med 
produktivnostjo rastišča (RK) in indeksom prera-
ščanja (R = 0,670) obstaja, vendar je povezanost 
statistično neznačilna (p = 0,216).
4.3 Vpliv objedanja na gostoto gozdnega 
mladja in analiza povprečnih 
vrednosti
4.3 Impact of grazing on the number of 
forest young trees and analysis of average 
values
Multivariatni model števila mladja (preglednica 
4) je pojasnil 59,0 % skupne variabilnosti. Učinek 
kovariate objedenost mladja (O) je v modelu 
relativno velik (12,4 %) in je statistično značilen. 
Negativna linearna povezanost stopnje objedanja 
in števila mladja je sicer šibka, vendar statistično 
značilna v vseh petih višinskih razredih. Koeficienti 
korelacije so naslednji: R
1
 = – 0,139
***
, R
2
 = – 0,115
***
, 
R
3
 = – 0,131
***
, R
4
 = – 0,133
***
, R
5
 = – 0,109
***
. Zna-
čilen vpliv kovariate nakazuje, da se število mladja 
manjša s povečevanjem stopnje objedenosti.
Povprečno število mladja (preglednica 3, slika 
1) se med tremi popisi (LETO) značilno razlikuje, 
učinek faktorja je v modelu največji (37,6 %). 
V skupnem, ne glede na višinski razred, med 
prvim in drugim popisom ni razlik, v tretjem pa 
se povprečno število mladja zmanjša z indeksom 
82 %. Povprečno število mladja med tremi popisi 
se značilno razlikuje tudi znotraj vsakega posa-
Slika 3: Povezava med indeksom preraščanja (IP) in stopnjo objedenosti mladja (O) po skupinah gozdnogo-
spodarskih enot (GGE) 
Figure 3: Connection between the overgrowth index (IP) and the degree of grazing (O) by  forest management unit 
groups (GGE) 
Koren I., Razpet P .: Vpliv objedanja zaradi rastlinojede divjadi na gostoto in višinsko preraščanje gozdnega mladja  
na Tolminskem gozdnogospodarskem območju

GozdVestn 83 (2025) 5-6
131
Koren I., Razpet P .: Vpliv objedanja zaradi rastlinojede divjadi na gostoto in višinsko preraščanje gozdnega mladja  
na Tolminskem gozdnogospodarskem območju
meznega višinskega razreda (p < 0,001). V prvem 
in drugem višinskem razredu se število mladja 
zmanjša, v tretjem, četrtem in petem višinskem 
razredu pa se po treh popisih število mladja veča.
Povprečno število mladja (preglednica 3) 
se značilno razlikuje po skupinah drevesnih 
vrst (DV), učinek tega faktorja je tretji največji  
v modelu (6,6 %). Povprečno je največ mladja 
bukve, sledijo hrasti, trdi in plemeniti listavci  
s podobnim povprečjem, sledijo smreka in mehki 
listavci s podobnim manjšim povprečjem, najmanj 
je jelke. Povprečno število mladja po skupinah DV 
se značilno razlikuje tudi znotraj posameznega 
višinskega razreda (p < 0,001).
Povprečno število mladja (preglednica 3) se 
značilno razlikuje po skupinah gozdnogospo-
darskih enot (GGE), učinek faktorja je med tremi 
faktorji v modelu najnižji (0,3 %). Povprečno je 
največ mladja v submediteranskih GGE, sledijo 
alpske, predalpske, preostale in visokokraške GGE 
s podobnim povprečjem. Povprečno število mladja 
po skupinah GGE se značilno razlikuje tudi zno-
traj posameznega višinskega razreda (p < 0,05).
Značilna interakcija prisotnosti mladja med 
skupinami GGE in skupinami DV (učinek  
v modelu 1,0 %) izhaja iz dejstva, da je večina 
hrastovega mladja v submediteranskih GGE, 
večina smreke pa je v alpskih in predalpskih GGE, 
dočim so preostale drevesne vrste enakomerneje 
porazdeljene po skupinah GGE.
5 RAZPRAV A IN ZAKLJUČKI
5 DISCUSSION AND CONCLUSIONS
5.1 Razprava o metodologiji
5.1 Discussion on methodology
V nalogi predstavljena metodologija sledi metodo-
logiji ZGS z razliko, da so vhodni podatki obdelani 
na drugačen način prek testov frekvenčnih poraz-
delitev mladja, katerih ugotovitve smo dodatno 
potrdili z multivariatno analizo srednjih vrednosti 
števila mladja. Za našo analizo višinskega prera-
ščanja in vpliva objedenosti je bilo pomembno, 
da smo tri popise v različnih obdobjih opravili 
na istih raziskovalnih ploskvah. V ta namen smo 
morali povečati vzorec raziskovalnih ploskev 
predvsem v zadnjem, tretjem popisu. V analizah 
objedanja gozdnega mladja, ki jih izvaja ZGS, je 
poudarek predvsem v analizi stopnje objedenosti 
mladja in spremembah drevesne sestave mladja. 
Preraščanje mladja po višinskih razredih v obdobju 
več popisov je v teh analizah le delno prikazano 
na manjšem vzorcu, ki pa v povprečju velja za 
celotno Slovenijo (Černe in Stergar, 2024). Analizo 
višinskega preraščanje mladja v dveh popisih v 
letih 2010 in 2014 je naredil Veselič (2017), ki 
je preraščanje prikazal prek dveh kazalcev: (1) 
deležem mladja v drugem višinskem razredu  
v popisu leta 2014 glede na prvi višinski razred  
v popisu leta 2010 in (2) razliki med številom 
mladja v dveh popisih v tretjem in četrtem 
Preglednica 4: Multivariatna analiza števila gozdnega mladja
Table 4: Multivariate analysis of the number of forest young trees
Učinek Wilks Λ F p SS SS (%)
O (objedenost) 0,658 152,018 <0,001 397,785 12,4
LETO (leto popisa) 0,375 114,693 <0,001 1.206,404 37,6
DV (skupina DV) 0,644 22,628 <0,001 212,751 6,6
GGE (skupina GGE) 0,971 2,186 <0,001 9,915 0,3
LETO * DV 0,959 1,023 0,426 8,251 0,3
LETO * GGE 0,970 1,115 0,286 4,618 0,1
DV * GGE 0,891 1,550 <0,001 32,775 1,0
LETO * DV * GGE 0,892 0,788 0,990 19,190 0,6
Nepojasnjena napaka 1.316,995 41,0
Skupaj 3.208,683 100,0

GozdVestn 83 (2025) 5-6 132
Koren I., Razpet P .: Vpliv objedanja zaradi rastlinojede divjadi na gostoto in višinsko preraščanje gozdnega mladja  
na Tolminskem gozdnogospodarskem območju
višinskem razredu. Tudi v naši nalogi je indeks 
preraščanja (IP) izpeljan iz podobnega razmišljanja 
o preraščanju mladja. Zaradi same metodologije 
popisa ZGS, kjer se vzorec popisnih ploskev med 
popisi delno ali v celoti spremeni, je težje narediti 
analizo višinskega preraščanja mladja v daljšem 
časovnem obdobju. Za potrebe nadaljnjih analiz 
preraščenosti predlagamo, da bi metodologijo ZGS 
v ta namen dopolnili z vzorcem tipičnih ploskev, 
na katerih bi popis objedenosti ponavljali v več 
zaporednih popisih. V nasprotju z metodologijo 
ZGS smo spremenljivko objedanje proučevali 
kot povprečno objedenost v prvih štirih višinskih 
razredih (v petem višinskem razredu objedenosti 
ne ugotavljamo). S takšnim pristopom smo bolj 
ugotavljali prisotnost rastlinojede divjadi na 
posamezni poskusni ploskvi in se nismo spuščali 
v podrobnosti objedenosti po višinskih razredih, 
katero sicer podrobno prikazuje analiza ZGS.
5.2 Razprava o višinskem preraščanju 
skupnega števila gozdnega mladja
5.2 Discussion on the height growth of the 
total number of young forest trees
Na splošno, ne glede na DV in GGE in za vse višin-
ske razrede skupaj velja, da se je v tretjem popisu 
zmanjšalo skupno število preštetega mladja. Vzroki 
za manjšo številčnost so vsaj trije. (1) Mladje 
prehaja iz nižjih višinskih razredov v višje, kjer se 
številčnost zmanjšuje zaradi rasti in konkurenčno-
sti med osebki. T o splošno zakonitost ugotavljajo 
tudi številni avtorji v analizah objedenosti (npr. 
Koren; 1997; Stergar, 2005; Veselič, 2014; Černe 
in Stergar, 2024). (2) V pliv povečanega objedanja 
na zmanjševanje števila mladja smo dokazali  
z značilno negativno povezanostjo med obema 
spremenljivkama. T udi iz preglednice 3 je razvidna 
podobna negativna povezava, ki velja za skupno 
število mladja in skupno objedenost v treh različ-
nih popisih. Negativno povezanost med številom 
mladja in stopnjo objedenosti so ugotovili tudi 
na Trnovski planoti (Koren, 1997) in Kočevskem 
(Bončina, 1996). Vpliv objedanja na višinsko 
preraščanje mladja med leti smo ugotavljali prek 
indeksa preraščanja. S povečevanjem objedanja 
zaradi rastlinojede divjadi je višinsko preraščanje 
gozdnega mladja manj uspešno, zmanjšuje pa se 
tudi samo število mladja. V Snežniško–Javorni-
škem masivu so ugotovili nasprotno, in sicer, da 
se z večjo stopnjo poškodb veča gostota mladja 
vseh drevesnih vrst; kot  razlog navajajo, da divjad 
bolj objeda mladje tam, kjer ga je več. Objedenost 
mladja ne vpliva na samo število, odločilno pa 
vpliva na nadaljnji razvoj mladja (Gašperšič, 1974). 
(3) Zastrtost z drevesnimi krošnjami vpliva na 
deleže drevesnih vrst in na višino mladja (Robič 
in Bončina, 1990). Na pojavljanje in objedenost 
drevesnih vrst pomembno vpliva tudi zgradba 
sestoja (Stergar, 2005). V naši raziskavi nismo 
posebej proučevali vpliva povečevanja zastrtosti 
nadraslega drevja, vendar ga velja omeniti, saj se 
je v osmih letih verjetno spremenil sklep krošenj 
nad popisnimi ploskvami. 
Preraščanje mladja, ne glede na DV in GGE, 
znotraj posameznih višinskih razredov se po 
treh popisih razlikuje od skupne prej omenjene 
zakonitosti. V obdobju treh popisov se zmanjša 
število mladja v prvem in drugem višinskem 
razredu. Za prva dva višinska razreda so vzroki 
za zmanjšanje številčnosti podobni, kakor so 
opisani prej. V tretjem, četrtem in petem višin-
skem razredu pa se dejansko poveča številčnost 
oz. višinsko preraščanje mladja med tremi popisi. 
V teh treh višinskih razredih se poveča število 
mladja v obdobju treh popisov ne glede na to, da 
objedanje vpliva na skupno število mladja. Na tem 
mestu velja omeniti, da objedanje mladja v nižjem 
višinskem razredu lahko tudi drugače vpliva na 
številčnost mladja. Za gozdove zahodnega viso-
kega krasa npr. niso ugotovili vpliva objedanja 
(ograjene–neograjene ploskve) na pomladitveni 
potencial gozdov, vendar ob takratni manjši popu-
laciji jelenjadi. V pritalnem višinskem razredu 
mladja se je celo nakazovalo, da je v ograjenih 
ploskvah manj mladja (Koren, 1997). Razlog je  
v tem, da divjad s stalnim odvzemanjem fitomase 
v zeliščnem sloju ohranja razmere, ki so ugodne 
za pomlajevanje lesnatih rastlin, preprečuje pa 
preraščanje mladja v višino (Bončina, 1996). 
Podobne so tudi ugotovitve v višinskem razredu 
manj kot 20 cm s  Kočevskega, kot neposredni 
razlog pa navajajo selektivno objedenost (Jarni in 
sod., 2004). Tudi kratka analiza izločitve vpliva 
objedanja prek prilagojenih sredin številčnosti  

GozdVestn 83 (2025) 5-6
133
Koren I., Razpet P .: Vpliv objedanja zaradi rastlinojede divjadi na gostoto in višinsko preraščanje gozdnega mladja  
na Tolminskem gozdnogospodarskem območju
v naši multivariatni analizi, ki je v rezultatih sicer 
ne omenjamo, nakazuje na podoben morebitni 
vpliv objedanja na številčnost mladja. Dejanski 
vpliv objedanja na pomlajevanje, število mladja in 
na višinsko preraščanje pa bomo verjetno še vedno 
lahko zanesljiveje ugotavljali le s primerjavami 
gozdnega mladja na neograjenih in ograjenih 
površinah (Perko, 1977; Veselič, 1981; Robič in 
Bončina, 1990; Koren, 1997; Jarni in sod., 2004; 
Veselič, 2017).
5.3 Razprava o višinskem preraščanju in 
številu gozdnega mladja po skupinah 
DV
5.3 Discussion on height growth and number 
of forest young trees by DV groups
Kakovostna in količinska razmerja med dreve-
snimi vrstami v mladovju niso najzanesljivejše 
merilo za napovedovanje uspešnosti obnove 
gozdnih sestojev, so pa vsaj pogoj za njeno ure-
sničitev (Robič in Bončina, 1990). V obdobju 
naših treh popisov drevesne vrste gozdnega 
mladja različno preraščajo v višino. Značilno se 
razlikujejo frekvenčne porazdelitve števila mladja 
in njihove srednje vrednosti ter tudi hektarske 
gostote. Prek indeksa preraščanja smo ugotovili, 
da višinsko najbolje preraščata bukev in smreka, 
najslabše pa plemeniti listavci in hrasti. Pri ple-
menitih listavcih in hrastih je poleg visoke stopnje 
objedanja problematično tudi njuno preraščanje 
znotraj posameznega popisa v tretji in v višje 
višinske razrede, kjer je njuna zastopanost zelo 
majhna. Poleg samega objedanja je za takšno 
stanje pri teh vrstah gotovo pomembno tudi 
izločanje zaradi njihove manjše konkurenčnosti  
v primerjavi z drugimi drevesnimi vrstami. Še 
zlasti za plemenite listavce velja, da vlogo obje-
denega terminalnega poganjka hitro prevzame 
stranski poganjek, tako da ne bi smelo nastajati 
večjih motenj v višinskem preraščanju. Po drugi 
strani pa so plemeniti listavci dejansko med najbolj 
objedenimi drevesnimi vrstami z visoko stopnjo 
objedanja več kot 50 %. Slednje pomeni, da tudi 
prevzemanje vloge terminalnega poganjka nima 
vidnejše vloge, če je le-ta stalno obžrt. 
Struktura gozdnega mladja po drevesnih vrstah 
v treh popisih v letih 2016 do 2024 je odraz stanja 
prisotnosti različnih vrst mladja glede na aktualno 
številčnost rastlinojede divjadi v GGO. V obeh 
LUO je velika številčnost predvsem jelenjadi ki 
se še vedno povečuje
6
 (Dvoletni načrt XI. Trigla-
vskega …, 2025; Dvoletni načrt XII. Zahodno 
visoko kraškega …, 2025). Ob izločenem vplivu 
divjadi bi pričakovali drugačno vrstno sestavo in 
drugačno gostoto mladja, kakršna je dandanes in 
je prikazana v preglednici 3. To predvsem velja 
za jelko, ki je v naši nalogi zajeta v tako majhnem 
številu, da težko zanesljiveje govorimo o kakršnih 
koli zaključkih glede te vrste, razen da je v mladju 
dejansko zastopana z izjemno majhnim deležem. 
Vse drevesne vrste, razen bukve in smreke, so 
objedene več kot 30 % in so »problematične« 
glede višinskega preraščanja (indeks IP , slika 2). 
Tako smo nekako potrdili nekdanjo »kritično« 
mejo objedenosti, ki je bila postavljena prav pri 
30 % objedenosti (Perko, 1995; Perko in Pogačnik, 
1996). Raziskava gozdnega mladja pred štiride-
setimi leti je na trnovski in črnovrški planoti 
(planoti sovpadata z našo skupino visokokraških 
GGE) pokazala, da v mladju zelo prevladuje 
gorski javor (64 %), znaten je bil tudi delež jelke 
(8 %). Objedenost vseh vrst je bila manj kot 30 %, 
številčnost rastlinojedov, predvsem jelenjadi pa 
je bila takrat bistveno manjša, kakor je dandanes 
(Papež in Koren, 1984). Problematika zastopanosti 
drevesnih vrst in vpliv objedanja sta podrobneje 
prikazana v analizah ZGS (Černe in Stergar, 2024).
5.4 Razprava o višinskem preraščanju in 
številu gozdnega mladja po skupinah 
GGE
5.4 Discussion on height growth and number 
of forest young trees by GGE groups
Višinska rast in višinski prirastek sta pri dani 
drevesni vrsti odvisna od (1) rastišča in (2) 
gozdnogojitvene obravnave (Kotar, 2005). Čim 
6 
Za obdobje 2019–2024, ki sovpada z našo analizo, je indeks povečanja odvzema jelenjadi za TRI LUO: I = 215,3, R
2
 = 0,996; 
za ZVK LUO: I = 153,9, R
2
 = 0,9426.

GozdVestn 83 (2025) 5-6 134
Koren I., Razpet P .: Vpliv objedanja zaradi rastlinojede divjadi na gostoto in višinsko preraščanje gozdnega mladja  
na Tolminskem gozdnogospodarskem območju
produktivnejše je rastišče, tem večji je višinski 
prirastek. Tudi številčnost in gostota mladja sta 
odvisni od rastišča in globine tal (Perko, 1977). 
V naši nalogi nismo podrobneje posebej obrav-
navali vpliva samega rastišča, delno pa je rastišče 
povezano s skupinami GGE. Nakazuje se pozitivna 
povezanost produkcijske  sposobnosti rastišča prek 
rastiščnega koeficienta in indeksa preraščanja, 
kar pomeni, da mladje bolje višinsko prerašča 
na rastiščih večje produktivnosti, vendar stati-
stično tega nismo potrdili. Višinsko preraščanje 
je najslabše na rastiščih manjše produktivnosti  
v submediteranskih GGE (RK = 4,9), najboljše 
pa je višinsko preraščanje v visokokraških GGE  
z rastišči največje produkcijske sposobnosti (RK = 
8,9). Za samo gozdnogojitveno obravnavo lahko 
rečemo, da je naša analiza homogena, saj izhaja 
iz samega načina izbire raziskovalnih ploskev, ki 
jih po novi metodologiji popisa gozdnega mladja 
izločamo le v nekaterih razvojnih fazah gozdov.
7
 
Starejše metodologije analiz objedenosti gozdnega 
mladja v Tolminskem GGO so temeljile na sis-
tematičnemu vzorčenju raziskovalnih ploskev, 
ki so bile tudi v npr. varovalnih gozdovih, kjer 
objedanje ne pomeni tudi škode. Tudi v debelja-
kih, ki imajo pogosto bogato pritalno rast, ki jo  
v velikem deležu sestavlja tudi pomladek dreve-
snih vrst, tudi popolna objedenost ni nikakršna 
škoda (Kotar, 2005). 
5.5 Zaključki
5.5 Conclusions
1. V obdobju treh popisov gozdno mladje, čeprav 
se skupna gostota mladja zmanjšuje, prerašča  
v višje višinske razrede, in to ne glede na znatno 
objedanje mladja zaradi rastlinojede divjadi. 
2. Višinsko bolje preraščajo tiste drevesne vrste, 
ki so manj objedene (smreka in bukev), izjema 
so mehki listavci z visoko stopnjo objedenosti 
in dobrim višinskim preraščanjem.
3. Prostorsko, po skupinah GGE, so razlike  
v višinskem preraščanju manj izrazite. 
4. Povezanost boljšega višinskega preraščanja se 
nakazuje na produktivnejših rastiščih. 
5. Rastlinojeda divjad z objedanjem gozdnega 
mladja vpliva na njegovo gostoto, ki se zmanj-
šuje s povečevanjem stopnje objedanja.
6 POVZETEK
6 SUMMARY
Na T olminskem gozdnogospodarskem območju 
(GGO) smo proučevali višinsko preraščanje goz-
dnega mladja v petih višinskih razredih. T ri popise 
gozdnega mladja smo primerjali po metodologiji 
Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) na 3 x 114 
popisnih ploskvah, primerjali smo preraščanje v 
petih skupinah gozdnogospodarskih enot (GGE, 
skupaj 20) in v sedmih skupinah drevesnih vrst 
(DV , skupaj 39). Kot kazalnik uspešnosti prerašča-
nja mladja smo uporabili indeks preraščanja (IP), 
ki je sestavljen iz dveh delov, in sicer (1) uspešnosti 
preraščanja skupnega števila mladja v vseh treh 
popisih iz nižjega v višje višinske razrede (iz prvega 
v tretji do peti razred) in (2) uspešnosti preraščanja 
števila mladja znotraj višinskega razreda (tretji do 
peti razred) med prvim in tretjim popisom. V ečji 
IP pomeni boljše in uspešnejše višinsko prerašča-
nje gozdnega mladja. Kot kazalnik objedanja smo 
uporabili delež povprečne objedenosti v prvih 
štirih višinskih razredih. 
Frekvenčne porazdelitve števila gozdnega 
mladja se po treh popisih in petih višinskih razre-
dih medsebojno značilno razlikujejo z majhno 
stopnjo tveganja (p = < 0,001). To velja tako  
v skupnem kot ločeno po skupinah DV in skupinah 
GGE. V skupnem za vse tri popise velja zakonitost, 
da se po višinskih razredih manjša število mladja, 
znotraj višinskih razredov pa v obdobju treh popi-
sov opazimo različne trende številčnosti mladja. 
Znotraj prvega in drugega višinskega razreda se 
po treh popisih zmanjša število mladja. V tretjem, 
četrtem in petem višinskem razredu pa se po treh 
popisih veča število mladja. Opisana zakonitost 
velja tudi za vse skupine GGE in za bukev, smreko, 
7
 Sestoji v obnovi (šifra 4), debeljaki (šifra 3), ki imajo smernice za obnovo, prebiralni sestoji (šifra 11), drugi raznomerni 
sestoji (šifri 6 in 7).

GozdVestn 83 (2025) 5-6
135
Koren I., Razpet P .: Vpliv objedanja zaradi rastlinojede divjadi na gostoto in višinsko preraščanje gozdnega mladja  
na Tolminskem gozdnogospodarskem območju
trde ter tudi mehke listavce. Za plemenite listavce 
in hraste velja, da je mladje prisotno le v prvem 
in drugem višinskem razredu, v višjih razredih 
se komajda pojavlja. Število mladja jelke se sicer 
pojavlja v vseh višinskih razredih, vendar je jelka 
prisotna v zelo majhnem vzorcu, iz katerega težje 
sklepamo o zakonitosti preraščanja.
Za skupine DV smo ugotovili negativno pove-
zanost med uspešnostjo višinskega preraščanja 
(IP) in objedenostjo (R = – 0,750; p = < 0,05). 
Najuspešneje višinsko preraščata bukev in smreka, 
ki sta tudi najmanj objedena in kot skupina 
odstopata od preostalih skupin DV. Najslabše 
višinsko preraščajo plemeniti listavci in hrasti, 
ki so tudi najbolj objedeni. Podobno smo ugo-
tovili negativno povezanost med uspešnostjo 
preraščanja (IP) in objedenostjo (R = – 1,000;  
p = < 0,05) tudi za skupine GGE. Gozdno mladje 
najuspešneje višinsko prerašča v alpskih GGE, 
predalpskih GGE in visokokraških GGE. Od teh 
GGE se lepo ločijo submediteranske in preostale 
GGE, ki imajo podoben IP in jih divjad podobno 
objeda. Višinsko preraščanje mladja je v skupinah 
GGE dosti bolj homogeno kakor po skupinah DV . 
Nakazana je pozitivna povezanost med višinskim 
preraščanjem (IP) in proizvodno zmogljivo-
stjo rastišča (RK), ki pa statistično ni potrjena  
(R = 0,670; p = 0,216).
Ugotovili smo negativno linearno povezanost 
stopnje objedanja (O) in števila mladja v vseh petih 
višinskih razredih (R
1
 = - 0,104
***
, R
2
 = - 0,087
***
,  
R
3
 = - 0,110
***
, R
4
 = - 0,117
***
, R
5
 = - 0,097
***)
. Število 
mladja se manjša s povečevanjem objedenosti. 
Povprečno število mladja se med tremi popisi 
značilno razlikuje (p < 0,001). V skupnem, ne 
glede na višinski razred, med prvim in drugim 
popisom ni razlik, v tretjem popisu pa se število 
mladja povprečno zmanjša. Med tremi popisi 
mladja se povprečno število značilno razlikuje 
tudi znotraj posameznega višinskega razreda  
(p < 0,001). V prvem in drugem višinskem razredu 
se število mladja zmanjša, v tretjem, četrtem in 
petem višinskem razredu pa se poveča. Povprečno 
število mladja se značilno razlikuje glede na sku-
pino drevesnih vrst. Povprečno je največ mladja 
bukve, sledijo hrasti, trdi in plemeniti listavci  
s podobnim povprečjem, sledijo smreka in mehki 
listavci s podobnim manjšim povprečjem, najmanj 
je jelke. Povprečno število mladja po skupinah 
DV se značilno razlikuje tudi znotraj posame-
znega višinskega razreda (p < 0,001). Povprečno 
število mladja se značilno razlikuje po skupinah 
gozdnogospodarskih enot (GGE). Povprečno je 
največ mladja v submediteranskih GGE, sledijo 
alpske, predalpske, preostale in visokokraške GGE 
s podobnim povprečjem. Povprečno število mladja 
po skupinah GGE se značilno razlikuje tudi zno-
traj posameznega višinskega razreda (p < 0,05).
In the T olmin Forest Management Area (GGO), 
we studied the vertical growth of young forest 
trees in five height classes. We compared three 
forest stand inventories according to the metho-
dology of the Slovenian Forest Service (ZGS) on 
3 x 114 inventory plots, comparing growth in 
five groups of forest management units (GGE,  
a total of 20) and in seven groups of tree species 
(DV , a total of 39). As an indicator of the success 
of young trees growth, we used the growth index 
(IP), which consists of two parts, namely (1) the 
success of growth of the total number of young 
trees in all three inventories from the lower to the 
higher height classes (from the first to the third 
to the fifth class) and (2) the success of growth 
of the number of young trees within the height 
class (third to fifth class) between the first and 
third inventories. A higher IP means better, more 
successful vertical growth of young forest trees. As 
an indicator of grazing, we used the proportion of 
average grazing in the first four altitude classes.
The frequency distributions of the number of 
forest young trees differ significantly from each 
other with a small level of risk (p = < 0.001) after 
three inventories and five altitude classes. This 
applies both in total and separately for DV groups 
and GGE groups. In total, the law applies to all 
three inventories that the number of young trees 
decreases according to altitude classes, but within 
altitude classes we observe different trends in the 
abundance of young trees. Within the first and 
second altitude classes, the number of young trees 
decreases after three inventories. In the third, 
fourth and fifth altitude classes, the number of 
saplings increases after three inventories. The 
law described also applies to all GGE groups, and 

GozdVestn 83 (2025) 5-6 136
Koren I., Razpet P .: Vpliv objedanja zaradi rastlinojede divjadi na gostoto in višinsko preraščanje gozdnega mladja  
na Tolminskem gozdnogospodarskem območju
to beech, spruce, hard and soft deciduous trees. 
For noble deciduous trees and oaks, saplings 
are present only in the first and second altitude 
classes, and in higher classes they hardly occur. 
The number of young fir trees occurs in all height 
classes, but the fir is present in a ridiculously small 
sample, which makes it more difficult to draw 
conclusions about the patterns of overgrowth.
For the DV groups, we found a negative cor-
relation between the success of overgrowth (IP) 
and grazing (R = - 0.750; p = < 0.05). The most 
successful overgrowth in height is achieved by 
beech and spruce, which are also the least grazed 
and as a group differ from the other DVs. The 
worst overgrowth in height is achieved by noble 
deciduous trees and oaks, which are also the most 
grazed. We found a similar negative correlation 
between the success of overgrowth (IP) and gra-
zing (R = - 1.000; p = < 0.05) also for the GGE 
groups. Forest young trees are most successful in 
height growth in the Alps, the pre-Alps and the 
high karst. Sub-Mediterranean and other GGEs, 
which have a similar IP and grazing, clearly stand 
out from these GGEs. The height overgrowth 
of saplings is much more homogeneous in the 
GGE groups than in the DV groups. A positive 
correlation between height overgrowth (IP) and 
growth coefficient (RK) is indicated but is not 
statistically confirmed (R = 0.670; p = 0.216).
W e found a negative linear correlation between 
the level of grazing (O) and the number of young 
trees in all five height classes (R
1
 = - 0.104***,  
R
2
 = - 0.087***, R
3
 = - 0.110***, R
4
 = - 0.117***, 
R
5
 = - 0.097***). The number of young trees 
decreases with increasing grazing. The average 
number of young trees differs significantly bet-
ween the three inventories (p < 0.001). Overall, 
regardless of the height class, there are no diffe-
rences between the first and second inventories, 
but in the third inventory the average number 
of young trees decreases. The average number 
of young trees between the three inventories 
also differs significantly within each height class  
(p < 0.001). In the first and second height classes, 
the number of young trees decreases, while in the 
third, fourth and fifth height classes the number 
of young trees increases. The average number of 
young trees differs significantly depending on the 
group of tree species. On average, the youngest 
beech trees are found, followed by oaks, hardwoods 
and noble deciduous trees with a similar average, 
followed by spruce and soft deciduous trees with 
a similar lower average, and the least young fir 
trees. The average number of young trees by DV 
groups also differs significantly within individual 
elevation classes (p < 0.001). The average number 
of young trees differs significantly depending on 
the GGE group. On average, the youngest trees are 
found in sub-Mediterranean GGEs, followed by 
alpine, pre-alpine, other and high-karst GGEs with  
a similar average. The average number of young 
trees by GGE group also differs significantly 
within each height class (p < 0.05).
7 ZAHV ALA
7 ACKNOWLEDGEMENT
Avtorja se zahvaljujeva kolegom gozdarskim 
inženirjem na ZGS OE T olmin: Florijanu Lebanu, 
mag. Janezu Pagonu in Zoranu Zavrtaniku za 
pomoč pri pripravi prispevka.
8 VIRI
8 REFERENCES
Bončina A., 1996. Vpliv jelenjadi in srnjadi na potek 
gozdne sukcesije v gozdnem rezervatu Pugled–Žiben. 
Gozdarski vestnik, 54, 1: str.: 57–65.
Černe B., Stergar M. 2024. Analiza objedenosti gozdnega 
mladja v obdobju 2010–2024. Zavod za gozdove 
Slovenije. Ljubljana: 100 str.
Diaci J. 2021. Gozdna ekologija in nega. Univerzitetni 
učbenik. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 
Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. 
Ljubljana: 433 str.
Dvoletni načrt XI. Triglavskega lovsko upravljavskega 
območja za leti 2025 in 2026. 2025. T olmin, Zavod za 
gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin: 100 str.
Dvoletni načrt XII. Zahodno visoko kraškega lovsko 
upravljavskega območja za leti 2025 in 2026. 2025. 
T olmin, Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota 
Tolmin: 104 str.
Gašperšič F . 1974. Zakonitosti naravnega pomlajevanja 
jelovo–bukovih gozdov na visokem krasu Snežniško–
Javorniškega masiva. Biotehniška fakulteta Univerze v 
Ljubljani in Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo. 
Ljubljana: 133 str.

GozdVestn 83 (2025) 5-6
137
Koren I., Razpet P .: Vpliv objedanja zaradi rastlinojede divjadi na gostoto in višinsko preraščanje gozdnega mladja  
na Tolminskem gozdnogospodarskem območju
Jarni K., Robič D., Bončina A. 2004. Analysis of the 
influence of ungulates on the regeneration of dinaric 
fir–beech forests in the research site Trnovec in 
the Kočevje Forest management region. Zbornik 
gozdarstva in lesarstva, 74. Ljubljana: str.: 141–164.
Koren I. 1997. V pliv rastlinojede divjadi na pomladitveni 
potencial gozdov zahodnega visokega krasa. Gozdarski 
vestnik, 55, 2: str. 97–108.
Kotar M. 2005. Zgradba, rast in donos gozda na ekoloških 
in fizioloških osnovah. Zveza gozdarskih društev 
Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije. Ljubljana: 
500 str.
Leibundgut H. 1996. Nega gozda. Prevod s komentarjem 
M. Kotar. Biotehniška fakulteta, Oddelek za 
gozdarstvo. Ljubljana: 191 str.
Lovsko upravljavski načrt XI. Triglavskega lovsko 
upravljavskega območja (2021–2030). 2023. T olmin, 
Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota T olmin: 
184 str.
Lovsko upravljavski načrt XII. Zahodno visoko kraškega 
lovsko upravljavskega območja (2021–2030). 2023. 
T olmin, Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota 
Tolmin: 184 str.
Papež J., Koren I. 1984. Razlike v pomladitvenem 
potencialu med Trnovsko in Črnovrško planoto 
in vpliv objedanja divjadi. Gozdarski vestnik, 42, 
1: str. 9–18.
Perko F . 1977. Vplivi divjadi na naravno obnovo jelovih 
in bukovih gozdov na visokem Krasu. Gozdarski 
vestnik, 35, 5: str.: 191–204.
Perko F. 1995. Gojenje gozdov: ekologija, nega in 
varovanje. Kmečki glas. Ljubljana: 226 str.
Perko F ., Pogačnik J. 1996. Kaj ogroža Slovenske gozdove. 
Zveza gozdarskih društev Slovenije. Ljubljana: 183 str.
Robič D., Bončina A. 1990. Sestava in struktura naravnega 
mladovja bukve in jelke v dinarskem jelovem bukovju 
ob izključitvi vpliva rastlinojede parkljaste divjadi. 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 36. Ljubljana: str.: 
69–78.
Simonič A. 1982. Kontrolna metoda v gospodarjenju z 
divjadjo. V: Zbornik Gozd divjad. Acceto M. (ur.). 
Ljubljana, Biotehniška fakulteta: 161–213.
Stergar M. 2005. Objedenost mladja drevesnih vrst 
v odvisnosti od zgradbe sestoja. Diplomsko delo, 
Univerzitetni študij (Univerza v Ljubljani, Biotehniška 
fakulteta, oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne 
vire). Ljubljana, samozaložba: 70 str.
V eselič Ž. 1981. V pliv divjadi na obnovo jelovo–bukovih 
gozdov v Postojnskem Gozdno gospodarskem 
območju. Gozdarski vestnik, 39, 10: str. 435–450.
Veselič Ž. 2017. Nezadovoljivo pomlajevanje zaradi 
preveč številne rastlinojede divjadi je največja grožnja 
ohranjenosti slovenskih gozdov. Gozdarski vestnik, 
75, 9: str. 383–397.