Éff- Gorenjski ò^snik od-ieta 1947 ' Psvi prephodnis TiDKiK Gorenjec ljta looo TOREK, 30. OKTOBRA 2007 Leto LX, št. 87, cena 1,20 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčiak Časopis izhaja ob torkih in ob petkih nakiada: 22.000 izvodov si V v narašča ! zadolženost tudi Jutri, 31. oktobra, bo svetovni dan varčevanja, ta dan pa predvsem iz komercialnih razlogov zaznamuje ves oktober kot mesec varčevanja. Cveto Za plotn i k stoüca, temu primemo pa so primeri» ko dolžniki zaradi ....................................... se okrepila vlaganja v vza- izgube zaposiitve, smrti v Kranj - Čeprav ne moremo jemne oz. investìdjske skia- družini, ločitve, bolezni, ne- varčevati saino en dan niti ne de, v delnice in lastniSke de- premišljenih nakupov, na« le en mesec, banke, hranilni- leže ter v življenjsko in po- jetja previsokega posojila ali ce, upravljavci vzajemnih in kojninsko zavarovanje. drugih okoliščin ne morejo pokojninskih skladov, zava- Banke so v dvojni vlogi: po vrniti posojila ali ga lahko rovalnice in drugi v tem me- eni strani spodbujajo varče- vračajo le tako, da delajo po secu in na ta dan Še posebej vanje, po drugi tudi najema» cele dneve. To povzroča opozarjajo na različne oblike nje posojil. Ob tem ko naraš- hude osebne ali družinske varčevanja. Kapitalistični ča varčevanje, se povečuje stiske. Komisija Pravičnost svet je prinesel veliko teh tudi zadolženost. Gospođini- In mir pri Slovenski škofov- moinosti in tudi spremem- stva v Sloveniji so bila leta ski konferenci ob tem celo bo varčevalnih navad. BanČ- 2002 zadolžena za 4,68 mi- predlaga, da bi v Sloveniji ne vloge Še vedno predstav- lifarde evrov, lani že za 7,76 oblikovali terapevtske pro- Ijajo najpogostejšo obliko milijarde, od tega 6,5milijar- grame za zdravljenje odvis- varčevanja, vendar se je ta de evrov v bankah-Čeprav so nosti od nakupovanja in pre- delež v premoženju gospo- v primerjavi s povprečjem komemega zadolževanja. dinjstev zadnjih petih letih držav Evropske unije malo zmanjšal s 44,3 na 394 od- zadolžena, so tudi pri nas V S-» 6., 7. stran Bančno varčevanje v evrih je v Sloveniji še vedno najpogostejša oblika varčevanja. Praznik reformacije Prihodnje leto bomo v Sloveniji praznovali petstoletnico rojstva začetnika reformacije na Slovenskem Primoža Trubarja. ložs Košnje k V Sloveniji nadaljuje njegovo ..................................... versko izročilo EvangeliČan- Kranj - Jutri, 31. oktobra, bo v ska cerkev, ki ima okrog Sloveniji praznik dan refor- dvajset tisoč vernikov, pred-madje. Od leta 1092 naprei vsem v Prekrauriu. ga praznujemo v spomin na dejanje nemškega profesorja teologije Martina Lutra, ki ie V Četrtek, i. novembra, pa bo dan spomina na mrtve. Bodimo ta dan v mislih s ti- s 95 tezami o napakah takrat- stimi, ki so bili nekdaj z nega vodstva katoliške Cer- nami, pa so umrli. Spoštljiv kve povzročil delitev na staro spomin pomeni več kot gora katoliško in novo protestant- cvetja. Vsi mrtvi, ne glede sko Cerkev. V Sloveniji je kako in kje so umrli in kaj so najpomembnejši predstav- bili, so bili naši in vredni časnik reformacije Primož Tru- ti in spoštovanja živih. To je bar, ki ni bil le verski voditelj, pravilo človeškega dostojan- temveč človek» ki je Sloven- stva in kulture ter tudi spo- cem prvi predstavil božjo be- Štovanja samega sebe. sedo v materinem jeziku. Gorenjski gias Vam želi Prihodnje leto bo minilo pet- umirjene in vame praznične sto let od njegovega rojstva, dneve. DANES PRILOGA V i rtn/glas e reato r Za obisk se priporočamo ditv poalovnojc: S- Gorenjska Banka PREVETRI BANČNC^P POSLOVANJE Cenjene kupce obveščamo, da bodo v sredo, 31. oktobra odprti naši nakupovalni centri: ^ Mercator Center Kranj-Primskovo Mercator Center Kranj • Savski otok J^ Mercator Center Jesenice Mercator Center Kamnik po nasledmem delovnem času: sreda. 31. oktobra od 8.00 do 13.00 ure četrtek. 1. novembra ZAPRTO ^ Mercator TC Lesce # sreda. 31. oktobra od 8.00 do 12.00 ure četrtek. 1. novembra ZAPRTO 87 co AKTUALNO V petek bo protestni shod nedejjo, n. novembra, se bodo ob- Cani kranjske oMfne na referendumu odločali, aJ» naj bo regijskt center za ravnanje z odpadki v TenetìSah. Že v petek pa napovedujejo stanovaici iz okolice smetišča prote&tni shod proti gradnji centra. AKTUALNO Bojijo se nove katastrofe Krajani Železnikov so na sobotnem zt>OAJ zahtevali zagotovitev varnosti pred novimi poplavami, vendar na vsa vpraUnja niso dobtil odgovora. Opozorili so tüdi na napake pri pro* jektiranju jezov in mostov ter ria veli* ke količine naplavin, ki jih je voda prinesla iz gozdov. 3 VARČEVANjE Gorenjci ne tv^^ajo v današnjem Gorenjskem glasu več piiemo o varčevanju in varčevalnih navaddb Gorenjcev. V bankah med dnjgim ugotavljajo, da ie vedno najraje varčujejo v bankah In da pri de- niso pripravljeni veliko tvegati. KMETIJSTVO Kupili bohinjsko siramo Kmetijska gozdarska zadruga Sava iLesce je kupila sirarno v Bohinju, ki bo predvidoma začela predelovat mleko čez en mesec Zadnjga je za sirarno« pripadajoče zem mo in blagovno znamko Bohinjski sir plačala petsto tisoč evrov. 18 VREME w\es se ho pooblačiio» sredi dneva ÌX) pričdo deževati. V sredo bo dopoldne det ponehol. V četrtek bo delno jasno z občasno oblctcnostìo. (S TTTT J 5/10 jutri: pr^t^no oi^ačno co V 17703529 2 POLITIK A äan ica. zavrl (§>g-glas. si GORENISKI GLAS torek» 30. oktobra 2007 Janko Tišler- Žaromil 1923-2007 Janko TiŠler seje rodil leia 1923 na Colnilcu. Po nacistični zasedbi Goreryske leta 1941 je prekinil $olanJc in se zaposlil prijavnih cestnih delih. Kct civilnega dehvca - merilca so ga nastalem tuäi pri delih ob gradnji predora na Ljubelju-. Leta '94) seje povezal sjrancoskimi internirana in vzdrževal zvezo z njim i vse do pobega pa rtizane leta 1944. Po vojni je Študiral geologijo v Beogradu in na Dunaju, za tem pa obiskoval Še Vi§o nacionalno Šolo za raziskave hajte v Parizu. Njegovo delo pri gradnji predora in doživljanje tega. kar je videl, da se je dogajalo v taborišču na Ljubelju, je zaznamovalo ves njegov prosti Čas, saj se je posvetil zbiranju gradiva o zgodovinskih dogajanjih med nemško nadstično okupaäjo m Gorenjskem injuzmm Koroškem. Njegova ožja usmeritev je bila predvsem povezana z raziskovanjem dela in življenja v taborišču na Ljubdju. podružnid koncentracijskega taborišča v Mauthausnu. Prav on je razkril, da sta bila na Ljubelju dve taboriSä: na južni, jugoslovanski strani in na severni. av5tnj$fci strani. Odkril je tudi. da je bila podružn ica koncentracijskega taborišča Mauthausen tudi v neposredni bližini Celovca (Nebenlager KJagenJurt), Rezultat dolgoletnega zbiranja izjai^ in dokumentov Je knjiga Janka TiŠleija Kfauthausen na Ljubelju, ki stajo leta Ì995 izdali Slovenska prosvetrui zveza v Celovcu in Mladinska knjiga v Ljubljani. Še naprej je zbiral gradivo in spomine. Rez ultat tega desetletnega dela Je nova k njigß. kije izšla v začetku leta 2006 vfiancoščmi z naslovom De Mauthausen au Ljubelj (Iz Mauthausna na Ljubelj) in letos še v nemščini. V tej knjig} Je predstavil Še nove dokumente o obstoju taborišča na severni strani Ljubelja, pridobil pa je tudi fotografije tega severnega taborišča, čeprav je bilo rečeno, da ne obstajajo. S to k «j igo v JrancošČi ni seje oddolžil predvsem Francozo m, saj jih je btio vedno dobra polovica tned veČ ko? listó zaporniki. Čeprav Janko TiŠkr ni zgodovinar, je s svojim vestnim delom osvetlil del grozovitega zgodovinskega dogajanja na severni in južni strani Karavank in s svojim delom opozoril na napake in zločine. Za svoje delo Je dob il več priznanj, med njimi fivncosko legijo časti in v letošnjem juniju Še avstrijsko zlato državno odli kovanje. Franc Benedik M arilo izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas Knjigo prejme JOŽE BURJA z Bleda. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Podarjamo vstopnice za Avsenikov zlati abonma Naši cenjeni naročniki, ki radi poslušate Avsenikovo glasbo In bi se radi brezplačno udeležili celovečernega koncerta Begunjah, vabljeni k sodelovanjul V restavraciji Avsenik v Begunjah se bo v sklopu abonmaja zvrstilo osem koncertov, posvečenih članom ansambla bratov Avsenik 32 obdobja najuspešnejšega dvojnega albuma Zlati zvoki, In zaključni koncert, posvečen hitu Na Golici. Prvi koncert bo na sporedu v petek, 9. novembra, ob 20. ur Gorenjski glas kot medijski sponzor podarja dvakrat po dve vstopnici za koncert. Če bi se koncerta, ki bo posvečen Albi nu Rudanu, radi udeležili, odgovorite na nagradno vpraša nje: Katera zvrst glasbe je Albinu Rudanu bolj ležala: polke ali valčki? Odgovore nam pošljite najkasneje do ponedeljka 5. novembra, na naslov: Gorenjski glas» Bleivveisova cesta 4 4000 Kranj ali po e-pošti na: narocnine@g-glas.si s pripi som "Za Avsenikov abonma". Izžrebali bomo dva para, ka terih imena bodo objavljena v torek, 6. novembra, vstopni ce pa jim bomo poslali po poŠti. Sodelujte in mogoče bo žreb prav vam namenil glasbeno obarvan večer v dvorani Pod Avsenikovo marelol D. K. Državni zbor je v petek sprejel noveÜ šolskih zakonov, opozicijskih poslancev zaradi obstrukcije ob tem ni bilo v dvorani. Danes pa bo enega od sprejetih zakonov obravnaval državni svet, zanj predlagajo izglasovanje odložilnega veta. Danica Zavrl Žlebir V It V > A Ljubljana • Poslanci državnega zbora so v odsotnosti opozicije izglasovali noveli zakona o osnovni šoli in o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Za slednjega skupina dižavnih svetnikov predlaga velo zaradi spornega določila, da zasebnim Šolam zagotavljala javna sredstva v enald višini kot javnim Šolam. O vetu državni svet odloča na današnji izredni seji. Če bo izglasovan, bo šla zakonska novela v po- Branko Grims pravi, da so stoodstotno financiranje novno odločanje v državni zasebnih Šol že pred desetletjem izglasovali poslanci LDS zbor, za dokončno sprejetje in SD / Foro.TmaDoki potrebnih 46 glasov poslank in poslancev. vati pri spreminjanju zakona. Zaradi teh razlc^ov so se odločili za obstrukcijo. Poslanec SDS Branko Grims )e to ozn ačil kot pobeg opoz id-je pred trenuđcom resnice. Ko je govoril o prednostih novele zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja, j e poudaril ukimtev vseh Šol-nin in bistveno povečanje vloge staršev v šolstvu ter njihovo možnost izbire tiste šole, ki se sklada z njihovimi vrednotami in bo znanju otrok v največjo korist. Dejal je še, da so dosedanjo ureditev, Id uzakonja stoodstotno financiranje zasebnih Šol z vrednostnim ozadjem katoli- gotovitvi enakih možnosti, skupine Zares je dejal, da se ške Cerkve, leta 1996 izgk- Spremembe zakonodaje saj bodo lahko v celoti finan- število otrok, ki obiskujejo sovah poslanci LDS in SD. med drugim uvajajo sto na- drali javne šolske programe šole, zmanjšuje, število jav- Zato jih je Grims javno po- mesto sedanjega 85-odstot' v vseh šolah v okviru javne nih Šol je enako, tudi število zval, naj svojim volivcem po- nega financiranja osnovnega . ali zasebne mreže šol. Oči- učiteljev, sredstva za javno jasnijo, zakaj 50 takrat z gla- šolstva, obvezen drugi tuj jezik in ukinjajo splošni učni tek o ustvarjanju eUtnih za- Šolstvo se zmanjšujejo (s sovanjem podprli rešitev, ki sebnih Šol zavrača s trditvijo, odstotka BDP je delež padel po njihovem škodi javnemu uspeh ob koncu šolskega da bodo tudi otroci iz revnej- na 4,3 odstotka), zalo ni šolstvu in posega v ločenost leta. Minister Milan Zver na ših družin lahko obiskovali sprejemljivo, da država sedaj Cerkve od države. Dve naj- očitke opozicije odgovarja, zasebne šole. ponuja stoodstotno fmanci- večji zasebni šoli po takratni da s spremembami ne želijo Opozicijske stranke zako- ranje zasebnim Šolam. Za- pdlotìtvi polno financira dr- ogroziti javne mreže šol. nodaji v največji meri zame- merijo tudi, da predlagatelji žava, vse kasneje nastale pa Smisel sprememb je v večji rijo ravno izenaätev finand- zakona niso prisluhnili stro- zgolj 85-odstotno. kar po učinkovitosti in boljši kako- ranja javnih in zasebnih šol. kd, civilnim iniciativam, sin-vosti izobraževanja ter v za- Matej Lahovnik iz poslanske dikatom, kd so želeli sodelo- Grimsovem prepričanju pomeni neenakost. Izžrebali ustavna sodnika Mandat nadaljujeta janež Čebulj in Mirjam Škrk. Danica Zavrl Žlibik Ljubljana - Na včerajšnji seji ustavnega sodišča so z žrebom določili, katera dva izmed ustavnih sodnikov, ki se jim mandat izteče 30. oktobra, bosta do izvolitve novih sodnikov nadaljevala mandata. Navzočih je bilo devet sodnic in sodnikov, povabljen pa je bil tudi predsednik državnega zbora France Cukjati. Državni zbor je namreč na zadnji seji izvolil enega samega ustavnega sodnika, mandat pa se je danes iztekel trem, in sicer sodnici Mirjam Škrk ter sodnikoma Janezu Čebulju Predsednik državnega zbora France Cukjati, sodnica (sicer tudi predsedniku ustavnega sodišča Milojka Modrijan In sekretarka ustavnega ustavnega sodnika) in Lojze- sodišča Jadranka Sovdat med žrebanjem 1 fow cor»zđ tu Janku. Generalna sekretarka ustavnega sodišča Ja- še štirim ustavnim ^odni- kajo na novega predsednika dranka Sovdat je pojasnila kom. Predsednik ustavnega republike, ki predlaga ustav-pravila žrebanja, nato pa iZ' sodišča Janez Čebulj je na ne sodnike. Novi predsednik med treh kroglic izvlekla novinarski konferenci o rav- države bo predlagal sedem dve. Žreb je določil, da man- nanju državnega zbora, ki je Jiovih ustavnih sodnikov, če dat nadaljujeta Janez Čebulj izvolil enega samega ustav- to do konca mandata ne bo in Mirjam Skrk, Lojzeta Janka pa bo nadomestil prejšnji nega sodnika, dejal, da je takšen odnos neresen, Oce- uspelo sedanjemu. Če se to ne bo zgodilo na novembrski seji državnega zbora, ta teden v državnem zboni iz^ nil je, da gre verjetno za voljeni Miroslav Mozetič, Do kulacijo strank, ki menijo, naloga čaka novega predsed- konca leta potečejo mandati da nič ne izgubijo, če poča- nika države. KRATKE NOVICE L)U8LJANA Ustavni sodnik Miroslav Mozetič Poslanci državnega zbora so 5 tajnim glasovanjem izmed petih ustavnih sodni-cov, ki jim jih je v potrditev predlagal predsednik države Janez Drnovšek^ za novega ustavnega sodnika potrdili Miroslava Mozetiča. Novi ustavni sodnik )e že prisegel pred državnim zborom. Preostali kandidat jadranka Sovdat, Mile Dolenc, Dunjd Jadek Pensa in Kristina Ožbolt niso dobil potrebne večinske podpore . D. Ž. Skopja Loka Prometni minister v Škof) i Loki Minister za promet Radovan Žerjav je včeraj na povabilo župana Igorja Draksierja obiskal občino Škofja Loka. Seznanili so ga s prometnim stanjem na Loškem, obiskal pa je pravkar odprto gradbišče na trasi poljanske obvoznice, ki poteka na drugem odseku od izhoda iz predora do Zminca. D. Ž. GORENJSKI GLAS torek, 30. oktobra 2007 KT U r\ LNO 3 shod Enajstega novembra se bodo kranjski občani na referendumu opredelili, ali naj bo center za ravnanje 2 odpadki v Tenetišah. Že 2. novembra pa bo protestni shod prebivalcev okolice smetišča. Suzana P. KovačiČ Kranj • Civilna iniciativa (op.: iz nje je izšlo Društvo za ohranitev Udinboršta) bo 2. novembra z začetkom ob 9. liri pripravila protestni shod. Takrat se bo videlo dejan- t 1 II sko razpoloženje okoliških prebivalcev glede nameravane gradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki v Tenetišah. Smetišče morajo zapreti 31. oktobra, ko mu poteče obratovalno dovoljenje. Konec bo tridesetletnega zastrupljanja podtalnice. Shod bo trajal nedoločen čas, vse dokler bo Komunala Kranj nezakonito dovažala smeti v r Člani Društva za ohranitev Udinborita se želijo sestati z lanezom Janšo. kujemo podaljšanje dovolje- leli z njim še sestati, a dlje še povedal» da so želeli biti nja." Župan Damijan Perne kot do njegovih sekretarjev stranka v postopku pri reše- TenetiŠe. Vložena je tudi tož- je povedal: "Če bi se slučajno nismo prišli. Rad bi pouda- vanju vloge za podaljšanje ba občana za razveljavitev zgodilo, da odlagališče Tene- ril, da odločitev o tako po- obratovalnega dovoljenja de- občinskega referenduma; tiše dovoljenja za nadaljnje membni zadevi, kot je ravna- poniji Tenetiše, a so jim na bolj bi biio umestno referen- obratovanje ne bi dobilo, po- nje z odpadki, ni odvisna Agenciji RS za okolje zahte- dumsko vprašanje: aH sokra- tekajo pogovori o odlaganju samo od peščice prebivalcev vek zavrnili: "Pritožili smo jani Mlake za samostojno smeti na katero od drugih občine." Bolj konkreten je se, in če pritožba ne bo ugod- krajevno skupnost," je pove- odlagališč, kar pa je odvisno bil minister Podobnik v dru- no rešena, napovedujemo dal Miran Hude iz Društva od tega, katera odlagalršča gemrazgovoru.MiranHude za ohranitev Udinboršta. bodo dobila podaljšano dovo- navaja: "Minister nam je upravni spor. Mestna občina Kranj je za Ivan Hočevar, direktor Ko- ljenje in kje bo na voljo do- pred dobrima dvema tedno- nedeljo, 11. novembra, razpi- munale Kranj, je povedal: volj prostora." ma zagotovil, da. je edino sala svetovalni referendum ÉÉ Odgovora na naŠo vlogo za Župan je še povedal: "Šele merodaino, ali bo v Tenetì- za občane z vprašanjem: podaljšanje okoljevarstvene- v petem poskusu nam je šah regijski center za ravna- "Ali ste za to, da se na ob-ga dovoljenja za obratovanje uspelo priti do razgovora z nje z odpadki ali ne, večinsko močju sedanje deponije Te-odlagališča žal Še nismo pre- ministrom Janezom Podo- mnenje ožje lokalne skupno- netiše v skladu s predpisi jeli. Nikakor ne nameravamo kršiti zakonov. Če bo naša bnikom;vsaj za kranjsko ob- sti, v našem primeru Mlake lU zgradi sodoben regijski čino je bil težko dosegljiv. Na in TenetiŠ, Najavili se bomo center za ravnanje 2 odpad- vloga za podaljšanje dovolje- sestanku • imeli smo ga v tudi na sestanek pri predsed- ki?" Bernarda Podlipnlk, ge- nja zavrnjena, bomo to spo- prvi polovici septembra - niku vlade Janezu Janši. Če neralna direktorica Direkto- štovali in odpadkov ne bomo nam je dal samo priporočila, ra^ovora ne ho. napoveduje- rata za evropske zadeve in odlagah tja. Ker smo vlogo naj sodelujemo z lokalno mo obširne akcije v času investicije, je bila kritična oddali pravočasno in izpolrü- skupnostjo, ni pa dal svojega predsedovanja Slovenije EU; tako do Društva za ohranitev li vse zahteve nunistrstva za mnenja glede lokacije centra še najmanj, kar bomo nare- Udinboršta kot do občine: okolje in prostor in vse zahte- za ravnanje z odpadki v Te- dili, bo to, da bomo ob cesti "Vsaka stran preveč trmasto ve pristojnih inšpekcij, priča- netišah. Kasneje smo se že- stali s transparenti." Hude je vztraja na svojem bregu.'' Bojijo nove katastrofe Krajani Železnikov so na sobotnem zboru zahtevali zagotovitev poplavne varnosti, a so ostali brez konkretnih odgovorov, kdaj se bo začelo delati. Ana HAitrMAN ževalniki zadržati nad me- na napake pri preteklem pro- da bo poplavna varnost še ..............................................................................stom, na območju Železni- jektiranju jezov in mostov ter bolj ogrožena. "Obvoznica je Železniki - Minulo soboto je kov bo treba poskrbeti, da bo na velike količine naplavin» smrt za stare Železnike, le bil v kulturnem domu v Že- struga Čim bolj pretočna, pod ki jih je prineslo iz gozdov. še križ lahko naredite čez- leznikih zbor krajanov, na Zeleznüd pa bomo vodo spel Boštjan Skrlep z Zavoda za nje. Možne so še druge vari- katerem je KS skupaj z ob- zadržali, da ne bo katastrofe v gozdove je odvrnil, da gozdni ante, ne samo ta, ki se je di- činskim vodstvom ter pred- Škofli Loki. Seveda pa ne nered nikakor ni kriv za po- žile kot pijanec plota," je Ko- slavniki Agencije RS za oko- moremo red, da bomo s teh- plave, da je ponekod teren njarjeva očitala županu, ki je Ije, Informacijske pisarne in ničnimi ukrepi zagotovili sto- nedostopen, neurje pa je tr- prepričan, da bo obvoznica. Zavoda za gozdove najprej odstotno poplavno varnost," gab tudi obrežno drevje in zgrajena na protipoplavnih pojasnila, kako potekajo in- je strnil Tomaž Globokar z smreke v gozdovih: "Ta čas zidovih, vama, če bodo do tervendjska dela po ujmi. Še Agencije RS za okolje. so grape načete, in Če ne Železnikov spustili toliko bolj kot to pa je več kot sto krajanov, ki so se zbrali v mrzli dvorani, zanimalo, Konkretnega odgovora, bomo zgradili hudourniških vode, kot je struga lahko pre- kdaj bodo začeli izvajati ukre- pregrad, lahko prinese še veČ nese. Cirila Tušek je opozo- pe za zagotavljanje popbvne materiala, kot ga je sedaj." rila. da so krajani s Plavža kdaj in kako bodo začeli za- varnosti, krajani niso dobili Župaji Mihael Prevc je pri- zdaj na dveh bregovih, saj gotavljati poplavno varnost, "Tu smo zato, da nam pove- znal, da je bil del med Der» nekateri nasprotujejo grad-da jih ne bi morebiti prehite- ste, kdaj in kako bosle vse to motovim in Dolenčevim je- nji obvoznice, drugi ne: "Dela nova katastrofa. "Najprej uredili," je bila odločna Mari- zom v zadnjih letih zane- lovatì bi morali enotno, saj bomo pripravili prehoden sa- jaKonfar. "Pt^ovarjamoseo marjen, kar se poplavne var- vsi hočemo zavarovati Že- nacijski program. Spopasti tistem, kar že vemo. Morali nosti tiče, to pa predvsem za- leznike pred poplavami- se bo treba z naplavinami. bi refi: jutri bomo začeli dela- radi načrtovane gradnje Zdaj smo na dveh bregovih treba bo zgraditi pregrade na ti, najprej pa je treba narediti osem stometrske obvoznice, in nam bodo v Ljubljani re- hudoumikih, izboljšati gozdni red. Vodo bo treba z zadi- tole," je pristavil Franc Ža- s katero se nekateri domaü- kli le 'hvala lepa' in bomo ob beri. Krajani so opozorili tudi ni Na Plavžu ne strinjajo, češ denar za obvoznico." Strožji nadzor za dimnikarje Medtem ko civilna iniciativa poziva k bojkotu dimnikarjev, )e vlada predvidela strožji nadzor nad njimi. Možen tudi odvzem koncesije. Simon Subic Kranj, Ljubljana • Prejšnji teden je civilna pobuda Dimnik znova Javno pozvala k letni obvezni pregledi niso potrebni. Predsednik dimnikarske sekcije pri Gospodarski zbornici Slovenije Aleksan- bojkotu dimnikarskih stori- der Županek opozarja, da je tev razen tistih, ki jih občani dimnikarska služba obvezna sami naročijo, dokler država javna služba že trideset let in ne prisluhne zahtevam iz tako bo tudi v prihodnosti. petidje, ki jo je z nekaj tisoč podpisi vred poslala vladi, ne glede na to kdo jo bo izvajal "Predstavniki civilne ini-ministrstvu za okolje in dative izrekajo pavšalne ob-prostor in drugim naslovni- tožbe, ko pa jili pozovemo, kom. Najpomembnejši za- naj spregovorijo o konkret-htevi sta razveljavitev seda- nih primerih, molčijo," je nje uredbe o koncesijah dejal. Opozoril je tudi na dimnikarske službe in na spremembe uredbe o javni njeni podlagi sklenjenih koncesijskih pogodb z izva- jalci dimnikarske službe. dimnikarski službi, ki jih je pred kratkim sprejela vladar "Uredba uvaja večji nadzor "Želimo, da se nova dim- nad izvajalci dimnikarskih nikarska zakonodaja vzpo- storitev in možnost odvzema slavi na strokovni bazi. Se- koncesije tistim izvajalcem, danjo zakonodajo so pisali ki storitev ne bodo izvajali v dimnikarski monopolisti, ki skladu z zakonodajo in kon- so potem sami sebi in prija- cesijsko pogodbo/ Dimni- teljem podelili koncesije," je karji ugotavljajo, da je v Slo- razloge za nasprotovanje ob- veniji polovica kurilnih na- stoječi dimnikarski zakono- prav neprimerna, njihova daji pojasnil predsednik ko- povprečna starost pa je 18 ordinadjskega odbora Dim- let, "Strinjamo se, da pri no- nik Anton Kristan. Dodal je. vih kurilnih napravah obvez- da koncesijske pogodbe tre- ni pregledi ne bi bili potreb-nutno dimnikarjem podelju- ni vsako leto, a šele takrat, ko jejo vrsto pravic, prav nobe- v slovenskih trgovinah ne bo ne pa uporabnikom njihovih storitev. V Dimniku še več možno kupiti novih naprav, Id ne ustrezajo veljav- pravijo, da so se kurilne na- nim predpisom o emisijah. prave v zadnjem času zelo Na žalost se to sedaj še doga* modernizirale in zato vsako- ja." je še dejal Županek. Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA Marija Vok^ak N AM£STN IKA OOC OVORN EUREDNICE Jože KoSnjek, Cveto Zaplotnik UREDMŠTVO NGVINARII-UREDNIKI: Boštjan Bogataj, Alenb Brun, Igor Kavdč. jože Košnjek Suzana P. KcvaČiČ, Urta Petemd, Mateja Rani, StojanSa;e,Vrlfna Stanovnik. Cvelo Zaplotnik Danica Zavrl 2lebir, ^te^n Ža^; Ma]a Be^toncel], Manjši C/^rv", Ar>a Hartman, Milana Ml Miha Na^ič, jasna Paladin, Marjeta Smolnikar, Smon Šufcnc, Ana VolČjak OBU KOVNA ZASNOVA jemej Stritar, Trio kel HHNIČMI UREDNIK Crega Flajnik FOTOGRAFIJA Tlrta Doki, Corazd Kav^č, Corazd LEKTORICA M a riela Vozi VODJAOCLASNEGATRZENjA Matej a Žvlžaj COI^CNJSKI GLAS je re^isltirana blagovna in »loolvena zr>amU ped {t, 9771961 pti Undu RS za Inielelrtualno lastnino, U5tano\*itelj In izdaj^ietj: C^areniski gUs, do.P.. Xrinf / DiteVto(ica: Marija Vol^iah / Naslov. 91eiwei-»oyB cesta 4. 40» Kranj I TcL; O4/201 «2 00-. fu. 04/201 42 13, «-rr^jl; info^g-gias.sl; mAli oglasi tn oSfinnicc tel.: O4/201 48 47 (spre-9m na avtomsnkem odrlvnlh* u gt drvevno): uradn« ur»; vuk de(ovnk dan od & de 19. ure / Gorenjski |U$ j< poltedmk. izhaja oti torVih m p«(kih, v naM&di 23.000 irvodov j Redne pnipge, Moja Gorenjska. Letopis Corenjsk« (enkrat letne} in dfvtft lokalnih priloj / Tisk: S€T, d,d,, Liubljana / telu 04/201 42 4t / Cena irveda-1,30 EU^, letna narodni- na* 127.OS EUR: ^sčniki imajo 10% popusta. pol(«e okrog petdeset glede gorenjskega centra za odpadkov Kovor, ki je name- tor za kompostiranje zele- let. Prizadevamo si za ravnanje z odpadki. Zmog- njena za potrebe tržiške ob- nih delov rastlin. Naredili zmanjšanje količine odlože- Ijivosti tržiške deponije čine. Komunalno podjetje smo črpališče za izcedne nih odpadkov. Postavili bodo zapolnili do konca. Tržič je kot upravljavec de- vode, ki jih bomo odvajali smo 34 ekoloških otokov, ponije zaprosilo Ministrstvo na centralno Čistilno napra- kar pa ni dovolj. Odpadke za okolje in prostor RS za vo. Dokler ta ne bo zgrajena podaljšanje tega dovoljenja. "Pisnega odgovora Še ni- pri nas, bomo večkrat na lelo odvažali izcedne vode v bo nujno treba ločevati na izvoru. To bomo skušali Kdaj se bo to zgodilo, je odvisno od odločitve, kam bodo vozili ostanke predelanih odpadkov iz regijskega spodbuditi z novim nači- centra. Vsekakor bo današ- mamo, a vemo, da bo dovo- Kranj, Do leta 2010 bo treba nom obračunavanja storit- nje odlagališče po končni sa- Ijenje izdano. PodaljšaU ga zgraditi še okrog 150 me- ve. Kdor bo odlagal več od- naciji dobilo videz urejene- bodo do jiinija 2009, saj iz- trov fekalne kanalizacije v padkov, bo tudi več plačal," ga travnika med gozdovi. Jeseniška občina vidi prihodnost v večji uporabi obnovljivih virov energije. Tudi bioplin z Male Mežakle I energija, tako naj bi občma izkoristila reko Savo za gradnjo hidroelektrarne. Prek vseh naštetih ukrepov naj bi na Jesenicah do leta ukvarja s svetovanjem o stemov (sončnih kolektor- aoio porabo energije ....................................... učinkoviti rabi energije. V jev), doletazoionajbizgra- zmanjšali za 15 odstotkov, jesenice • Občina Jesenice občini so že doslej izvedli dili vsaj eno kotlarno in dalj- do leta 2020 pa še za dodat- je ena redkih, ki si prizadeva Številne ukrepe za zmanjša- novod na lesno biomaso, za- nih deset odstotkov. Tako bo za učinkovito rabo energije nje porabe energije, v pri- Čeli izkoriščati odpadno to- letni prihranek stroškov za Urša Peternel in uporabo obnovljivih virov hodnje pa naj bi se Še pioto iz Acronija, velika pri- energijo znašal kar 2,2 mili- energije, je na zadnji seji ob- usmerili v rabo obnovljivih ložnost je tudi v proizvodnji jona evrov, obenem pa se bo činskega sveta dejal Branko virov. Med drugim naj bi biodizla in uporabi bioplina, kar za petino zmanjšala CagliČ iz velenjskega podjetja POP, podjetja, ki se prek subvencioniranja spodbudili vgradnjo solarnih si- ki nastaja na čistilni napravi emisija ogljikovega dioksida oziroma odlagališču Mala v ozračje. GORENISKI GLAS torek, 30. oktobra 2007 VARČEVANJE in/o (S)g-gios, SI 5 Največ zanimanja za vezave Zaupanje v domačo valuto je veliko, v Gorenjski banki imajo občani kar 98 odstotkov prihrankov v evrih. CvFro Zaplotnik Kranj • Gorenjska banka je na tradicionalni novinarski konfe- posojila 2 odplačilno dobo do sedem let odobravajo tudi z ne-spremenl j ivo nominalno obrestno mero. Občanom, ki jih rend ob svetovnem dnevu vv' je prizadela nedavna vodna čevanja predstavila poslovanje ujma, omogočajo najetje poso- banke v prvih devetih letošnjih jila po ugodn^Ših pogojili. Da mesedh pa tudi aktivnosti na Gorenjci očitno bolj varčujejo področju poslovanja z občani, kot najemajo posojila, ugotav- V banki ugotavijajo, da se var- Ijajo tudi v Gorenjski banld, čevanje obönov povečuje in da je med varčevala največ zani- kjer se jim je delež posojil prebivalstvu v slovenskem banč-manja za vezane vloge (depoa- nem prostoru znižal z 1,8 na 1,5 te), še zlasti za kradcoročne vezave in vezave v evrih. Kar za- odstotka- E)nigaČe je pri kreditiranju podjetij in drugih pra- deva posojila, jih omogočajo v vnih oseb, tam je banka tržni delež povečala s 3,3 na 4,1 odstop. V banld so febr\iarja začeli menjavo bančnih kartic Activa- domaä in tuji valuti, mladim do 35 let jih odobravajo tudi z odplačilno dobo do 30 let. Osnova za izračun obrokov je referenčna obrestna mera U- bor oz. Euribor, potrošniška misäpom,odskupnoi3i tisoč nismo povsem zadovoljni z dobrim imenom (imidžem). Ne so jih do konca septembra za- drži, da smo preživeli krizne Čase na račun drugih in da smo menjalivečkotdvetietjini.Vse dragi. Na nekaterih področjih, predvsem pri stanovanjskih navadne in zlate kartice Activa- posojilih, smo povsem pri vrhu konkurenčnosti." / Tmj ooli Maestro z novimi, opremljeni- Zlatko Kavčič, predsednik uprave Gorenjske banke; "V banki Obrestna mera za poso ji- MasterCard so že opremili s ä- la se je v prvih osmih me- ^^ ^^^ so začeU Se me- mrežo pa bodo razširili 2 no- secih leta zvišala za 0,14 „jati poslovne kartice. Kajtice s vimi na območjih, kjer se ka- odstotne točke, za varče- Ćpom so bolj vame za banko žejo potrebe. Ob menjavi vanje pa za 0,56 odstotne in za imetnika, ki mora za vsa- bankomatov bodo izboljšali rablja jo že osem tisoč obča- varnost poslovanja in omogo- nov, v banki pa bodo v pri-čili preko bankomata tudi ne- hodnje njeno uporabnost še položnic in polog gotovine. Dobro se je uveljavila tudi elektronska banka Link, upo- točke. ko transakcijo vpisati tudi PIN. Nekatere stare bankomate bodo zamenjali z novejšimi, posredno plačilo posebnih izboljšali. Varčevanje narašča, zadolženost pa tudi ^ voljno dodatno pokojninsko zavarovanje je vključenih že Pri bančnili depozitih so se 460 tisoč Slovencev, ovira za še obrestne mere v zadnjem časfu hitrejši razvoj pa je nizka do-zvišale. med bankami pa so glede njihove višine kar pre-c^šnje razlike in se za kratkoročne vezave evrov večinoma nosnost vloženega denarja. Ponudniki finančnih storitev so v mesecu varčevanja pripravili vreto predstavitev in akdj. V Deželni banki Slovenije so ponudili usodneiše obrestne ^"bljejo od 1,5 do 4,6 odstotka in za dolgoročne od 2,5 do 5,35 odstotka. Vsak Slovenec ima povprečno v vzajemnih skladih že tisoč evrov, slovenski vdaga- prepolovili stroške odobritve mere za varčevanje, začeli akci-jesenski potrošniški kredit in telji pa so v primerjavi s tujimi naložbenega kredita. V Hypo izrazito bolj nagnjeni k tvega- Alpc-Adria-Bank so ponudili njem in imajo skoraj tri peline varčevalcem tri nove storitve • denarja v delniüdh skladih. Za rentno varčevanje, rastoči de- zadjije leto bolj kotzakateroko- pozit in vaičevalru račun Hypo li drugo vdja, da se je splačalo imeti denar v delnicah sloven- Plus. V hraniinid Lon so ob 15-letnid pripravili t i. jubüejno skih podjetij {iz borzne kotad- varčevanje z vezavo evrov nad . Delnica Aerodroma Ljub- dve leti in s 5.25-odstotno letno Ifajia je, na primer, v tem obdo- obrestno mero. Novost v varče- bju "poskočila" za 206 odstot- 1 ponudbi UniCredit Bank odstotkov, je strukturirani depozit z jam-Merkurja za 132 odstotkov. Ve- stvom glavnice ob zapadlosti in lika varčevalna priložnost še obrestno mero, ki je odvisna od naprej ostaja (naložbeno) živ- indeksa 02. vrednosti košarice Ijenjsko zavarovanje. Evropejd delnic V Probanki so ponudili so v primerjavi s Slovena bolj varčevalcem enkratno naložbe- živijenjsko zavarovani, lani je v no zavarovanje z jamstvom Sloveniji povprečna premija glavnice Probanka globalni ga- znašala 213 evrov, v Evropski rant, za katerega bodo spreje- uniji pa 1.222 evrov. V prosto- mali vplačila do 15. decembra... .i.A. t,- Pravi M jesenski depozit! ^ J I \ k«» V \ . \ V /f Ugodne vezave denarnih sredstev. Izkoristite priložnost In oplemenitile svoja linančna sredstva. Vse do 21. decembra vajji ZÄ vezavo vaših denainiii Med^itv jx>mijaino posebej usodno obresinft mćr<3. informacij v vseh poslovalnicah Deželn«^ banke 17 in spieini strani www.dbs.si. G, na LONOVA ZLATA JESEN VARČEVANJA KREDITI RAČUNI E-LON PLAČILNI PROMET Varčevanje in vse bančne storitve na Ljubezniv Oseben Način Deželna Banka Slovenije II HRANILNICA , d.d. Krani vedno blizu dbs fon • 080 17 55 dbs m 1 www.dbs.si Kran|, Bleiweisova 2, telefon: 04 28 00 777 KRANL GROSUPLJE, POSTO]NA, LJUBLJANA, CELJE, NOVO MESTO, VEL£N} NOVA CORICA, MARIBOR, BREŽICE > ^ S polnifini jadri odkrivamo morje finančnih priložnosti 1 nubki^ " ''tuu likom^^^dioottèe (wmo^^np v DifUcmc oba>oy:<'5 gc<%dOQ M M * rr PIONEER Investments' QUniCreditßank gg mali oglasi 42 47, e-po§t3: mahoolasi^g-g as.si, www.gorenjskiglas.5t J Gorenjci ne tvegajo V Hypo Alpe-Adria-Bank ugotavljajo, da Gorenjci niso pripravljeni veliko tvegati in da radi varčujejo v banki. CVTTO z APLCTTNIK Kranj • V Hypo Alpe-Adria-Bank, ki ima od leta 2003 poslovno enoto tudi v Kranju, so v mesecu varčevanja v okviru akcije Pospešeno varčevanje v Hypu ponudili varčevalcem tri nove bančne storitve - rentno varčevaftje, rastoči depozit in varčevalni račun Hypo Plus. "Med varčevalci je za vse tri nove storitve veliko zanimanja," ugo-ja direktor kranjske po- slovne enote Matjaž O meje in poudarja, da so jih ponu- di v času. ko so se prihranki občanov zaradi razmer na finančnem ti^ in naraščanja Matjaž Omejc, direktor kranjske poslovne enote Hypo __Alpe-Adria-Bank obrestnih mer začeli vračati terem stranki zaradi zmanj- Hypo AJpe-Adna-Bank z v banke doseženo 33 I» Več prihodnosti Pokojnina ni velika in težko se odločim še za varčevanje. Na Probanki so mi sedaj ponudili varčevanje na odpoklic, kar pomeni, da hkrati varčujem in razpola- gam In privarčevanim je odlična. Pa bom le prišla do svoje 'zlate rezerve'. WW w. pro h a n k«i sf PROBANKA finančna skupina J Zavarujte svoje življenje in hkrati varčujte Slovenci zavarovanju svojega življenja na- nice. Ta zavarovanja so akcijske narave, saj menimo na leto povprečno le 269 evrov» kar jih je možno skleniti le določeno obdobje. V e za 4,5*krat m a nj kot povprečen Evropejec, teh dneh (i. 11. 07) končujemo že sedmo ki na leto za to nameni 1.234 «vrov. V tovrstno ponudbo, in sicer Svetovne Gaze- ZavàJ'òvalnIci Tr'pglav, d. d., vodilni na po- le, pri kateri so stranke lahko Izbirale razllč- dročju življenjskih zavarovanj, s skoraj 50*^ ne višine zajamčenega izplačila {120 %, 100 tržnim deležem, so v zadnjih nekaj letih 02. brez jamstva glavnice), v okviru izpla- ponudbo življenjskih zavarovanj zelo obo- čil pa se bodo lahko odločale med izpiači- gatili. Več o tem nam je na kratko predstavi- lom v enkratnem znesku, v obliki mesečne ia ga. Marta Gerkman, pomočnica direktor- rente ali pa bodo lahko zahtevale predplači- ja za trženje pri Zavarovalnici Triglav, d. d., lo sredstev Iz zavarovanja. Območni enoti Kranj. , jl . - . rv u ' Naša ponudba )e res zanimiva. Da bo Našo ponudbo življenjskih zavarovanj, ki vaša prihodnost manj negotova, vam svetu- zavarovancem omogočajo donosno kombi- jem, zavarujte svoje življenje in hkrati donos« nacijo tako zavarovanja kot varčevanja, smo no varčujte ter si tako zagotovite finančrvo * * fl^ J i i «I i « * t nadgradili z novimi zavarovanji. Poleg klasičnih življenjskih zavarovanj imamo tako tudi prihodnost, zase Več o celotni ponudbi si lahko ogledate obfočna in enkratna naložbena življenjska za. ^pj^^^j gerani http://www.trlglav.si/, varovanja, za katera je značilno, da združuje- g,; ^^ ^^ ^t)rnite na zavarovalne zastopnike jo zavarovanje za primer smrti, po želji tudi zavarovalnice Triglav, d. d. nezgode ali kritične bolezni ter varčevanje v Izbranih vzajemnih skladih. Izbirate lahko med več kot 20 različnimi skladi, ki jih uprav-jajc Zavarovalnica Triglav, d. d,, Triglav DZU, Abančna DZU In Commerzbank AG. Poudarila bi. da ima nakup preko naložbenih jenjskih zavarovanj v primerjavi z direk-I tnim nakupom enot premoženja vzajemnih s skladov več prednosti: zavarovanje v primeru smrti zavarovanca, po )0 letih so naložbena življenjskega 5 varovanja oproščena plačila dohodnine, če sta sklenitelj zavarovanja in upravičenec I ista oseba, zavarovanec lahko v času va rčevanja opravi tudi neobdavčen prenos sredstev med skladi. I V ponudbi naložbenih zavarovanj Imamo t tudi naložbena zavarovartja z jamstvom glav- OBDAVČITEV OBRESTI IW DOBIČKA IZ KAPITALA Stopnja dohodnine Oüdoble Enknlno naložbeno ir?8|6nwltkM zavarovNla ft^let 20% 6.5 ! 20% 5-10141 20% ZOPZP 15% lO-lS let 10% is-zo m NI obdsičitve 5% (SÉ IBI 0% • Davek c Ki prometa zavarovaln h pos ov KER ŽIVLIENIE POTREBUJE VARNOSTI Nova vzajemna sklada CvFTo Zaplotnik miJijonov evTOv. Upravljavec nanotehnologija (odkrivanje ..............................................................................sklada se je za omejitev pri novih materialov), biotehno- Kranj - RaifTeisen Banica, ki vplačilih odločili zaradi za- logija (uporaba oi^ardzmov, poleg domačega sklada Ska- ščite vlagateljev, med dru- celic in njihovih delov v in- la (v upravljanju Krekove gim tudi zato, ker ocenjuje, dustriji, kmetijstvu, medici- družbe) trži že dvajset inve- da je v srednji in vzhodni ni, veterini in varovanju oko- sticijskih skladov RaifFeisen ^ Evropi za vključitev v port- Ija), vodni sektor (preskrba z Capital Management, je 1. felj sklada primernih le oko- vodo, čiščenje in filtriranje oktobra začela tržiti nov li dvesto vrednostnih papir- vode) in alternativna energe- sklad RaifFeisen-Emerging jev tika (vodna in geotermalna Europe-S mali Cap. Za ta Krekova družba za uprav- energija, energija sonca in sklad je značilno, da bo de- Ijanje je oktobra "odprla" vetra). Vstopna provizija je nar vlagal v rastoča vzhod- nov delniški vzajemni sMad - največ 2.5 odstotka in izstop- noevropska podjetja in da Krekov sklad Nano&Tech, ki na 0,5 odstotka, do sredine bo prenehal sprejemati vpla- bo denar vlagal v perspektiv- novembra pa za vplačila ni čila takoj, ko bo zbral dvesto ne tehnološke panche, kot so vstopne provizije. Vstopité v svet najnovejših teh Krakov sklad Nano&t*ch mva»tir« v panogam NANOTEHNOLOGUA- rti^uaoneroc tthncteglfo ffnnoànoiti. h namprinaio mcnnoierpoimf^aàf f^fy'ùt hk/otiajemMLchkejobofiKSfSktčtptiardmvJftn/^ pomati, ki té zarodi Atomi ^ no^h aeuktunh, lonSvrfcfh, tìaf€ionfCm9]entnwtf*«aXttfrozvojiitÌ»tttv^ B lOTEHNOLOGliA • pMate OtO^StV^f/rvaM^^v^en/o nrtejMBM NOVA £ NERG U A entr^l/t SdM in vetfe. bf^gonr, ^gf// kù m ^orivnttt aHc ftr «j rcMi oMv^ «Mr. VODNI SEKTOft ùakfba^ietpHn9^f9do,àiierne¥^m90ipodinjrrvatfìfn^ BREZPLAČNI KLIC www.krekovi-skladi.si nanö'&tech delniški vzajemni sklad svet najnovejših tehnologij Ra iff eisen BANK Raiffeisen Capital Management Majhna podjetja ve potencia Raiffeisen-Emerging Europe-SmallCap I s K I ì t \ Nikoli ne podcenjujte možnosti za rast^ Izkoristite priložnost za nadpovprečne donose že zdaj: s skladom Raiffeisen-Emerging Europe-SmallCap, ki vam omogoča dostop do palete vztiodnoevropskih gospodarstev. SVWW. raiffeisen. si f mM MpoantiQ» * CK^tecW mb^ lri»\é. dmnòuoio ^ vtfftfM v ÌMM V Sìo^^iy W^È R^/IIM^O iérké, 6 d Skìàd ri pmKM hi làtm v «tom ^^ lo ^ ìò dapùM. Bma m p^b té it^mrmt micOé mO^tv ? iMM. ^TpW«^ er^ptKtà. tÉùT^ ottfvifdno )ftra fi polMìo m utwiir^ OOWCru no »im «fl^r wrwfW^iWi ìk poói^ V ««MTi pm^^^ìQ» ZmA fthùfii Mèf^'t yfèdMttn^ )« Aio^oftf, M vteyililj v cMotqM Ifii rw Mi nèft v^wf. m Vi js v m^st^^ì MM. fmfl»! c vt«rwt> «nM4 y^r^i^ i^itfa v Mvn^ ČefcOpftfc mn »nk» V^iopna pre^^^ft ìrmtm pc ^ i swka itm^om ni upfEV^avM oip'^^^ ot ^ rvy^ n« thwn ooua^* frp^ff^, cb mfnffv« poóodM v mnkj orarne vsljfvf« poqq» n ftum Uresn ièite svoje želje in ideje; /. OliUKS I NO MKKO. l'Ull.ACJO.IKNO VAŠIM l'OTRKBAM STANOVANJSKI KREDIT « > V Obrestna mera le od 6-niesećnega Euribora * * Siancriünjskl krtdW z od pia ćfino dobo do 120 mesece v za komlien ra banke, k t varčuje u banki m in Itnalno dve ifil Pišina odobrenega k redila Je od visna od vWne privarle s'onih sredstev. if Obrestni prìbitek je odvisen od vrste in roćnost kredita. Najdaljša odplačilna doba je 20 let: za komitente banke, ki somlajil od 35 icr. pa do 30 Ici. ^ Posebna ugodnost zu družinske ilane. ki n^emajo sunovarvski kredit zu isto nepremičnino in kredit zavari^^ejo s hipoteko. Stroške odobritve kredita plaća le en kreditojemalec. if Kredit odobrimo tudi nekomitcntom banke. POTROŠNIŠKI KREDFT I I J I i if Obrestna mera že od 6*mesečnega Eurlbora * 2« V Obrestni prìbitek je odvisenod vrste tn ročnosti kredita. V Najdalj^aodplačilnadobaje? let. y Kredit vam odobrimo tudi z nespremenljivo nominalno obrestno mero. kjer je vaša mesečna obveznost celotno dobo odplačevanja enaka in se ne spreminja. i i i % Gorenjska^ Banka Banka laČilnih nalogov. Prejeli so jih tudi 29« etni jeseničan zaradi posedovanja 32 kosov pirotehničnih zdelkov, 19-letni Jeseničan zaradi metanja steklenic v gostujoče navijače In 26-letni domačin, zaradi nedostojnega vedenja na vhodu v dvorano. Slednjega so tudi pridržali. Plačilne naloge in obdolžilne predloge so prejeli tudi odgovorni v jeseniškem klubu, ker po mnenju policije tekme niso organizirali po predpisih. Na prireditvenem prostoru tako niso zagotovili prostih intervencijskih poti za dostop intervencijskih vozil, v dvorano so spustili preveč obiskovalcev, prav tako pa niso zavarovali točilnih mest, tako da so obiskovalci prišli do predmetov, ki so jih metali tudi na igralno površino. Obdolžilni predlog bo policija podala tudi zoper ponudnika gostinskih storitev, ker je v času prireditve toči alkoholne pijače v steklene kozarce oziroma steklenice, ki so jih nato nekateri navijači uporabili za obmetavanje. S. Š, Senat se ne more odločiti Kranjsko sodišče včeraj ni moglo izreči ponovne sodbe nekdanji direktorici BPT Doris Tudor, ker ne razpolaga z vsemi potrebnimi podatki. Simon Šubic / Kranj • Včeraj je že vse kaza-da se bo razvlečeno ponovno sojenje nekdanji direktorici tržiškega BPT Doris Tudor zaradi domnevne zlorabe položaja ter protipravne pridobitve velike premoženjske koristi sebi in drugim vendarle končalo. Obtožba in obramba sta podali končni besedi, sodni senat pa se je umaknil na posvet. Pol ure kasneje pa je sodnica Marjeta Dvornik sporočila, da bo glavna obravnava epilog doživela 5ele 19. decembra. Dotlej bo namreč sodišče pridobilo še podatek, ki ga nujno potrebuje pred izrekom sodbe. 2a osvežitev spomina: Tu- dorjeva je obdolžena. da je zlorabila svoj položaj ali pra- Doris Tudor in njen zagovornik Radovan Cerjak. vice v tržiškem podjetju, katerega naj bi med novem- tisoč tolarjev (2.082 evrov) no poslovno odločitev, nika- ga, ker to niti ni bilo mogo- kor pa ne za naklepno deja- če, " je Se dejal tožilec, ki je Tudorjeva, ki je bila na pr- nje/ je dejal odvetnik. Tudi predlagal pogojno obsodbo • r t v / < / / 7 ' / J-✓ t — ' ^ r / r- ' t / T v /' / / / » « / o: brom 1999 in junijem 2000 nagrade za uspešnost, z nakupom 32 domnevno neuporabnih rabljenih tkal- vem sojenju leta 2004 po- drugi dve obtožbi sta se mu eno leto zapora za kaznivo sldh strojev v zagrebški Svili gojno obsojena, sodbo pa je zdeli neupravičeni. {prodalo jih je podjetje Ome- kasneje višje sodišče razve- dejanje pridobitve velike pre- Okrožni državni tožilec |a• moženjske koristi, po dva ga) oškodovala za skorajl 8.5 Ijavilo, ves čas zatrjuje, da je nez PalovSnik je navedel, da meseca pa za preostali deja-milijona tolaiiev {35.272 ev- nedolžna. Tako je v končni je obtožba očitana kazniva rov), s tem pa sebi in drugim besedi ugotovil tudi njen za- dejanja nesporno dokazala. Senat bo sedaj pridobil Še protipravno pridobila pre- govornik Radovan Cerjak. Opozoril je, da je več prič iz- podatek, koliko je za obra- moženjsko korist Obtožnica Pri tem se je skliceval na povedalo, da je Tudorjeva vnavane tkalske stroje Hass- jo tudi bremeni, da je lastni- zanj ključno pričo Dušico kupila neuporabne tkalske lerjevo podjetje Omega pla- ku podjetja Omega Hemzu Zupan, tedanjo tehnično di- stroje. Med njimi tudi Leo- čalo zagrebški Svili v stečaju. Hasslerju odobrila prevzem rektorico v BPT, ki je dejala, pold Narat, ki je kupljene Šele tedaj se bo vedelo, ali več kot 250 tisoč tolarjev da so se ji stroji zdeli uporab- stroje označil za "kup žele- Tudorj e vi sploh lahko očita- (1042 evrov) vrednega blaga ni in da je bil njihov nakup za". O tem je po ogledu stro- storitev kaznivega dejanja vindustnjskiprodajakiiBPT dmskaodločitev. "Poudariti jevvzagrebškiSvilitudiopo- pridobitve velike premoženj- na Deteljici, kot direktorica je treba, da tožilstvo ni doka- zoril Doris Tudor, a je ta vse- ske koristi. Morda se bo iz- pa naj bi si brez potrebnega zalo, da ^e pri ravnanju ob- eno sklenila, da se nakup iz- kazalo, da gre za lažjo obliko sklepa nadzornega sveta ne- dolženke obstajal naklep. vede. "S kupljenimi stroji tovrstnega kaznivega deja- upravičeno izplačala petsto Morda bi lahko šlo za napač- niso naredili niti metra bla- nja. Madžara iskali po nepotrebnem Miada Madžara sta po nepotrebnem povzročila obsežno reševalno akcijo v Kamniški Bistrici. V soboto so neuspešno iskali še pogrešanega bolgarskega planinca. Iasna Pal\din se pri tovorni žičnid ločili z dogovorom, da se ob 17. uri rano pot do Patircev," je povedal načelnik GRS Kamnik okoli 12. ure, ko so reševalci prejeli sporočilo slovenskih Kamniška Bistrica - Kamni- dobijo na mestu, kjer so pre- Rado Nadvešnik in doda], da carinikov, da sta mlada Mad- ški policisti in gorski reševal» spali. Dva sta se odpravila so bile razmere precej slabe, Žara že na Madžarskem. Do- ci so v četrtek zvečer dobili proti sedlu in naprej proti saj je na višini 1500 metrov mov sta se vrnila» ne da bi o obvestilo, da se v dolino nista Grintovai, a sta se promoče- Že pol metra snega. Pogreša- tem obvestila svoja prijatelja- vrnila madžarska planinca, zato so Še isti večer in na- na in preslabo opremljena za zimske razmere obrnila. na planinca so iskali do pol Gorski reševalci» ki so v ne- dveh zjutraj, ponoči so ju po varnih razmerah tvegali tudi slednji dan izvedli obsežno Srečno sta prišla v dolino, gozdnih cestah iskali tudi svoja življenja, so se v gore iskalno akcijo po Kamniški ker pa ob dogovorjenem policisti- Bistrici. Na koncu se je izka- času njunih prijateljev tam zalo. da sta se brez obvestila ni bilo, sta o tem obvestila V petek se je akcija v deževnem m hladnem vreme- tako podali po nepotrebnem. V soboto so kamniški gorski reševalci organizirali še vrnila domov. domačina, ki živi v bližini. nu nadaljevala. Na zbirno eno reševalno akcijo. Posko- Štirje dvajsetletni Madžari Ta je poklical policiste in mesto je prišlo enajst gor- raj mesecu dni so nadaljeva-so se v Kamnik pripeljali z gorske reševalce, ki so takoj skih reševalcev, več polici- li iskanje 32-letnega Bolgara, vlakom ter se nato z nahrb- organizirali reševanje. stov in nekaj okoliških gasil- 'ki je pogrešan od 1. oktobra, tnild in šotorom peš odpravi- 'Ob 20.30 se nas je šest cev- Načelnik GRS je pove- Pred dnevi so ob markirani ivpetnajstkilometrovodda- reševalcev podalo v akcijo. dal, da so bili vsi štirje Mad- poti na Kokrško sedlo na-Ijeno Kamniško Bistrico in Pregledali smo Kamniško žari zelo slabo opremljeni, mreČ našU njegovo kolo. a na travniku blizu planinske- istrico. Konec, poti proti brez nepremočliivih in do- akcija ni bila uspešna, saj ga doma tudi prespali. Na- Kokrškcm sedlu, Koglu in datnih oblačil, v supergah in Bolgara, za hojo po slednje jutro so se odpravili na Žmavčarje, Sedelščkovo brez primernega zemljevida, gorah povsem neprimerno proti Kokrškemu sedlu, a so grapo, Jerman co in marki- Akdja še je zaključila v petek oblečen, niso našli. GORENJSKI GIAS torek, xo. oktobra 2007 é« •• vi I ma ,stan ovnik @i-gìas, s ( 9 Jeseničani Več kot štiri tisoč petsto hokejskih navdušencev si je ogledalo derbi med Acronijem Jesenicami in ZM Olimpijo, domačini pa so večino od njih razveselili z novo zmago. Vilma Stanovnik Jesenice - Pogled na lestvico lige EBEL pred današnjim 15. krogom, ko ekipa Acro-nija ob 19.15 gosli moštvo Red Buli Salzburg, je za ljubitelje hokeja resnično lep. Ekipa Acronija Jesenic sicer ni Čisto na vrhu, drugo mesto in zgolj točka zaostanka za vodilno ekipo Vienna Capitals pa je zagotovo več, kot je večina lahko upala in želela. Jeseničani so namreč na zadnji tekmi minulo nedeljo z rezultatom 4 : o v S zerke sfehem rj u premagali domače moštvo Alba Volan FeVita in se na Gorenjsko vrnili z novima dvema točkama. Skupaj so jih na Štirinajstih tekmah zbrali že 21, veliko pa so vredne predvsem točke iz obeh slovenskih derbijev v ligi EBEL Potem ko so bili od ZM Olimpije v Tivoliju Jeseničani boljši po kazenskih Prvi letošnji slovenski derbi v Podmežakti se je končal po željah domačih navijačev./^«le: t,a» streJih, pa so minuli petek v streiin, pa so mmuu peieK v Podmežakli igrali Še bolje drugem delu igre so se Žele- Avgustin6Č. Ko je že kaza- 4 : 3 (2 :1, 2 :1, o : 1). Tako in že na začetku povedli z zarji izkazali z mnogimi le- lo. da bo tak rezultat ostal se je v Podmežakli začelo ir^j «-» j t1 /j »» /j« l"^tv-k «a l^il t^ t i rvs /s jn_ : 3 (2 :1, 2 :1, O : 1). Tako goloma Matthiassona in Rebolja, na 2 :1 pa je razliko zmanjšal Zupančič. V AAlJi tfc^A^SU i. iiJJlVgliAll IC pimi akcijami, zadela pa sta StTomberg in Bekar, za ZM Olimpijo pa nato za 4 : 2 do konca, pa je bil za Ljub- veliko slavce, mi pa smo ig-Ijančane uspešen še Coru- ralce povprašali, kaj jim pope, ki je postavil končni izid meni slovenski derbi. Miha Reboli, napadalec Acronija Jesenic: "Prišlo je veliko ljudi z vseh koncev Slovenije in jasno da Slovenija takšne derbije potrebuje. Nam je bilo jasno, da kakšne tekme ne smemo izgubiti, Čeprav dve točki sta pač dve točki in ni pomembno, proti kateremu nasprotniku jih dobimo. Glavno» da jih bomo imeli čim veČ." Robert Kristan, vratar Acroni Jesenic: "Igrati pred nabito polno dvorano je res posebno doživetje. Želeli smo si dve nov točki, celo tekmo smo bili boljši nasprotniki in si ju tudi zaslužili. Morda ti dve točk) ta trenutek pomenita nekaj več kot druge» ko bodo za nami preostale tekme, pa razlike ne bo." Egon MuriČf napadalec ZM Olimpije: Nik Zupančič, napadalec ZM Olimpije: "Ta tekma je za nas, igralce, j "Derbi je vedno nekaj poseb- nekaj posebnega že zaradi j nega, dokaz za to pa so tudi večnega rivalstva med Oiim- j gledalci» ki tako množi0io pri-pijo tn Jesenicami, vsi pa zaradi dejo na tekmo. Očitno imajo gotovo igramo pred : radi hokej» tudi za nas pa je Ig- takšno množico gledalcev in j se želimo dokazati. Vse tek- : rati pred polno dvorano nekaj : čisto drugega, kot če so tribune me so na nož» enkrat je sreča j na pol prazne. Priložnosti za na strani enih, doigič drugih, j dobre tekme pa bo v tej se-Takšen je pač šport." : zoni še veliko." HOKEJ j£senic£ Sator odšel, Kopitar prihaja Minuli petek so Iz vodstva Hokejske zveze Slovenije sporočili, da so na pobudo Teda Satorja sporazumno prekinili sodelovanje s selektorjem. Kot je po tekmi na Jesenicah pojasnil predsednik Damjan Mihevc, je Ted Sator dve sezoni pred iztekom pogodbe (ta je veijala do konca sezone 2008/2009) izrazil željo, da bi prekinil sodelovanje s slovensko hokejsko reprezen* tanco in se vrnil v Združene države Amerike. Tako sedaj vod ne pri HZS Čaka iskanje novega selektorja, uganko o tem pa bo morda Že kmalu razrešil dosedanji pomočnik selektorja Matjaž Kopitar. Ta prihodnji teden prihaja na prvi reprezentančni zbor v novi sezoni iz Amerike, kjer je skupaj s sinom Anžetom in družino, predsednik Mihevc pa ni skrival možnosti, da prav on lahko postal prvi mož naie reprezentance. V. S. ALPINIZEM Kranj Prvi na Patibari iz Nepala Osrednja alpinistična himalajska odprava Planinske zveze Slovenije, katere glavni cilj je 7903 metre visoki KangbaČen, je dosegla prvi uspeh. Člana odprave Boris Lorenčič iz Maribora in Miha Valič iz Ljubljane sta se 24. oktobra prek južne stene vzpela na 7140 metrov visoko goro Patibara (Piramid Peak), Gre za prvi vzpon iz Nepala. Tine Cuder iz Bovca in Matej Kladnik iz Stahovice sta 22. oktobra prekinila vzpon na gori Ki-ratčuli na 5750 metrih zaradi nevarnih nanosov nepredelanega snega. Aleš Koželj iz Stahovice in Mi^a Sorn z Blejske Dobrave sta 22. oktobra dosegla 5600 metrov na gori Ramtang Čang (Wedge Peak)» kjer sta prespala in naslednji dan omogočala zvezo med bazo in navezo na Patibari. Vse tri naveze so se 25. oktobra vrnile v bazni tabor. S. S. REU LjUBljANA Drugo mesto za Miho Jezerška Zmagovalec zadnjega letošnjega relija za državno prvenstvo je v nedeljo popoldne postal Tomislav Cilenšek (Subaru Im-preza). Slavil je namreč na reliju Hella, ki je minuli konec tedna potekal v okolici Ljubljane in Zasavju. Izkazal se je tudi Škofjeločan MIha jezeriek (Mitsubishi Lancer EVO \X), ki je skupaj s sovoznikom Tomažem Ipavcem osvojil drugo mesto, prav tako pa sta osvojila drugo mesto v skupnem točkovanju. LetoSnji državni prvak Tomaž Kaučič relija ni končal, prav tako pa v težkih razmerah do cilja nista pripeljala Darko Peljhan in Mitja Klemenčič^ ki je vodil ie po predzadnji hitrostni preizkušnji. V. S. ALPSKO SMUČANJE Sölden Na premieri točke le za Ano Z veleslalomsko tekmo nad Soldnom se je začela nova sezona svetovnega pokala tudi za alpske smučarje, Na sobotni tekmi deklet je zmagala Italijanka Denise Karbon, od naših pa je točke osvojila le Ana Drev za 16. mesto. Tina Maze je v drugI vožnji odstopila, 31. je bila Mateja Robnik, 36. Maruša Ferk z Blejske Dobrave, 56. pa Vanja Brodnik. V moški konkurenci, kjer je Non/ežan Aksel Lund Svindal, je bil od naših v finalu le Aleš Corza, k! je v drugI vožnji odstopil. Triglavan MHja Valen* čič je bil 44., mladi Ško^eločan Matic Skube pa 58. V. S. CC»ENjSKl SEMAFOR NOGOMET Prvaliga Tdekom, 15. krog: Domžale : Primorje 2 :1. Na letvici še napre) vodijo Domžale s 35 točkami. Jutri ob 14. uri Domžalčani gostujejo pri Interblocku. 2. liga, 12. krog: Triglav Gorenjska : Zavrč 2:1. Vodita Bela krajina tn Triglav s po 23 točkami. V nedeljo Triglav gostuje pri Rudarju v Velenju. 3. SNL - zahod, 12. krog: Tinex Šenčur : Tolmin o : 1, Portorož Piran : Kranj \ : Olimpija Bežigrad : Jesenice 4 : 1. Tekma med Kalcer Vodotermom Radomlje in Rolet Dobom je zaradi poplavljenega igrišča preložena. Na letvici še naprej vodi Olimpija Bežigrad. 1. gorenjska Irga, 10. kr^ Polet : Šobec Lesce 1 : 3, Kranjska Gora : Nakio 1 ; 3, Ločan : Alpina Žiii ì : o, Britof : Sava i : 2, Velesovo : Železniki o : o, Bohfnj : Bled Hirter 5 :1. Na lestvici vodi ekipa Save z 2S točkami, Šobec Lesce na drugem mestu ima 20 točk. 2. gorenjska liga, 9. krog; Kondor : Preddvor 1 ; 2, Trboje : Hrastje o ; z, Visoko : Bitnje 2 : o. Na lestvici vodi Visoko 2 točkami, sledijo Trboje s 13 točkami. V. S. « 1. liga UPC Teiemach, ^ krog: Luka Koper : TGG Mercator 82:74, Krka: Helios 69:71. Na lestvici vodi ekipa Krke>TCG Mercator je na tretjem mestu, Helios pa s tekmo manj na 3. mestu. Jutri ob 19. uri Helios v 4. krogu gosti K. Zidar jadran, ekipa TCG Mercatorja pa bo v soboto ob 20. uri v Poljanah (zaradf prenove dvorane Poden) gostila moštvo Hopsov Polzela, i. 5KL za ženske, 1. krog: ŽKK Domžale : ŽKD Ježica 57 : 67, AJM : Kranjska Gora 58 : 72, Konjice : Odeja 70: 71, Crty center : Triglav 80 : 33.1. B SKL za m^ 3. kfog: Parklji : Triglav 7; : 42, Radenska Creatlv : Tine* Medvode 92:71. Vodi ekipa Parkljev, Triglav in Tinex sta na dnu lestvice. V. S. TEKI 12. Ljubljanski maraton (zmagovalci in uvrstitve Gorenj cev): 42 km, moiki: 1. Sitkovskij (Ukr) 2:12:49 (nov rekord) 9. Hfovat 2:33:12 (državni prvak), 15. Potočnik (oba Slo) ženske: 1. Filonjuk (Ukr) 2:34:^8, 2. javornlk (Slo) 2:35:45 2Ì km: moški: 1. Kosoveij 1:06:45. 2. Kastelic, 6. Medved 8. Pintar, 10. Ferlic (vsi Slo); ženske: 1. Kosovelj 1:18:57, 2 Mrak. 7. Novak, 9. Oman (vse Slo); 10. km: moŠkI: 1. Šu bic 32:32; ženske: 1. Roman, 2. Šink. M. B. ROKOMET 1. A državna liga za ž«nske: Olimpija PIK : Škofja Loka KSI 27 ; 27. 2. liga za moške - zahod: Aiples Železniki : Kranj 27 : 20, Radovljica : Aleš Praznik 33: 32, Cerklje : Duplje Tržič 24 : 33. V. S. IO !2 : s: : :t t JÄ ii vi/ ma. sta novnik @g'glas, s ì GORENJSKI GL\S torek, 30. oktobra 2007 COREMSKl SEMAFOR BALINANJE 1. gorenjska liga • vzhod; Bratov Smuk 37, Huje 35, JurČ Blejska Dobrava 2Z, Podnart in Visoko Rapa po 21, Sava 14. Kres Javornik in Zarica po 3; zahod: Jesenice 29, Loka 100026» Milje 22, Trata 19, Center 16, RogovilaTELE-TVii, Lesce 3. Po^- flnak: Loka looo : B. Smuk 5 : i), B. Smuk: Lokai000 6 :o, Huje : Jesenice 9 ; 7, Jesenice : Huje i6 : o; za 1. mesto: j nice : B. Smuk lo : 6, B. Smuk : Jesenice o : 8; za 3. mesto: Huje : Loka 100011 : 5, Loka 1000 : Huje 16 : o; končni vrst* ni red: i. Jesenice, 2. Bratov Smuk. 3. Loka 1000,4. Huje. Liga starejših đanov * vzhod: Lesce 43, TrllČ in Radovljica Al peto- ur po 42, Milje 36, Čirče VAN-DEN 34, Predoslje in Planina po 22, Šenčur Center 12 in Bistrica 4; zahod: Primskovo 44, Jesenice 37, Trata veterani 28, Adrijan Črnivec 27, Ribno 24» Sava iS, Huje 17, Žirovnica Rogo vila TELE-TV 10. Za i. mesto • Primskovo : Lesce 7: 6, Lesce : Primskovo 8:4; za 3. mesto • Triič : Jesenice o : 12, Jesenice : Tržič 12 : o; končni vrstni red: 1. Lesce, 2. Primskovo, 3. Jesenice. 4. TrŽiČ. S.S. HOKEJ DP člani, 7. krog: HS Olimpija : Jesenice mladi 3 : 6, Med-veščak : Triglav 6 :4, M K Bled : Slavija 5 : 6, Maribor : Alfa 6 : o. Na lestvici vodi Slavlja s 15 točkami, Jeseničani na drugem mestu imajo točko man). V. S. ODBOJKA 1. DOL za moške: Calcit Kamnik : Salonit Anhovo 3 ; 2 (22, • 15, - 20, 21,16), Astec Triglav : Calex-Mir 3 : o (21, 21,14), Vodstvo so prevzeli odbojkarji Calcita Kamnika, ki imajo s 14 točkami točko naskoka pred Salonitom Anhovo. Astec Triglav seje povzpel na 4. mesto (7 točk), i. DOL za ženske: jeseničanke so v Četrtek izgubile v Ljubljani proti Epic Slo-vlng Vitalu s 3 r o (25 : 15, 25 :19, 25 :15), v soboto pa so doma zabeležile že drugo letošnjo zmago • LIP Bled : ŽOK Ptuj 3 : o (17, 20,13). Po 5. kfogu je vodstvo prevzela ekipa Luka Koper (13), pred Benediktom (12). JeseniČanke so s 6 točkami na 5. mestu. Odbojkarice LtP Bleda že jutri gostujejo v Grosupljem. 2. DOL moški: National Žirovnica : Fuži- nar Metal Ravne i : 3 (20. -13, • 19, • >6), Termo Lubnik r Hoče 2:3 (17, • 22, - 27,13, - ?2). V vodstvu je S\? Šempeter, ki Ima že 4 točke naskoka pred zasledovalci, med katerima sta tudi National Žirovnica na 4. in Termo Lubnik na 5. mestu. 2. DOL ženske: ZOK Partizan Šk Loka : ŽOK Misli- nja 3: 2 (21, • 22, -17,24,10), Calcit Kamnik : Correct Zreče 0:3 (- 22, - 20. -19)- V vodstvu je Comet Zreče {9), Calcit Kamnik (4) je na sedmem mestu, ŽOK Partizan Šk. Loka (2) pa na desetem. 3. DOL moški: Calcit Kamnik II r MOK Kočevje 1:3 (- 20, ^9, • 15, -19), Prigo Brezovica : UKO Kropa 3 r 2 (• 19,18,19, • 20,14), Astec Triglav II : TOM Mokronog 3 : 2 (18, • 22, - 24, 30,15). Po dveh krogih je v vodstvu MOK Kočevje (6), Calcit Kamnik It na tretjem in Astec Triglav 11 na petem mestu imata po 3 točke, UKO Kropa pa je na 7. mestu z eno točko. 3. DOL ženske: Pizzeria Morena : Epic Postojna 3 : o (9,13,14), Triglav Kranj : Eurokabel Neptun 1:3 (i5f - i9i * 18, • 14), Mladi Jesenice r Bled Adriatica.net 3 : 2 (22, -18,24, • ^8,5). Piran in Lakolit Ankaran (12) ostajata v vodstvu. Pizzeria Morena {9) je na 4. mestu, Mladi Jesenice (8) na šestem, Triglav Kranj (7) na sedmem in Bled Adriatica.net (4) na devetem mestu. 6. M. KEGLJANJE Rezultati 5. kroga v slovenskih ligah: 1. A • ženske: Bela kra* jina : Triglav 7 : 1 {3276 : 3090), Gorica : Eta 5 : 3 (3324 : 3287). Vodi Miroteks, ^2 točk, 5. Eta 6 točk, 9. Triglav 2 točki. 1.B-ženske: Ljubelj : Izola 6:2 (3236 :3147}. 1. Miklavž, 11,2. Ljubelj 9točk. 2. liga: Bela krajina : Medvode5:3 (3053 : 3040), Novo mesto: Eta3:5 (3020: 3095). Eta pn/e8točk» 3. Medvode 4 točke. 1. A - moški: Interokno : Triglav 4 : 4 (3441:3466), Slllko: Proteus liv5:3 (3416 : 3413). Prvi Konstruktor, lO točk, 7. Siliko, 5, 9. Triglav, 4 točke, 1. B - moški: Hidro: Radenska5:3 {3438:3383),KI Polet: Utija6:2 (3332 : 3164), Ljubelj ; Izola 6:2 (3395:3335]. Prvf Ljubelj, 12.2. KI Polet, 9,4. Hidro, 7 točk, 2. liga - moški: jesertice : Adria 1,5 : 6,5 (3268 : 3417), Slavlja Štojs : Simon jenko 8 : o (3361 : 3062), Calcit : Lokomotiva 6:2 (3437:3237), Prvi Calcit, 10 točk, 9. Jesenice, 1, 10. Simon Jenko, še brez točk, 3. liga -moški:Coma:Triglay-2i :7 (3185 :3235], Ader^as : Proteus 4 • 4 (3155 • BH^)' iesenice-2 : Taborska jama 6 : 2 {3213 : 3190), ljubelj-2 : Delo 7 : i (3343 : 3^85). Pn/i Trigiav-2, 9, 2, Coma, 8 točk, 5. Ljubelj'2, 5, 8. Adergas^ 3, 9. )esenice-2. 4 točke. Gorenjska liga, 4. krog: LjubeIj-3 : Triglav-3 5 :3 (3166 : 3111), Termo Polet : Kranjska Gora 6:2 (3178: 307$). Je- ser>ice-3 : Portorož 6:2 (3080 : 3034)» Plavž : Železniki 3 : 5 (3177 : 3252). Pn/i Železniki, 8 točk, 2. Plavž, 5 točk, 3. Kranjska Gora, 4. Ljubelj-3, oba po 4 točke, 5, Termo Polet, 3 točke. M. F. bilo V atraktivni tekmi so kranjski odbojkarji Asteca Triglava navdušili navijače in si proti ekipi Calex Mira iz Murske Sobote priborili pomembno prvenstveno zmago. Vi lma Stanovn i k skratka vse je bilo na taki ravni, da dosti bolje, kot smo Kranj • Peti krog državnega- igrali danes, težko odigra- prvenstva v odbojki se e s mo," je bil po srečanju upia- prvima tekmama začel že vičeno zadovoljen trener prejšnji torek, v soboto pa se Marko Brumen, ki se mu do je končal z zanimivima ob- sobote načrti niso povsem računoma s sredine lestvice, izšli: "Potiho sem želel točko Na svoj račun so prišli tudi ali dve več, s Prvačino smo navijači Asieca Triglava, saj bili zelo blizu, pozitivno pa so kranjski odbojkarji v do- me je presenetila ekipa mači dvorani na Planini go- Kamnika, kjer igrajo precej stili Galex-Mìr. na koncu pa bolje, kot sem za to obdobje so se zasluženo veselil glad- pričakoval, in tam ni bilo že- ke zmage 3 : o (21, zi, 14). lenih točk. Sedaj nas čakajo Čeprav je na začetku kaza- na papirju lažji nasprotniki, lo, da bo tekma precej izena- vloga favoritov pa ni vedno čena, so Triglavani dobili najlažja. Tako je Olimpija, ki prvi niz in še bolj zanesljivo je premagala PrvaČino, kar drugega. Po začetnem uporu in vodstvu Prekmurcev v nam ni uspelo, zagotovo moštvo, ki nas ob dobrem tretjem nizu pa so odločno dnevu lahko premaga. Če ne zaigrali na mreži, nezgrešl j i- bomo imeli pristopa, podovi so bili pri servisu, z veliko bnega današnjemu," je po borbenosti pa so na koncu tekmi Še dodal trener Bru- gosie povsem nadigrali, "Priznam, da sem se malo bal te tekme, nisem imel najboljšega občutka, saj se men, kapetan Sašo Rop pa je na kratko spregovoril o receptu za dobro igro. "Potem ko smo deset dni trenirali na mi je zdelo, da igrald niso v polno in smo znotraj ekipe vrhunski formi. Sem pa ča- razčistili določene stvari TL.i^ijr- ^a wo- Kaf 203 ceotiiTietre visoki mladinski reprezentant Vid kal, da se nam enkrat ven- smo danes zaigrali res po lakopin je nasprotnike spravljal v obup. / Fotorx.na doh darievse izide, in danes je najboljših močeh. Naspro- bil tisti dan, ko je bilo vseh mikom preprosto skozi celo vedal kapetan Sašo Rop, ki čne spogledovati z eviopsld- sedem igralcev na parketu tekmo nismo pustili dihati se zaveda visokih ciljev, ki so mi ekipami- "Cilj je visok in zelo razpoloženih- Praktič- in takšen pristop vse ekipe je si jih zadali v klubu, saj si že- težko uresničljiv, mi pa no nismo imeli šibkega de- dobra popomica za nasled- lijo, da se moštvo v prihod- bomo dali vse od sebe. da na, pa naj je šlo za obrambo, nje tekme, ko se bomo po- njih sezonah vzpenja proti bomo to naredili," je Se do- sprejem, napad, borbenost trudili 2a nove točke," je po- vrhu slovenske lige in se za- dal kapelan Rop. KOŠARKA KraniskaCora V finalu pokala tudi Hit Kranjska Cora Prejšnji teden se je končalo tekmovanje rednega dela pokalnega tekmovanja. Po četrtfrnalu so znane udeleženke finalnega turnirja, ki bo predvidoma 4- in 5. januarja. Nanj so se po dveh zmagah nad Odejo uvrstile tudi državne prvakinje iz ekipe Hit Kranjske Gore. Iz preostalih obračunov so nalistke Še ekipe ježice, AIM in Merkurja Celje. V. S. TENIS Kranj Zaključila se je sezona na prostem z zaključnimi masters turnirji se je končala letošnja teniška sezona na prostem. Na tekmovanjih, na katere se uvrsti najboljših 12 tekmovalcev po posameznih kategorijah v koledarskem letu, sta zmagovalca med mlajšimi pionirji postala jutija jauk (Mima Maribor) in Domen GostinČar (ŽTK Maribor). Pri starejših pionirjih sta v Kopru slavila Luka Corjup (Koper) in TjaŠa Šrimpf (Branik Maribor). V Litiji so se za zmago potegovali šestnajstletniki, najuspešnejša pa sta bila prva nosilca Ambrož Kodelja (Benč Ljubljana) ter Nastja Kolar (As Litija). V Kranj je Šla skupaj z Uršo jarman zmaga pri starejših mladinkah, v konkurenci fantov pa je bil na Ptuju prvi domačin Blaž Rola, V absolutni Članski kategoriji sta zmago v odsotnosti najboljših slavi-a Manca Kunaver iz Domžal ter LItijčan Denis Bovhan. Naslednja tekmovanja se bodo z Igrami v dvorani pričela že prihodnji mesec, najuspešnejše mladince ter člane pa čakajo Še nekateri mednarodni turnirji za točke ITF oziroma ATP lestvico- B. M. NAMIZNI TENIS kftanj Začetek v gorenjski ligi Nastope v novi sezoni so začele tudi ekipe, ki igrajo v gorenjski namiznoteriški ligi. Letos je v dveh predtekmovalnih skupinah po osem ekip. V skupini A igrajo Pizzeria Bazenček, Ra- diestezija Maseij, Kondor Codešič, Škofja Loka 2, Šenčur 2, Ladja 6ohinj> Duplje in Merkur, v skupini 6 pa Vila Beila, Škofja Loka 1, Asgard - Osminka, Naklo Ena, Stara Fužina, Križe mladi, Šenčur 1 In PPE Erpo Sistemi. Ekipe so že odigrale 1. krog, rezultati pa so: Pizzeria Bazenček : Škofja Loka 29:1, Radiestezlja Maseij : Šenčur 2 10 : o, Duplje : Merkur 5 : Kondor GodeŠič : Ladja Bohinj 4 : 6, Šenčur 1 : Stara Fužina 10 : o, Križe mladi : Naklo Ena o : 10, Škofja Loka i : Asgard -Osminka 4 : 6. Prvih pet ekip bo po prvem delu tekmovanje nadaljevalo v ligi za prvaka, preostale pa v 2. GNIL- V. S. 57REL5TVO g0ren}a vas Mladi strele! so se izkazali v Dalmaciji Člani Strelskega društva Marmor Hotavlje Gorenja vas so prejšnji konec tedna tekmovali na močnem mednarodnem lurnirju Saiona DC Open v Splitu. Med veČ kot dvesto strelci iz osmih držav so se 2 odličnim nastopom in z doseženi- mi 1727 krogi od 1800 možnih prvič povzpeli na oder za zmagovalce na mednarodnem tekmovanju. Med mladinski- mi ekipami so osv tretje mesto in zaostali le za reprezentančno ekipo Bosne in Hercegovine ter ekipo Duk-iz Češke. Ekipo so sestavljali Andrej Peternel, Cašper Oblak in Lenart Oblak» spremljal pa jih je trener Krištof Kučič. V. S. GORENJSKI GLAS torek, 30. oktobra 2007 :t vilma.sta novn i k @g'glas.si 11 Zmagovalna miselnost Vrhunski Športnik mora po- Tokrat imamo v mislih vr-leg pravilno in ikrbno načrto- hunske športnike in ne rekrea-vernega treninga imeti tudi do- Uvcev. Pri slednjih je vse sku- ločene lastnosti, ki mu omogo- paj drugače zasnovano. Na čijo postati prvak. Gre pred- primer: grem na tekc^i tre-vsem za psihološko čvrstost, ning in tempo prilagajam po-sledenje cilju, vztrajnost in po- Čutju. Ce mi ne ustreza, tre-i rpežlji vost. Prva k i še zdaleč ning lah ko takoj skrajšam, če-niso rojeni, ampak se naredijo, prav se to redko zgodi. Vrhun-Kaj pripelje športnika na ski atlet pa mora, ne glede na vrh? Najprej se mora sam za- razmere, trening opraviti v ce-vedati, da tja pelje dolga pot loinem obsegu. Čeprav večkrat brez bližnjic, ki pomen! zgolj trpi. In prav to trpljenje ga tveganje. Ključni d^avniki so okrepi, premagovanje stisk in še načrtovanje, osredotočenost naporov ter preziranje bolečina določeno disciplino in ne ne pa mora biti samoumevno. nazadnje tudi vloga trenerja. Če se v glavi vse ujema v pra- ki svojem u varova neu daje po- vi s me ri, je velika verjetnost, memhno oporo in spodbudo, da imamo bodočega prvaka Talent je nekaj, a še zdaleč ne ali reko rde rja. ki je lače n vse. Športnik mora iz samega zmag in seveda (pozitivno) . sebe z vsemi prednostmi in tekmovalno nastrojen. Največ tudi slabostmi potegniti kar motivacije in dela mora najti največ, üihko irrwmo denimo v treningu, oprema naj bo na talentiranega tekmovalca, ki drugem mestu. Zavedati se pa nima volje za neskončne mora. da ga tudi takrat, koje Vrhunski športnik si mora močno želeti zmage. O n}ej mora biti prepričan in vztrajati, dokler ne zma» ga. Pot do zmage je lahko dolga leta in leta. Tako se ustvarjajo elitni tekmovalci najvišjega razreda. ure treninga. Če bi znal vse najboljši, lahko nekdo premasi upaj zgnesti. bi se lahko ga, in Če bo to miselnost pra-dvignil na zmagovalni prestol vilnopripravil vglavi, boznal in osvajal naji^išje naslove, vedno premagovati poraze in Zato sta delo in volja po- jih seveda priznati. Porazi ga membnejša od talenta. Dober ne bodo sklonili, temveč ga športnik bo veČino svoje ener- povzdignili. Tako Še enkrat gije usmeril v trening in se pač pridemo do znanega reka: moral določenim dejavnostim "Kar človeka ne zlomi, ga odpovedati oziroma jih prila- okrepi." Spoiinik veliko svojih gajat i. Če je Šport si užba, je m isli na men i svoji d^avnost i, na tem "delovn em mest u " t re- Čeprav je špo rt njegova služba prav tako učinkovito delati ba, pa mora ^iti tudi Človek, kot kjerkoli drugje. Koliko ki se zna vedno in povsod imamo dandanes dejavnosti, vključiti v družbo in biti sploš-ki nas zgolj obremenjujejo. no razdedan. Vsa pot k uspehu se odvija na neskončnih urah treninga. Pred tem pa mora biti vse skupaj zasnovano v glavi športnika. I^oto ReHfBcpgar TEKI NA SMUČEH KARATE Kran) : Kranj Petra in Vesna tik pod stopničkami ; Janez Perhavec deveti v Duesseldorfu v Nemčiji se je v soboto s sprinterskimi j Peto svetovno mladinsko in kadetsko prvenstvo v karateju. tekmami v prosti tehniki začel svetovni pokal v smučarskih j ki je potekalo od 19. do 21. oktobra v Istanbulu, je bilo rekor- tekih. Skozi kvalifikacije se je izmed Slovenk uspelo prebiti j dno po udeležbi, saj je nastopilo preko 1400 tekmovalcev \2 le 8esničank( Vesni Fabjan. V kvalifikacijah je dosegla 8. i 82 držav. Slovenska reprezentanca se je prvenstva udeležila čas, nato pa Izpadla v četrtfinalu in se na koncu z 21. i z ekipo Štirinajstih tekmovalcev, med katerimi je bil tudi mestom veselila novih točk. Brez teh so ostali Katja Višnar j janež Perhavec, član Karate kluba Kranj, janež je na svena 34. mestu, Petra MajdiČ je bila po smoli s palico 36., • tovnem prvenstvu nastopil v borbah do 70 kg v kategoriji Nejc Brodar pa 72. Pri ženskah je zmagala Rusinja Natalija • kadetov, kjer je osvojil 9. mesto, kar je bil najboljši uspeh Matvejeva, pri molkih pa Nemec )osef WenzI. Odlično sta j slovenske reprezentance na tem prvenstvu, V svojem prvem v nedeljski ekipni tekmi v sprintu nastopili MajdiČeva in | nastopu na svetovnem prvenstvu je v Štirih borbah osvoji Fabjanova. Bili sta Četrti, le Štiri desetinke za stopničkami, i kar ^^ toČk, kar je za šestnajstletnega tekmovalca, ki je pred Zmagali sta Švedinji Charlotte Kalla in Britta Norgren. i osmimi leti začel trenirati v Karate klubu Kranj in je nosilec M* B. : rjavega pasu, dober obet za nadaljnjo kariero. V. S. GG I ^^^^ Oglasi 04/201 42 47, e-poSta: mdliogiasi^g-glas.si. www.gorenjskiqlas.si Pri vodilni pohištveni blagovnici privarčujete prometni da veki À Samo v pet., 2. in sob., 3.11. DOBER TEK! na svetilke spalnice oblazinjeno pohištvo privarčujte davek! omare za dnevne sobe otroške avtosedeže f f I o C«na voib 2. ,2007. Omejens KoHćina. 'Oaviril popuvt zna&o 20% od nato can oz. 16,67% oti vei|Qvnih bruto prodajnih can oz. can. kt so jih doloórii proizvajalci. Popu^ na za dobfopise, sa IzđeiKe iz programe »hlHa BMt^sU«. Joop, Team 7. HQIsta Now. .Die grüne ünie*, Vario. Rorf Beru. Da Sede, Strese^ese. Qrìjber & Schlager. Müstarrfng in za 2e znltar>a izdelke. Akcija ne velja za že kupljene oz. naročene izdelke. Tudi kombinaciia z drugfml akdlaml m rrxsSna. Tiskovne napahe ntso izkijufiene. Akcija velja 2. In d. 11^007. kikđ K/đ^enfurr ' G^to^c, Völke^1^al1cter Strada t05. tel. 004^463/3640. k/kđ Wlscò ' Befiàk. Kflmtner Straße 7. tal. 004^/4242/32111. t. 12 N) info(S>g-glas.si GORENJSKI GLAS torek, xo. oktobra 2007 MOJ POGLED Damjana Šmid r. * A« * 4 h ft« J Preproste stvari (3) množici novodobnih kole za praznike maske bo- znanj, ko naše lačne gov in se iskreno nasmehni- duše hiastajo, da bi mo človeku. Razmislimo o zapolnile neko praznino, se pouscm navadnem pozdrav- vprašajmc, kaj bi sploh želeli Ijanju- • ko vstopimo v hišo, znati. Česa ne vemo? Kaj je med ljudi, za katere tako po- tako novega med ljudmi, da gosi o trdimo, da nam pome- se moramo učiti komunikaci- nijo vse. Kako jih pozdravi- je in medsebojnih odnosov? mo? Jih sploh pozdravimo? Mar ni vse to že zdavnaj za- Se nasmehnemo ali nekaj za- pisano nekje v nas, le malce renčimo v želji, da bi nas pu- Časa si moramo vzeti, da naj- stili pri miru? Se objamemo, demo? Radi bi obvladali pobožamo ali najprej naredi- umetnost odnosov, želimo si, mo pridigo o čevljih, fci ležijo da bi znali reševati konßikte, na hodniku? Smo veseli, ker srkamo znanje iz literature, smo doma? Se nas kdo razve-ki je napolnjena z instant te- seli? Majhne stvari delajo vesti in recepti za srečno, bolj like spremembe. Pozdrav sodi srečno in najbolj srečno živ- vsekakor mednje. Tudi, ko ljenje. Potem pa pademo na odhajamo, kako se poslovi- tako enostavnih izpitih, kot je navadno, vsakodnevno po- mo? Si rečemo na hitro adijo in odvihramo v ia nori svet? zdravljanjt. Borfisi domačih, Si zaželimo kaj lepega, ko bodisi sosedov (Če vas seveda odhajamo vsak v svoj dan? opazijo), sodelavcev ali ko- Kako lepo bi bilo na svetu, ko gar koli. Pridemo in ves svet je bi bili ljudje za kanček bolj }\ai. Zaverovani vase smo kot prijazni eden do drugega. kandidati za predsednika. Malce bolj potrpežljivi in ne katerih plakate bodo (upam kot razvajeni otroci, ki vpije- da kmalu} prekrile kakšne jo "tukaj sem. ukvarjaj se z bolj vsakdanje slike. Vse s leu- mano, takoj", Ni velike lekci- paj me spominja na nekje sli- je v tokratnih stavkih. Vse Sano misel, ki pravi takole: skupaj je ena sama preprosta "Bil sem ateist, dokler nisem izvedel, da sem Bog. " Pa sne-mimo kdaj pa kdaj, vsaj ta- sploh se. misel: Kako se pozdravljamo, kako se poslavljamo? Če Prisluhnite nam -polepšali vam bomo dan. TECE SAT TÈLÉ TV 91.0 MHz P a .•IS fl! i e-rt p -J i i i J uiuiui.potepuh.com kislo ali sveže zaleže Počasi smo že zakorakali v čas kislega zelja in klobas. Prvega se lotimo brez zadržkov, pri slastnih, a mastnih klobasah pa le bodimo bolj skopi. Sveže ali kislo zelje, zeljni sok, zelnica in zeljni prevretek bodo pripomogli, da bomo čvrsti, močni, spolno bolj dejavni, veseli, vitki in zdravi. Pavia Kuwer Vrtno zelje (Hrosjica olera- cea L) so vzgojili iz divje vrste, Jd danes raste po kajuni- tih obalah od Mediterana do Irske. Kol zdravilo so ga Ö&-ali in iiživali že stari Grki in Rimljani, niso pa ga poznali Egipčani. Hipokrat jez njim zdravil vse vrste krčev in grižo. Rimljan Kato je zapisal, da se morajo Rimljani zahvaliti prav zelju, da so stoletja lahko živeli brez zdravnikov. Že Dioskurid je modroval, da je zelje bolj zdravo surovo ali le segreto, odsvetoval je, da bi ga dolgo kuhali ali celo ski sistem. Daje nam čilost, se normalizira, zmanjša se količina holesterola v krvi. Zelo stari in čili ljudje pogosto pravijo, da pojedo veliko kislega zelja. Priporočajo ga tudi kot podporo pri zdravljenju raka, predvsem črevesnega. Krepi mišice, zlasti srčno, lajša osteoporozo, pomaga pri vnetju dlesni in ustne sluznice, krepi koncentracijo in spomin, preganja prehlad- tia in gripozna obolenja. pogrevali. delovno sposobnost in pove- nanje ga uporabljamo v obliki listih obkiadkov za biaže- Domači zeljni recepti Proti gastritisu, čiru na želodcu in prebavnim motnjam vsako jutro na tešče spijemo kozarec soka iz sve- Sveže da zalet Zelje vsebuje precej vode in vlaknin, zato daje občutek čuje spolno aktivnost. Zalet nje revmatizma, protina, ast- žega zelja, čistega ali pa mu da celo tistim, ki so večno me, bronhitisa, lumbaga, iSi- dodamo jogurt in malo soli. utrujeni in depresivni. Bla- asa, razSijienih ven in pri iz- Sok izcedimo s sokovnikom godejno deluje na žlezo ščitnico in dobro Čisti dihalne puščajih, herpesu, rdečkah, ali ročno. Prebavo pospeši-aknah, mozoljih in kožnih mo in preprečimo zaprtje. sitosü, kljub manjšemu šte- poti. Pri izgubi glasu in angi- nečistočah, vilu kalorij. Nič čudnega to- ni koristi, če ga grgramo. pri rej, da je tako učinkovito pri bronhitisu pa pijmo zeljni požene na hujšanju. Pri zaprtju poveča čaj v obliki prevretka ali zelj- če zjutraj na teščc spijemo kozarec zelnice (voda, v kateri se kisa zelje), pomaga pa tudi, če jemo kislo aii količino blata in ga oblikuje ni sok. Tako čaj kot sok sta Kislo zelje vsebuje mlečno sladko zelje. Proti pivskemu tako, da je bolj spolzko, s tem učinkovito čistilo za kri. Z kislino in acetiiholin, ki uČin- mačku na tešČe popijemo 1 pa olajšuje iztrebljanje, njima napravimo očiščeval- kovlto preprečujeta gnilobne dl zelnice, pozneje jemo so- Ugodno deluje na Črevesno ne kure za razstrupljanje procese v črevesju in pospe- lato iz kislega zelja z olj- floro, odstranjuje Črevesne organizma. Zelje, surovo ali šujela redno iztrebljanje ter Čnim oljem. Zoper kolcanje zajedavce in deluje kot odlič- kislo, odpravlja tudi pomanj- tako pripomoreta, da se gni- zaleže, če dva tedna jemo no razstrupljevaio v zimski kanje vitamina C z vsemi lobni produkti, ki so še v čre- solato iz kislega ali sladkega prehrani. Ker zeljni listi vse- nevšečnimi posledicami. Zu- vesju, najhitreje izločijo. S zelja, začinjeno s peterši- bujejo zelo malo ogljikovih hidratov, jih lahko uživajo ' sladkorni bolniki. Vsebuje veliko železa, zato j e nenado-mestlj ivo pri krvnih boleznih in slabokrvnosti. Obnese se kot blago pomirjevalo pri živčni napetosti in nespečnosti. Izboljšuje možganske sposobnosti in krepi imun- tem daljnosežno preprečuje, Ijem, plodovi komarčka in da bi strupene snovi včreves- oljem. Proti visoki tempera- ju prešle v kri. Z u^vanjem turi naredimo obloge iz zelj- kislega zelja hkrati prepreči- nih listov, menjavati jih momo tudi prezgodnje staranje, ramo vsaki dve uri. Proti zmanjšamo nagnjenost k razširjenim venam na žile obolenjem in povečamo polagamo obloge iz zeljnih obrambno moč organizma, listov, ki jim odstranimo re- S dščenjem krvi se zmanjša bra in jih poravnamo z va- tudi poapnenje žil, krvni tlak Ijarjem ali steklenico. Spet doma 16 V RAKOVIH KLEŠČAH Masieta Smolnikar Zdrav Človek imo tisoč raz- nega razglabljanja in razmiš- S Tino odideva na kavo v vse. Kakor koli že, počutim se Srečna, da sem spet doma. ličnih želja, bolan eno samo: Ijanja napišem pismo predsed- Vesolje. Se pravi, v najbližji podobno, kot na rentgenu, se spravim v posteljo prej, kot ozdraveti. Kdo je to misel prvi niku države Janezu Drnovšku lokal, kjer ob kavici že leta kjer ti s posebno napravo pre- navadno. Prižgem televizor izrekel, ne vem. vsekakor drži. tn ga odpofljem po elektronski klepetam z enimi in istimi gledujejo notranjost telesa in in Čakam Andreja. Po tednu poŠti. V kratkem pisntu ga ljudmi. Kar nekaj teh znan- ugotavljajo, ali si zdrav ali dni sproščeno zaspim v njego- Petek, i. junij seznanim s svojo boleznijo in ga prosim za sprejem. Zadnje cev se na toplem poletnem soncu kratkočasi ob skodelici bolan. Z odkritih in prikritih po- ve m objemu. Zbudim se naspana in spo- Ob petih popoldne sem spet dni se mi namreč pojavi suče kave ali vrčku piva. Moj pri- gledov razberem, da so priča- Sobota 9 junij doma. Stvari k vedno stojijo, najmanj sto vprašanj, h jih hod je prava atrakcija. Eni kovali nekaj drugega, kot kot so stale pred enim ted- želim postaviti človeku z iz- me opazujejo odkrito, brez imajo zdaj priložnost videti nom, samo prahu je nekoliko kulnjami. Kajpada so vsa predsodka, domala z odprti- oziroma opazovati. Pravza- čita. Kar sploh ni čudno, saj več. Ampak, takšne malenko' vprašanja povezana z zdrav- mi usti, drugi me gledajo na prav imam vtis, kot da me v je ura že deset. Tor^ sem spasti mi veselja pač ne morejo jemali, natančneje, s potjo, ki skrivaj. Vsekakor obvisijo na javnosti sploh nf5o veČ priča- la dvanajst ur. Odlično. Se pokva riti; Čep rav je m ed id n - vodi do zd ra vja. Čep rav na- meni pogledi vseh s talnih go- koval i ali pa so p ričak ovali, zlasti odlično je, ker se ponoči sko osebje na Golniku izjem- gonsko vem, da odgovori na stov in več fcof očitno je, da so da se bom v najboljšem pri- sploh nisem zbudila. Niti peno prijazno in ustrežljivo, Še moja vprašanja ne ležijo nik- vsi po vr^ti seznanjeni z mojo mer u komaj vlekla po cesti. t ila se nisem. Ampak, potim zlasti to velja za sestre, s kate- jer drugje, kol v meni sami, diagnozo. Mestno mikro oko- Vsekakor me tako zaßtane in se tako ali tako ne več, odkar rimi ima bolnik največ stika, vendar želim govoriti s člove- Ije je namreč identično, se nasmejane, kol sem se zdaj so mi zdravniki postavili dia- je dom vendarle dom. Pospravim prtljago in se usedem za računalnik. Tako kom, k i je pot, na kateri sem pravi, pri merljivo z vaški m, z našla pred nji mi, n iso priča- gnozo se znašla, že prehodil. In ]a- kjer vsi ljudje o vseh vedo vse; kovali. Aha. torej nisem edi-nez Drnovšek jo je prehodil. ali, domala vse; ali, vsaj mis- na, ki imam oziroma sem rekoč samodejno, brez banal- Usp^no. lijo, da vedo vse ali domala imela pred rakom predsodke. e nadaljuje.} GORENJSKI OLAS torek, 50. oktobra 2007 ZANIMIVOSTI 13 Turistični dom na Slajki 1 Foio:i«i«nj jatim Oskrbnica Magda Pivk se v kuhinji dobro znajde Planinski kotiček: Sla]KA (798 metrov) in Špik {908 metrov) Na na Ko snežna odeja pokrije vršace, se je lepo odpraviti tudi na kakšen nižji kucelj. Pa zaključimo konec D aninske sezone z enim od takšnih vzDonov v Škofjeloškem hriboviu. jELf NA lusnN gospo Magdo Pivk. Oskibni- na vi§ini, nato pa zavije Slajka nad Hotavljami je vrh, ki je zaradi nizke višine V hribih ni boljšega kot ca z dolgoletnirm izkušnjami gozd, kjer se pa strmo spusti odlično poskrbi za lačne in proti Hotavljam. Preko trav- dober planinski čai, sku- žejne izletnike. V hribih ni verjetno bistveno boli oblju- ^^ pravega planinske- ijojjgega kot dober plaiünski natih jas sredi gozda se pot kmalu kon^a na makadam- den v zimskem Času kotvvi- S^ cvetja. soki planinski sezoni. Izlet - na današnja dva vrhova v čaj, skuhan iz pravega pia- ski cesti proti izhodiŠ6j. ninskega cvetja. Na Slajki v Pa da ne pozabim. Če se poletnih mesecih rastejo šte- boste na Slajko odpravili po-škofjeloškem hribovju, ki poti za Ennanovec in Špik ie viJne "rožce", kar zna gospa zimi, imejte v nahrbtniku šti- vam ju predlagam, je vseka- prva vzpetina na vaši desni Magda dobro izkoristiti. kor prijetno doživetje. strani. Le opazujte markacije Dom je odprt ob koncih Izhodišče vzpona je pri in smerokaze. Ob lepem vre- tednov in Če se vam kakšno rizobe dereze, za vsak primer, saj je pot običajno dobro shojena, trda in zato lah- cerkvi na Hotavljah, a svetujem vam, da avto pustite Čimbolj na začetku vasi. Markirana (desna pot) je odlično menu boste imeli s Slajke soboto ali nedeljo ne bo dalo ko tudi poledenela. čudovit razgled na Blegoš in doma kuhati, je najbolje, da Tako! 2a nami je še ena druge vrhove Škofjeloškega se razmigate z vzponom na uspešna planinska sezona. hribovja, na Poljansko doli- Slajko, potem pa si v domu Uspelo nam je osvojiti kar označena in občasno precej , ne markira na (leva Žirovski vrh no, Polhograjsko hribovje in Če privoščite čudovite ajdove ali nekaj dvatisočakov, odkrivali se boste sirove štruklje, morda nčet, smo skrite, manj znane ko-pot) pa bolj položna. Tudi Če povzpeli še na Špik, se vam vampe ali joto. V dolino se tičke slovenskih gora, plezali se boste odpravili po nemar- bo odpri še pogled na Cer- boste vrnili zadovoljni in jwl- po zavarovanih plezalnih po- Idrani poti, se ne morete iz- kljansko firibovje in celo na ni energije teh, hodili po brezpotjih gubiti, saj je pot dobro shoje- Julijske Alpe s Triglavom. Spust nazaj v dolino pote- skratka, izkoristili smo vre- na. na križiščih kolovoznih poti pa se držite levo. Ob obisku Slajke se mora- ka po poti vzpona. Začne se menske razmere najbolje, te obvezno ustaviti tudi v Tu- na makadamski cesti, kjer je kar se je dalo. Upam, da ste Ko boste enkrat dosegli rističnem domu na Slajki, ki lepo vidno križL^e, pri kate- uživali z menoj, do naslednje vrh Slajke, se morale povzpe- je last Turističnega društva rem se pot na začetku travni-ti še na Špik (908 metrov). Hotavlje. Od letošnje sezone kov odcepi levo navzdol. Ste- planinske sezone pa naj vam zaželim le velik SREČNO! Odpravite se po markirani ima dom novo oskrbnico, za preko travnikov izgublja Morda se pa kje srečamo! Pon«/ Drsolke xo otrok« in odrotlo ^ Srednje notronji ««v«! z ojoconirn prstnim pr«d«le^ • HHfi zoprrfilni i\sHrr\ z varnostno zoponko ^ iif^dr^ štabih« torodi upo^ke Poworstrop ^ Ar v Suho opol na rana zo pse UM i {if. lO.-iO. 10.) Zelie flt^iMrano mri^ I ctfli Zi kf 40,2i . tÙ. • SO. to.j Bele hrizanteme 0\i em;VlO «m lini 21 kil iTTT^i Öeffect Tekočina zo pranje vetrobronskego stekla • zimsko ft9. IC. • iO. fO.f irdai m (htorl^ m v po^ koiählu v f biđiri, eMf** ro $6 .d8 boda prt MytoàiwiM6vdÌM^ VM CT» wWo w tiđJto brw ^Bwrivia Udì d.o.o.k.d www.Bdl^i V/SA ♦ n JMlh Mš^m 14 RADOSTI ŽIVLJENJA info (g^g'glas.si GORENJSKI CIAS torek, 30. oktobra 2007 Setveni dnevi november 2007 Ugodno zd 1.če 2.pe 3. so 4. ne 5. po 6. to 7.Sf 9. pe 10. so . ne 12. po 13- to 14. sr 15. če 16. pe 17.30 18. ne 19. po 20. to 21. sr 22. će 23. pe presajanje j)St do 14. ure, od 15. ure plod plod plod plod do 10. ure, od 11. ure korenina korenina cvst Korenina « cvet cvet do 19. ure. od 20. ure st st list üstijQ 10 . od 11. ure c^od. konec presajanja Ob 3. ut ig) ploü plod korenina korenina do 11. ure. nato — cvet do 10. ure, nato — do 16, ure, od 16. ure cv^t cvet cveicJo 10. ure, od 11. ure list cvet list do 11. ure. od 12. jreplùd pìod do 12. ure, nato 24. so I 25. ne 26. po 27.10 28. sr 29. če 30. pe , od 14. ure korenina korenina do 18. ure 11. • 15. ure korerina. od tS. cvel. zač^k presajanja ob 13. uri 3 cvet cvet do 9, ure, od 10. ure list plod Podatki fQ z devcljenjenj ovto^cc iz srtveftego prini/iika Manje Thun 20 reto 2007 kr se ¥ Shveniji 'zdaja v neskrojiani oblih loMbc Ajda. Vnđengc. ul.: 01o/ 4J Legenda korenina, cv«L list pkxJ, neugodno. pr«sa]9nje GG ' ftaroCnine m Gorenjska 96 MHz RADIO Z A raoovedm Povsem novi knji^ v an^läni. ki ju lahko podarite sorodnikom, prijat^jem a(i gostem večno IZ tujine StOUEN/^ "i m Kranj Slovenija za mlade turiste Redna cena EUR, za naročnike Gorenjskega ^asa te^EVR. Prodaja in naročila: Gorenjski gias, BleiwcisoiHi cesta tel: 04/203 42 47 aii e-poita: narocnine^S^g-glasji. Kiii^ cdlikufe bc^to slikovno gradivo in prijetno bran|e, priročen formai m 36 bojvnih strani in ovite k. Več o krìiìgah nà! www.z^kiad.si Gorenjski Glas Za ^as btktimo ioi Kumina Boris Bergant kiihinji, dodajamo jo iahko tudi jagnjetini, marinadam za žar, kot začimba pa je zelo priljubljena tudi pri slanem Kumina je aromatična enoletna ali dvoletna rastlina, ki zraste do meter viso- pecivu ali kruhu. Kumina ko. iz njenih cvetov se razvi- iina zelo izrazit okus, zato jejo temno rjava, podolgova- dodajamo ostale začimbe le ta, 4 do 5 milimetrov dolga, v majhnih koliänah. Mlade srpasto upognjena semena, kuminove lističe pripravljala jih v kuhinji uporabljamo mo kot prikuho, kumiiiov režite na tanke rezine. Og- no omako ter s tem premaži-kot začimbo. Velja za najsta- koren pa pripravljamo tudi njevaren keramični ali ste- te krači. Nato krači pošujte Krompir olupile in ga na- jem, kisom, kunùno in soji- rejšo evropsko začimbo, saj kot zelenjavo. so v Švici semena našli v pet tisoč let starih arheoloških najdiščih. Še prej pa so jo uporabljali v Egiptu, od koder tudi izvira. Pri nas jo je kleni pekač namastite z mas- še s sesekljano čebulo in jih lom in ga obsujte s seseklja- postavite za nekaj ur v hladilnim česnom. Tretjino krom- nik. Kislo zelje naložite na piija položite v pekač, začini- pekač in vanj položite krači te s soljo, kumino in poprom skupaj z marinado, Postavite Za 5 oseb potrebujemo: : ter potresite s tretjino sira. v na 180 stopinj Cetija ogre- Zeljna solata s piščancem, papriko in kumino motno najti samoniklo v na- rdečo in i zeleno papriko, i če- Prekrijte z naslednjo tretjino to pečico in pecite eno uro in ravi ali pa jo gojimo doma na bulo, pol ve^e bele aH rdeče krompirja in postopek nada- pol. Vmes kraÜ večkrat pre- vrtu, Cele rastline med jutra- glave zelja, 30 dag piščančjih ljujte, dokler ne porabite vse- lijte z juho. Nazadnje krači njo ali večerno roso trgamo prsi, i navaden jogun, 3 žlice ga sira in krompirja. Zme- narežite na kose in jih po- julija in avgusta. Semena se jabolčnega kisa, pol žličke mie- šajte sladko smetano, mleko strezite s sočnim zeljem, ki v petih dneh popolnoma po- te kumine, sol in ^eže mlet po- in rumenjaka ter preliv ena- je nastalo med peko in po- sušijo in dozorijo, iahko pa per jih posušimo tudi v peäd. V komenio prelijte po krom- Ijubnim krompirjem. pirju. Pedte 40 minut v na prehrani največ uporablja- Piščančje prsi solite in jih stopinj Celzija ogreti pe- Goveji file s čebulo mo posušena semena, ki jih v ponvi specite ter jih pusti- Čid, nato temperaturo pečice kumino ponavadi zmeljemo ali stre- te, da se ohladijo. Oprani pa- zvišajte na 220 stopinj Celzi- ' mo zaradi neprijetnega griz- priki narežite na trakove, ze- ja in površino v 15 minutah Za 2 osebi potrebujemo:, z Ijanja. Cela ali že zmleta se- Ije narežite čim tanjše ter ga zlato rjavo zapecite. Jed lah- zrezka iz govejegaßleja, težka mena lahko kupimo skoraj v takoj posolite, čebulo nareži- ko postrežete samostojno ali po 20 dag, 20 dag čebule, 1 žli- vsató treovini, v dobro zaprti te na kolobarje in vse skupaj posodi pa se ohranijo tudi po več let. Kumina ima znaČi- zmešajte. Na krožnik naložite zelenjavo^ nanjo naložite pa kot prilogo k na žaru pečenemu mesu. co olja. 5 dag, tnasia, pol žličke mlete kumine, j dl sladke smetane, so/ in sveže mlet poper. len močan, sladek, nekoliko na makove narezana piščanč- Pečena svinjska krača z oster ter za spoznanje gre- je prsi in prelijte s prelivom, medom, kumino in nak okus, z njo začinimo ki ga pripravite iz jogurta, kjslim zeljem težje prebavljive jedi, kot so kisa, kumine, soli in popra, svinjina, zelje, golaževa juha, pikantne enolončnice cratiniran krompir vseh vrst, omake in krompir- g kumino j eve jedi. Veliko svetovnih kuhinj jo je vzela za svojo. V ponvi D a olju z obeh strani poljubno opedte solje-no in popoprano meso. Postavite ga na ogret krožnik in yvt^Vfei krači, 1 čebulo, 2 žlici ga hranite na toplem. V po- medu,} žlice olja, J žlico ja- nev dodajte maslo in na bolčnega kisa, 2 žlico sojine njem spražite na tanke rezi- Zo 4 osebe potrebujemo: 1 kg omake, j žličko mlete kumine, ne narezano čebulo skupaj s Za 4 osebe potrebujemo: Vzemimo samo maroško, kuhanega krompirja, 1 strok sol, si'eže mlet poper, i kg kisle* kumino. Vse skupaj rahlo špansko, indijsko, tajsko, česna, i žlico masla, dag na- ga zelja in 2 dl mesne juhe za solite in popoprajte ter zalijte s sladko smetano. Dobro vzhodno kuhinjo in portu- ribanega poljubnega sira, sol, zalivanje. galsko, kjer se kumina po- sveže mleti poper, 1 žličko mle- prevrite in obložite meso ter javlja v neštetili različicah, te kumine. 0,51 sladke smeta- Svinjski krači solite in po- postrezite s solato in pire Zelo pogosta je v mehiški ne, 2 dl mleka in 2 rumenjaka. poprajte. Med zmešajte z ol» krompirjem. ZELENO IN CVETOČE Igor Pavlič Grmovnice v vrtu Jesen je zakorakala že v cvetovi so beli, dolgopedjati svojo dnigo polovico, poletne in v latih. Plodovi so lepo rde- rože so odcvetele in vrtovi se či. jajčastih oblik 2 ostanki pripravljajo na mirovanje. čašnih listov, ki dozorijo v Ob suhih dneh je zdaj čas za zasaditev grmovnic, če ste si zamislili nov vrt. Grmovnice v vrtu so vedno dobrodošle in lepo dopolnilo k cvetličnim zgodnji jeseni. )e tudi zdravilna rastlina. Navadni ognjeni tm je razvejan, tmat grm z bleščečimi listi in belimi cvetovi: ima gredicam in tudi zelenicam. strupene plodove, vendar so & Najbolje se ukoreninijo in zelo mikavni za različne šop- najlepše odženejo, če so po- ke, V jeseni dozorijo v kori- ^ sajene pred zimo. Ker je izbi- no rdeče plodove, s katerimi ra velika, lahko izberete pred- polepšamo jesenske dekora- vsem take, Id bodo v ambient dje. Tudi navadne šipke sa- mi listi v socvetjih, kasneje skainruj, kissvojoškrlamo vašega vrta pričarale nov stil. dimo zaradi plodov. Spomla* nastanejo plodovi z rdečimi barvo zelo popestrijo vrtove Med zanimive in tudi ne pre- di cveti in zelo diši, ko pa glavicami in kasneje usnja- v teh jesenskih dneh, preveč velike grme sodi napri- plodovi na koncu poletja do- tim semenjem. Plodovi zori- den odvržejo svoje listno mer navadni glog, ki zraste zorijo, jih lahko uporabimo jo od julija do oktobra. razkošje. Odločite se po do u metrov, obrezujemo ga za čaje ali marmelade. Na- Vedno boli se pojavljajo prostoru, ki ga zasajate, in lahko v grm ali drevo. Ima vadna trdoleska zraste okrog grmi z rdečimi listi, kot so po vrsti zemlje, v katero grm dekorativne, nazobčane liste, pet metrov z lepo oblikovani- vse vrste javorjev, rdeča !e- posadite. ZAVOO RS ZA ZAPOSLOVANJE • PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM (m/ž) OCL M3K1JCA 2 uit ai^ncoft m vaofkvas kmu >0 v. «s m htulortt s p kla^^^okfwu ? C»ST0CA 000 UUEUUiV^iS^ TRLt« imor Ofi^ l£9K0VSK S fl OUH^eS SK tOK* ?II07. fiw«: s p doüft^i» «Avu «nor ISS SEr?^?r$T!w 0,0 0, GfiSFCSVrSU i uueuM ?41107 owex doo poorecas umoćb POW, OCU^ ^ni.O? MATASA rvANUälC s p P0KRE2JE NAKLO l.1l£7,iWt4HAfl.OOO, UX^ ic 110'^ rfìwc s p cmv&c «o obrežje 0SA9Vh0& 120BR ; 11 o/. um o o o iq, uubljama eita7.a),6.fuakt.ooo, bedifut anoflgja p0c»ecwi s p J hrovatas kflalo icn07, &T 0 00 TRS» i " 07, MJEt^ D ff o, v »iCJMUi^ 0, J^S^NCE i IT C7,'^n&OC iMtON s p ^KXfl 7 (I 07 0Đ MMhlgrO jlTEM o o o, WSftOZ PCO Kf»/AVC^m ^iior.oahusnugsecsp 9,pouv«kad uxo 0,00 $0CSKA1$ S^ lOKA oeocl usti 711 cr.jelcmca oo,Hftsi pfWJOR voznik ccst, mot. vozu •aiharsupoh S3'0 0r,c&00 rtlMXCMrcSKA » UV^UAKA eiTo; uiij^MjoASf cmrsCC^'A SRSÀJE eno; 2H4NS ooo.flfn« i? scidka soeAftci 30l9 0r.c$c0 ERAKKC^ANSKt$ UUGUAra LTSAR ^ncrsAhOVf^ 000 u VAONO^« i. KAAM SIA ir^Aft 3110^ li8£r doo loka 6ĆUIICAR ? 11 oM»u nc^'jass mac 111 o? ctjor f eepgflil s bomiajesek'ce M«nKC »\ 100^ BC rifUCLO, STTWiru 99,KUOO cvttucaft ? 1107:/Urs KOS s p C mcpJK.mui J1107, AG&MVIA m S£FMS, 0.0 0. SLOAr«SKI TFtG KX1WV MtWi ;ilC7 UATICKRĆSP HUE» yi2Aft 3010 0/ m50aa,0 0 tksvoeocc? 2pi ;ii q; saning «frcrhcrioim. o o o m won^ 1 KftMJ 71107 iffiOJA 000 M VA>OAi KJVUil 10 it o?. sgp TEMSIK. o o aiiMUC ? ^ lcm 1« M 07, sTiMisiAv jEzeAsei $ p. zc sitka 97 ZAS^CA KUUÒAVhl&kIt it n07,?theuhg 00 0 pi^miev* ^se^«cur 08lfk.mmn w o 07, ökm d d ijjbluu4sha ?« a, lavo tOG*fT1UC( 000 POSLOMHACÙNAa<1 S&tCUR iVTOKL£Mf! 30100;,AjfToun, M vAC«iovA0 rflMj vuuc 71107. 0*JICKIN7INIRW6, 000 PBEDUOST POuWE KU SK LCKO STMUKIK «11,07 PPAtPeČWiK,0 00,STR»HlK;3l 31107 mrSSE^KRUPf» DVG OVIGAIA OOO, tfi(W,\9 TRZIN STROJNIK ; 1107. flOvKA, O O noftCSM se, lOKA AVTDHEWtlK 'tiOT'AGOAMTARMAKLO DOO Ul 80 m^^^ROT. MKiawao 3010 07 M \filONOVA8 KfUNI ELEVTK ENEBCrDir ^ t . o: ZDfU^IO? S P. Z9 OOLW? OBMT, ELfrmiPCAR 2n07 XIO'A» O O, KIWCEM S8, SK U3M ELSirm ELfKTnOMlK 21107 OfWT^ 000 SKQASAM) H«iJDNA SlVUA ? 1107, ATQU IRdC, O 0.Q, POT NA PCUE Sd Tftììt ir/tMWMt $0 10 07,00£JA9K IOM,00 iCCfHtEMU. SK, LOKA ORAflĆAR e 11 07.GGAčHJSKfTISK 00 M UUMCMS, müfi 1107. UUKAR UUiU^ s p, LOŠKA 11.2SÌI 71107 KASTtfU UUii7%9Ć S P., THOVA 1011 07. SiUEŽAMA K02JH SP C NA BRDO «7 KRVO TCSAR U1107. SCP 1t>«iK. O D StiMUC 2 SK LC»U ZlfiAR ?n07 SAMOVA 0 0 0,».« VAOKOVA I.KftVU unö» SCPTJWK.OO STARAC ? Sc LC*A POUìC, POOOV CN TUKOV ? 11 o^ DICA 00 0 swlzmiska >A SL/iP? TR2C VOZMK / AVTOMgHANIK ».iq.or, SCOWAfl wp s P. PR«CHA ì». Kftwj »to07 PGSKSK LOKA OOO QtiZHCit àfC LOKA 71107: VX»W 000 MOCSEKOVA » A. LU8£C>1A lOl107,^WOZUECSF■ BRGNICA U. «llO^.SG^'TtHS'KDO.SlAAAC iSK lOW PftOOUfOEC t« 11 07.Ai/APET,000 ,ifTAU&KAnuueUiWA dD 1007. UfiSuP&flklAAKET C Z&£ZAfUEV « B, JE- SEKtC£ 7ii07.nvsPCAr$usHOH.ooo earOćEvAia, PCKAAKAUtUi 000 PCTUINKAAjeVA < KlSOVEC »D1007.SKG 0-0 STElfTCSUi 0, KAWWfC 931007 Snj), ?TE WAR!E ALK MhES 9 A TldC ni07 mXMUK) 1 0 00,2APUZe 10 B K- GUK2£ » 11 C^wn e, 00 0. SRNIXEVA » u-CftJUCE HUHtf 711107 AKASSr OOO.GOl>WUOOa4'K iQn 07, AR£SS, 0 0 0, Ü^SHARtCVA Sé, UUBUAM 3010 07, C^ fRANKOPAMSKik9. UlA^ S1107. IXX^TEAM OOO AU8R0?PCO KFMVC&A ai CSfViA NATAKAR ?|ilOr MASSY.DOQ,aiLNiKU.dOlWK 911 07 GRfOORUF^S P PC08REZ.E 1S.N410 A 11,07 jz nxniQi^c, OTOKI 9 A. 2El£2m 3010 07, KJULJCVtUlGHCM 0 0 0. OASISKA », ŠENĆUR $11 0^ tiUi^TEAM OOC AUa^ POO 31, CERKUE POKLIM» 17 ti 07. ilOEMI, D 0 0. SAV^ LOKA IO, nWU ;i(07 AUCCO^A 0 00 öh«6(fVAiä0 u< tfwil 2 11 07 SMtfilA WCllTEK COUMKV OOO. 2- OM$A 17 » ffxèmt, 301007, ERJH 00 0, Sf) VIS SA VAS V BO-KUi S n 07, HTF ALPtf<£A, 0 a BOKVSKAM.KR 301Q07 LUStK» PftWC S P. GOSTSCSI, SK LOKA 30IQ Q7, UUfM, 0 0, 1, DOUŽALE SII C7, MftWOOO liWC^^C 101107. HTi«, 0 0 0. 34, l«M07 NEST), 0 0 0, njéTAL SK lOKA g ti07,piUj:^,o.oo,MHOvćE4$ CWLE 10H07 POWO TtHTM«, o o o, 2AL« «CN* 71107, »HiRSPAP KRUU JEZERSKAC 9W,KMNJ S1I.07 TAjOt&N 00 0, AMSPtO; PCO KRVAVCEM 31. CCIMJE ?l 1107 0 00,Z& J£;^ERSK062.Z6 jesrsko LESARSKI TTh ^TROJfilTEH, ?J 110^ TTMK, O O O, POSK^Ht CONA A <1 9 »07 &MCPM.OOO U VAOtlOVA i KflAKj ELEKTItOTFHNIK 30IC07 F$£ArA.OOO,OOflSH.eM)9 »MU OfUOB DELOVODJA i(ii07,$G?TrHN« 0 0 SUAAC 7 OfUOfteNI TgH, 2 ii 07 JCTA DOO,2G STTN.'flSA ŽABNtCA ?110' \fmitn0HK. DOO M V'tfiKOM 1 KfWiJ KOWeRCULH I rSH 121107 UOKACOU 0 00,KAPUOhSKITAG3 SK GOSTINSKO fUn, Tf H eno; J2rVCrrrtMC,OTOK)92BL£ZM0 ini KUHACeSTVA ! M 07, sa JESENICE HTCW II?, jCSOtCE CKONOUSt« KOüERC. rtu 3^07,MIURZA?r0PST\O 000 PWmZIMSKA 19. ÜUeUMA POSL SBKfìrrAfl. NUN 30100^ KREAK o00, 00(%Hj5KA 30, »mo 70RAVSTV£N I TEH Ml 07 2AS Z0B020A OSfO UATLlA K NMOVA a »ftClA TEH ZOIVWSTVEIS NEQE 9lt07 eOLNlšM^ OOLW :3a, 3kt07 ncr DOO MLASM tOO.liAMJ sneoHM moK, Au spu izoftfi, ?1M o?, SK* D O o, 20 jC2EF5>0 v, zÜ«SMT4 n2A VlijASTSOK. IZOBA $1107 OAROUhtSe 0 00 CEANUE PROP. AWLftCiNS 07, OS PMCM «3 SfNOA UNIV, DIPL Mt AR»iniKTUff E 311007 APTSIUOO D0 0,5PCCPUS< OkAJC OH MBOtC^Ng $n07 OZG ZS£Sf^CE TnOMi78 JESCWCE i7MOr,0;0 20KFKKJ.GOSPO$ifT%KA 1D KAVU Oft OCNTALKE UEO«:aKE ;9I1C7 STtmC LDKA 171*07,020 II 07 azfi zosNA pciiKurmA Ktwu, (ìOSROTftBKA e, WMi OIPL ueo SESTIU ?1I07 GGP AIWU, »QOmCCW a A, KiWU ?1lor SOLNi$f«tCA OOiuK, I30U<1K OOCNIK OR MEO SPEC SPL MEVC^KE »U07,0Zi3Z09K U^KA.STAMC *0.SK LOKA OR. MEO, SPEC. PBC^ATRUg 3J107,OK,ZOS«.Ü)KA.SrAÄAC 10, Ste LOKA UNIV. DIPL SOCUL>II PEDAGOG ?ii 07. VtQOWi 2VPOO KFIANJ, SCUPTTSRSKA X xnAw VISOKOŠOLSKA STROK, IZOGR. »i007. PihPRO C, DOO SLUWiKtfSKA 3. 00M2*U 91107 UESThAOSĆmKAiUO SLOVAKI TRG 1, KfCAW PTMU cMM'u (Tittä o()(8vUane pi podal» ZMKIA AS lAMMewv«, ZATM» D'omm otte objđ'l|S«ia y^ ^iv I3W imii pr»qlMiio*li eb>t« PWf«'lA ^ POAtwHAjo M o4a(»id u đolać»A in. {4htt^9n« iikutrijp, pqmIhi« TAMja IA TIB rMilH drijf» MMirrf, VitMvidini «i marqMoti poArtJ M MspiM, • rtA efbviiS MmeénlK ilitfb In uiMev u d smeri (blagovni manipulant. prodajalec) ler vsaj 3 n>esece delovnih izkušenj Tc^čna Grosist. d o. o . Tobačna ubca 5,1000 LjiJ^na, prijave zbirarrvo dO 4. 11. 2007. Več na wvAv.mojeds lo .oom. Samostojni strokovni sodelavec Zd raòunovodstvo Skupine m/ž (Ljubljana) Na odgovornem, omenjenem delovnem mestu, bo vaša glavna n^oga skrb za enotno uvejanjs računovodstva ter pripravo račuriovodskih (Zka?ov v SKupuni KD Življenja, Od VII smer računovcdstvo/finaj^ce, rkajmanj S et delovnih izku* lenj na podmcju računovodstva v najzahtavnejs obUk;, dobro poznavan)6 slovenskih in rrrednarodnih računovodskih standardov. KD Žr/tjen;e. d, d.. Celovška cesia 206.1000 l.jubijana, prijave sbiramo do 24. 11 2007. Več na www.moiedelo.com, Samostojni strokovni sodelavec za standard» in davke m/ž (Ljubljana) Na odgovornem, omenjenem delovnem mestu, bo vaša glavna naloga podrobno spremljanje spramemb na področju mednarodnih računovodskih standardov In davčne zakonodaje ter drugih zsKonov rn podzakor^kih aKtov s po-dn:čjddeia ler implementacijo i» teh vrtdèa interne poslovne pnscese. Pričakujemo: Vil stopnjo ekonomske izobrazbe, srrter računovodstvo/finance, aktMio znanje angleškega jezika.... KD ljenje, d. d,. Celovška cesta 206,1000 Ljubljana, pniave zbii^mo do 12. 11. 2007. Ve6 na www.mojedelo.com, Samostojni komercialist m/ž (Ljubljana) leto delovnih izkušenj na enaksm sli podobrvam maslu {lahko pripravnik), samostojnost, vztrajnosi ciativnost n pozitvno r^aravnanost. smen, i delovnem , samoinl-in , in(o@mo]9delo.com osebno ur^enost, tet^nično spt^tnosl in irrteres za tehnično področje, poznavanje MS Otftce, znanje angleškega jezika ter vozniški izpit kat, 6. Zaposlitev zd nedoločen čas, U3 birod.o.o.,Trp'hčevaurica96,10OO Ljubljana, pnjave zbiramo do 22.11. 2007, Več na www.mojedeto.com, Kadrovski reterent m/ž (Krenj) iščemo kandidate, ki so računalniško pismeni tioe, Jnte met), komunikativnost, organi za lastno organizscrjo priontet, organizacijske sposobnosti usmenanja rzbramh delavcev vodjem prcnektov n ocenjevanje njihovega dela v sode ovanju z vodj projek-lov, pripravljenost na timsko delo In {^časno opravljanje dota v ljubljanski poslovalnici Hnbdr*Blesk, Kranj, d, o. o . Savska cesta 34, 4000 Kr^nJ. pojave zbiramo do 11. 2007. Več na www.,mojedelo.com. Voznik tovornih vozil m/ž (Kranj) 27-članski kolektfv zaradi povečanega obsega dela potrebuje nove sodelavce. Iščsmo vosnika tovornih vozil z voznk škJm dovollenjem kategorije C lA E, rrK}žru>3tjo prklobih/e Ik cance za prevoze, Predr>osti so dovoljenje za prevoz nevarnih snovi ADR, izpit za vtličarja. izpit za upravljanje s kamior>-sKlmi dvigali In ekološka ozaveičenost ter osebna urejenost. Ekot, d. 0. o.. Laze 18a, 4000 Kranj, prijave zbiramo do 7,11 2007. Već r«VHWW,mojede!o,com, Sodelavce za delo v razvojnem oddelku m/Ž (ŠKofjs Uks} Izbrali kandidati bodo opravljali sledeča dela: prevzem in spoznavanje dokumentacije, tehničnih podatkov« pojasnil In navodil za delo, proučitev dokumentacije, iskanie variantnih konstnjkcijsKih r^éitev in tehnoloških možnosti ter izbira rešitve, sodelovanje s projektanh pri definiranju uporabe stan-dardnjh delov, konstnjiranje izdelka, . Indr^at £ieKtromo-toni, d. o. o.. Rexroth Bosch Group, Kidnč9va 8>. 4220 Škofja Loka, pnjave zbiramo do 8, ii. 2007 Več na MVW, mojedelo.com. Cvetličar m/ž (Tri tč) Za delo v nasi cvetličarni v Tržiču iščemo cvelitčarko/cvetličarja, Pncakujemo kandidate/tke z izkušnjami pn ddlu v cvetličarni in s cvetjem ter končano tnletno srednjo šolo. Nudimo zaposlitev za določen čas. kasnsje možnost poda-ijiania delovnega mzmorja za nedoločen čas. poskusna doba pa iraja 3 mesece. Delo se opravlja v Tržiču, v v9Č iz* monah (dopokSan/popoldan), Cvetličarna Spaans. Trg svobode 18, 4290 Tržič, prijave zbiramo do 8,11.2007. Več na VAVW, mojedeto, com. Mizar m/i (Medvode) Za de^o v novi sodobni miza/ski delavnici s sodobnimr mizar* skimf CNC stroji zaposlimo mčzarja Zaposlimo tudi tapetni ka z delovnirru izkušnjami v tapeinišlvu za tapeciranje pisarniških stolov. Pncakujemo fl.-Vi. siopnjo izobrazbe ustrezne srneri (lesarska oz. strojna smer), najmianj 3 leta delovnih Izkušenj, urejenosi In delavnost, Zaposiifev za nedoločen čas. stimulaKvTui plača, pnjeten kolektiv. Hit Preless. d.o,o„ ŽJebe 1, 1216 Metfvode, prijave zbiramo do 9. 11, 2007. Več na viAvw, mojedelo.com, fO m 4> Dvakrat hitreje do potovalnega kompleta izdelkov torek 30.10.^ e re O « tli C ž cn 10 € - 2 točki, 20 € ■ 4 točke, 30 € - 6 točk, 40 € ■ 8 točk, 50 € - 10 točk,... À i6 REPORTAŽA info(S>g-glà$.si GORENfSKI GLAS torek» 30. oktobra 2007 Presenečenje v Wolfsbergu Jože Ko§n)ek ro mestno jedro. Območ ob tej cesti je najstarejš V enem od najlepših in mesta z znamenito Bine najstarejših koroških mest gasse, ki je najstarejša m Wolfsberg v Labotski doli- na ulica. V bližini je trg ni/Lavanttai prirejajo v petek, noritenplab s samostan 2. novembra, edinstveno pri- v katerem je sedaj me reditev "nočno nakupova- galerija. Izjemno doživet nje",kibo,kotpravijoorgani- tudi obisk Hoher Platza zatorji, tudi "praznično in sokéga trga s prelepimi s sanjsko". Tamkajšnji lokali, mi hišami, ki poudar od trgovin do prijetnih so- zgodovinsko vrednost s stihi in kavam, bodo v času, ko so običajno zaprti, v petek ga mestnega jedra. V delu mesta ima sedež o šele zaživeli. Med 17. in 22. na, v bližini pa je najstare uro se bo na dobrih 30 tisoč zgradba v Wolfsbergu kvadratnih metrih predstavi» rische Haus, lo 250 trgovcev, razen tega je Ta del mesta z Visokim mesto zanimivo tudi zaradi gom preseneča tudi z d zgodovinskih in kulturnih mi znamenitostmi. Ta sla poznogotsko renesa znamemtosti. Za obiskovalce iz Slovenije okno in romanski ulični je dostop do Wolfsberga eno- niki. Sredi visokega trg staven. Z Gorenjskega je naj- so leta 1718 postavili 5 m hitrejša pot preko Velikov- visoki spomenik, ki sp ca/Völkermarkta, s Staj er- nja na takratno hudo epic skega pa preko Preval) ali mijo kuge, ki je priza( Dravograda n a prej do Wolfs-berga. Z avtoceste je najprimernejši vstop v mesto po berg, ga obiščite v pete Johann-Offner je vi cesti sko- novembra. Pričakujejo zi stara mestna vrata, od ko- prijazni meščani zaniirt der ie Čudovit pogled na sta- mesta. mesto. Će želite obiskati W Nočni sprehod po ulicah Wolfsberga je za obiskovalce posebno doživetje. Tudi Londonu sije sonce Čeprav mnogi ob misli na Anglijo in London najprej pomislijo na dež in dežnike, nas je Corenjke tri dni skupaj grelo jesensko sonce. 'ina Stanovnik Po "netipičnem" angle- puloverji s provokativnim ............................................................................Škem zajtrku (Angleži najra- napisi, ne manjka pa niti po London, prestolnica Zdn;- je zajfrkujejo fižol, slanino, nudnikov hrane in pijače ženega kraljestva Velike Bri- klobasice in jajca, me pa smo Sončen dan, poln raziskova tanije in Anglije, se nam je si privoščile kruh in marme- nja, smo zaključile v Lon študentkam že dolgo zdela lado) smo se naslednje jutro donskem Hard Rock Cafeju Čudovita ideja za krajši jesen- najprej odpravile na ogled Ta se namreč nahaja v sre ski izlet. Mesto so ustanovili Nothing hilla in Bucking- dišču Londona, točneje na terem je moč kupiti različne Rimljani že davnega leta 50 hamske palače, uradnega do- ulici, imenovani Old Park modele majic, puloverjev, pr. n. èt, pod imenom Londi- movanja britanske kraljeve l^e, že od leta 1971. V njem kap ter Številnih drugih spo- nium. Že takrat je bilo sre- družine od leta 1837. Kraljeva najdemo izjemno b<^ato ko- minkov z logotipom slavne- (^šče rimske province Brita- rezidenca ima vsega skupaj lekcijo glasbil, oblačil ter ga Hard Rock Cafeja. nije, kasneje pa je postalo kar 775 sob, od tega iO sob za ostalih spominkov, ki so jih nis Joplin iz leta »967 ter keramične maske z ročno posi ikavo Alicea Cooperja, Donne Summer, Boyja Geor- ga in mnogih drugih- Poleg bara najdemo tudi bogato založen Hard Rock Shop, v ka- Po kratid noči smo iz sonč- glavno mesto Britanskega imperija. Danes v njem živi več kot sedem milijonov pre- uradne sprejeme, kljub svetovno znani rockerski nega in prebujajočega se Lon-temu pa ie v lasti kraljeve glasbeniki podarili baru. dona spet poletele proti me-družine poleg Buckingham- Med najbolj zanimive ekspo- glenemu mariborskemu leta- bivalcev in je znan po mno- ske palače še veliko drugih nate zagotovo sodijo kitari lišču. In nihČe nas ne more gih znamenitostih, za katere domovanj, ki javnosti niso Erica Claptona in Lemiya veČ prepričati, da je London smo menile, da so vredne toliko na očeh. Kravitza, črni pleteni šal Ja- najbolj znan po dežju. ogleda. Tako smo si tri prija- Seveda si nismo mogle teljice preprosto preko inter- predstavljati obiska Londona neta poiskale prenočišče v brez vožnje s "Tour busom". enemu izmed mnogih hos-v središču Londona in z Dvonadstropni avtobus nas je za 19 funtov popeljal po nizkocenovnim letalskim centru Londona, kier smo si prevoznikom (povratno kar- pobližje ogledale vsem dobro to je moč kupiti že za cent, znani Big Ben, Tower bri- skupaj z letališkimi taksami pa nato prevoz stane okoE 20 dge, Trafalgar square, Tower of London in še Številne dru- evrov) iz Maribora poletele ge znamenitosti. Prav pose- proti londonskemu letališču bej nas je navdušil London Stansted. Nemudoma, saj Eye, ki je ena izmed novejših smo za potepanje imele na londonskih atrakcij. OdprU voljo le slabe tri dni. smo se so ga leta 2000 v sklopu odpravile raziskovati mesto, praznovanja novega tisočlet- Najprej smo si privoščile ve- ja. Gre za ogromno kolo, ki čemi sprehod do znamenite- je visoko kar 135m in vam v ga Hyde parka, kjer si Lon- pol ure omogoä panoramski dončani pogosto krajšajo pregled mesta z okolico (ob prosti čas s posedanjem ali sončnem vrememi sega raz- tekom. Nato smo si ogledale gled vse do 40 kilometrov eno največjih veleblagovnic oddaljenih vasi). Vstopnica na svetu Harrods, ki je ne- stane okoli 15 funtov ria ose- dvomno raj za nakupovanje, bo. Veleblagovnico obišče tudi Pot nas je nato vodila proti do300.oookupcevnadan,v Camden townu. Ta predel njej pa je zaposlenih več kot Londona je znan po Camden 5.000 ljudi iz več kot 50 različnih držav. Vsako noč Lock Maiketu, tržnici z ozkimi uličicami in številnimi zgradbo razsvetli 11.500 žar- majhnimi h ft nie, zato si jo je vredno ogledati tudi ponoči. trgovin icaim s "second hand" robo, kiča- I stim nakitom, majicami in 81g Ben je bil točen kot švicarska ura. KftAN]. Korobln crsl.i U I. 04 201 68 60 ^ jESENlCe.. C. -Ib. ivl 04 Sftó 42 03 C^^X www.laslminutecentGr.sl Vt?L (nuil I . ' ' KRIŽARJENJE PO NIIU k TURČIJA iNPOĆrTNICEVHURGAOt^ i KRIŽARJENJE ^ PO SREDOZEMLJU pricaKUje\ Raziskujte gi skupaj z nami! . DOM. REPUBLIKA L ^lIZLETlJ 10. 11. 2007 MARTINOVANJE V PRLEKIJI IN ORMOŽU Letos pripravljamo praznovanje v jeruzalemsko-ormošk rtcah. Privoščili si bomo degustacijo viri s prigrizkom. Cena: samo EUR. 4 kUPOVEDUJEMO k 1. 12. 2007 MIKLAVZEVANJE V RUDNIKU SOU SALZBURG Cena: samo xo EUR. . NftroèiììU QoreiiWk9a& qìasa imajo 10^/e |>opu«l Prfj^ Agendja L ndi po td.: 04/235 84 20.041/^ 773 ali Gorenjski gÌ3s potei.: 04/201 42 Gorenjski Glas Gorenjska GG mali oglasi 04/20142 47, e-pošta: maliogla$i@g-glas.si www.g0renjskiglas.5i I [ Pred vhodom v Bue king h am s ko palačo je vedno dovolj radovednih obiskovalcev GORENISKl GLAS torek, 30. oktobra 2007 EKONOMIJ stefa n ,za rgi @g-glas. si 17 Zgodovinski dosežki v Acroniju Po dvomesečnih težavah 2 reorganizacijo Slovenske industrije jekla in prilagajanju ruski skupini Koks pripravljajo nove projekte. Acroni je dosegel zgodovinske rezultate, konfliktov z državo ni. St^ fan žargi Ljubljana • Leto zooj je za Slovensko industrijo jekla (SIJ) po letu 1992, ko je dilava poslala lastnik skupine» zagotovo leto najvećih sprememb, saj sta se izvedli privatizacija in reorganizacija, je uvodoma na petkovi novinarski konferenci opozoril predsedruk uprave Tibor Ši» motika. Za SI) to pomeni povsem nove izzive in možnost, da se lotijo projektov, o katerih si doslej niso upali razmišljati. Ruska skupina Tibor Simonka (desno) in Borut FranUr Koks je aprila od drŽave ku- tale. Na trgu se že pozna tudi konkurenca Kitajske, ki v Evropo izvozi že kar desetino svoje proizvodnje. V Evropi zato zoper njo že tečej o anti-dumpirjški postopki. V četrtek je nadzorni svet SI) obravnavaj načrte za prihodnji dve leti in potrdil oceno nadaljnje rasti. Že prihodnje leto naj bi učinkovale sinergije, nastale z vključitvijo v Skupino Koks, učinke pa pričakujejo tudi od izvedenih investicij. Prihodke naj bi povečali za u odstotkov, profitabilnost pa naj bi se povečala na devet odstotkov. V pila 55-odstotm delež in ima ti. Sistem je izredno zahte- 74 odstotka povečala za po- Acroniju naj bi z investidja- danes 72-od5totno lastništvo, ven, saj sloni na dnevnem lovico. Cisti dobiček po piatì- mi, ki so v teku, povečali pro- država je ohranila le kontrol- poročanju, in za uveljavitev iu davkov (za letos kar 15 mi- izvodnjo debele pločevine ni delež - 25 odstotkov plus so potrebovali dva meseca, eno delnico. Dva meseca prilagajanja Kar zadeva reorganizacijo, lijonov evrov) bo znašal 49 kar za 65 odstotkov, vred- milijonov evrov. Ves dobiček nostno pa naj bi se prodaja se bo v skladu s prodajno po- te pločevine povečala za 75 godbo za letos in še prihod- odstotkov. Dodana vrednost dve leti vloži) v razvoj, na zaposlenega naj bi se po- Nov položaj in lastništvo zato v treh letih načrtujejo za večala tudi za 65 odstotkov Pomembnejši nišni igralec je bila Skupina SIJ pred pri- pa omogočata tudi začetek 249 milijonov evrov investi- in dosegla 72 tisoč evrov. V vatizacijo.kijetrajaiakaršest izvajanja novih projektov, ki dj. Letos bodo investirali 65 Elektrodah načrtujejo 47-let, močno decentralizirana, ne pomenijo le izboljševanja milijonov, prihodnje leto že odstotno povečanje prodaje in za 51 odstotkov višjo dodano vrednost. močno regionalno (in celo tehnologij in povečevanja 105, v letu 2009 pa prek 80 politično) obarvana» kar je proizvodnje, pač pa se loteva- milijonov evrov. Zaposleno-preprečevalo reorganizacijo jo tudt projektov na nabav- sti niso le ohranili, kot to za- in iskanje sinergij. V maju, mesec po prevzemu, so izvršili koncentracijo nekaterih pomembnih funkcij na komercialnem in finančnem področju, v razvoju in pri investicijah. Holding SIJ je s nem trgu za preskrbo s strateškimi surovinami. Načrtu- hteva prodajna pogodba, pač ^ežav Z usklajevanjem ni jqo namreč postavite^' do deset tako imenovanih Steel centrov (po Evropi in v ZDA), kjer naj bi jeklo dodatno mehansko in termično pa povečali za pet odstotkov (predvsem v Acroniju in Elektrodah Jesenice ler na Holdingu). Težave s kadrom imajo na Koroškem, ker posebno pogodbo med druž- obdelovali po željah uporab- služkom na delo čez mejo. bami s tem prevzel tudi vso nikov. Skupina SIJ želi pre- odgovornost, prevzete naloge stopiti okvire nepomembne- Letos najboljši Acroni Na petkovi tiskovni konferenci pa je spregovoril tudi predsednik upravno-posvetovalnega odbora med Repu-judje odhajajo za boljšim za- bliko Slovenijo in rusko Skupino Koks Borut Franlar, po opravljajo strokovnjaki ga lokalnega igralca in se tako holdinga kot iz dmžb, sproti pa se usklajujejo z me-nedžmentom skupine Koks. uveljaviti pri nekaterih sped-fičnih izdelkih. Naloga tega odbora, ki ga določa prodajna pogodba, je usklajevanje interesov med našo državo in ruskimi ve- Med družbami S(J je najboljše - šimonka jih je ime- činsklmi lastniki. Opozoril noval celo zgodovinsko do- je, da ima odbor le posveto- Predsednik Šimonka je pri- Ugodni letošnji rezultati bre - dosegel v prvem poUet- valno vlc^o, pri Čemer imajo znal, da so imeli v začetku nemalo težav, saj so trčili ob navade decentraliziranih )u Acroni. Junija se je cena doslej pri usklajevanju med Letošnji devetmesečni re- niklja veČ kot podvojila, kar najpomembnejšima družbe-zultati so izredno ugodni, je močno zmanjšalo povpra- nikoma le dobre izkušnje. družb, uvesti pa so morali ce- Prihodki so se povečali za če- ševanje (največji proizvajalec Poudaril je, da konfliktov ni lovit, uniformiran sistem po- trtino, kar pomeni prodajo v Krupp je celo ustavil proiz- in da vsi iščejo optimalne re- ročanja, uveljavljen v skupini višini sedemsto milijonov ev- vodnjo), kar bo do konca leta šitve za razvoj holdinga SIJ s Koks, ki so ga morali prevze- rov, profitabilnost pa se bo s poslabšalo Acronijeve rezul- 3.900 zaposlenimi. Dokapitalizadja Skimarja potrjena Po večkratnih preložitvah so lastniki Skimarja, krovne družbe begunjskega Elana, na skupščini družbe e potrdili io,2 milijona evrov dokapitalizacije. Stefan ŽARG in denar že tudi investiral v Skimarja Igor Umek, ki je rov dobička na osnovi do- ....................................... razvoj tako zimske kot mor» pred nedavnim opozoril, da brega poslovanja Elan Ma- Begunje - Vsi štirje lastniki ske divizije Elana. Za odlaša- bi bila zavrnitev sicer dogo- rin, medtem ko bo zimski Skimarja: KAD, SOD, Tri- nje s končno formalno potr- vorjene dokapitalizadje in s del Elana zaradi pretekle ze- glav in KD. so po polletnem ditvijo so bili predvsem krivi tem nezmožnost vrnitve lene zime ustvaril 1,3 milijo- odlaganju končno le potrdili nesporazumi lastnikov v premostitvenega kredita na evrov izgube. Menil je dokapitalizadjo Sldmarja m zvezi s sestavo novega nad-se zavezali, da bodo do 15. zornega sveta, ki so ga v za-novembra vplačali svoj last- Četku tega meseca končno le Novi Ljubljanski banld prava katastrofa. tudi, da bodo v takšni obliki težko obstali, zato je potreb- Sicer pa je tudi ob tej pri- no, da lastniki oživijo pred niŠtvu sorazmeren delež od potrdili, predseduje pa mu ložnosti direkior Elana Mat- letom že začeto iskanje stra-10,2 milijona evrov. Tedaj Gregor GomiŠček. "To za jaž šarabon potrdil, da bo tcškega partnerja. Želijo si namreč zapade v vplačilo nas Se ne pomeni sprošče- letošnje poslovanje Elana v aktivnega lastnika, ki bo kredit, ki ga je Skimar najel, ko so se lastniki že načelno nosti, zgolj zavezo za nadalj- skladu z napovedmi. Skupi- podpiral načrtovani razvoj nji obstoj in razvoj Elana," je odločili za dokapitalizacijo, povedal predsednik uprave na naj bi ob koncu leta ustvarila za dvesto tisoč ev- in cenil vrednost blagovne znamke Eian. KRATKE NOVICE Ljubljana Brezplačni pregledi vozil pri Petrolu Iz Petrola so sporočili, da tudi letos v sodelovanju s Svetom za preventivo in varnost v cestnem prometu Republike Slovenije in nekaterimi podjetji omogočajo brezplačen preventivni pregled pred zimsko sezono. Vozniki lahko vse do 17, novembra med 14, in 20. uro na skupno 132 Izbranih Petro- bencinskih servisih preverijo tehnično brezhibnost jeklenih konjičkov in tudi sami prispevajo k zagotavljanju večje varnosti na cestah in v prometu, Pregled obsega predvsem pregled pnevmatik (obraba, starost, poSkodbe, ustreznost glede na sezono), brisalcev, hladilne tekočine (naprave za pranje stekla in temu namenjene tekočine), motornega olja, zavorne tekočine, svetlobnih teles • luči, ter merjenje bistvenih parametrov akumulatorjev, na osnovi katerih bodo vozniki lahko dobili verodostojno informacijo o stanju akumulatorja v nji informacije o akciji so na spletni strani Petrola. S. Ž. avtomobilu. Natančnejše io na bencinskih servisih in na škofja Loka Priznanja obrtnikom Območna obrtna zbornica Škofje Loka je v četrtek pripravila tradicionalno slovesno podelitev priznanj obrtnikom ob delovnih jubilejih. Podelili so 49 priznanj za desetletno ukvarjanje z obrtno dejavnostjo, i6 priznanj za dvajset let dela in šest priznanj za tridesetletno obrtništvo, Posebej naj omenimo dva dobitnika priznanj; Mileno Čadež, ki že 35 let izdeluje predmete iz plastike, ter jožeta Berčiča, avtoklepar- ja iz Poljan, ki slavi 40-letni delovni jubilej. Š. Ž. ponjave - XXL đig/fa/ni t/sk ?\srì9n. d.O. o., Ško/jd Loksi zsmiü razèirfive protzvoćn^» programa razplsula naslednji prosU delovni mesU: (m/i) GRAFIČNI TEHNIK - POMOČNIK Pogoji: - najmanj V. stopnja izobrazba • znanje uporabe programa COREL ORA W • vsaj 2 lati delovnih izkušenj • znanje angleškega Jezika - ndfančnosf in angažiranosi DELAVEC v GRAFIČNI DELAVNICI Pogoji: • najfTianJ iH slopnja izobrazbe • fotfn» spretnosti (m/ž) - motiviranost za 09I0 Po poskusni doùi 6 mesece^' vam nudimo možnosi nedoločen čas. Pisna dokazila o izpo/njevan/u pogojev skupaj z najkasneje do 16. 11. 2007 na naslov: PLANEN d.0-0. Kidričeva ce$ta 72 b 4220 Škofia Loka isom LEKARNA V BOROVLJAH LEKARNA ADLER APOTHEKE MAG. PHARM. JUTTA ROSIAN Borovlje - Ferlach, Hauptplatz 16 Tel. 0043/4227/2225 Fax 0043/4227/2572 email: adier@apothekeferlach.ai www. apot hekefer 1 ach. at NaroČila za zdravila sprejemamo tudi po telefonu in faksu! Zdravila iz NEMČIJE vam bomo preskrbeli v roku enega dneva) «mA pokličite nas, GOVORIMO SLOVENSKO! f t f i8 KMETIJSTVO cveto .zaphtni k @g-gUis si GORENJSKI GLAS torek. 30. oktobra 2007 ! creator DEŽURNE PRODAJALNE 31. 10. 2007 enota nasov čas obraiovama Občina Bied $P Ljubljanska A SP Ljubljanska 13 a Občina Bohinj TC Bohinjska Bistrica SP Ribčev Laz SP Stara Fužina Ljubljanska 4. Bled Ljubljanska 13 a. Bled 08.00.12.00 07.0D-12.00 Trg Svobode 1, Botifnfska Bistrica Rkbčev [22 49. Bohinjsko Jezero Stara Fužina 57. Bohinjsko Jezero 08.00-12.00 08.00-12.00 08.00-12.00 Občina Cerklje na Ooranjakam SM Gerkfie Scenska c. 10 08.00-12.00 Občina Domžale HM Domžale SP Domiale Cesta talcev 4, Domžato Kolodvorska 3 09.00-13.00 oe.ocu^.oo Občina Gorenja vaa - Poljane S P Gcfenja vas SP Sovodenj Občina Gorje SP Zgornje Sorje 80a Zgornje Gorje 60a Občina Jesenice Poljarìskà cesta 65 a. Gorenja vas 08.00-12.00 Sovodenj 42 08.00-12.00 MC Jesanioe SP Blejska Oobrava SM KoroSka Bela Občina Kamnik HM Kamnik Občina Kranj HM Kranj Pnmskovo MG Krani Savski Otok SM DruKwka SP Bitnje SP Oekavska sp Spodnji Plavž 5, Jesenioe Blejska Oobrava 45 a C. Viktoria Svetina da Kov narska c. 36 SP Pri Nebotičniku SP Čirče SP Trg Rivoli SP Ulica Nikole Tesle 3 SM Kokricd SP Sntol -SP Vodovodni stolp Gesta Staneta Žagarja 69. Krarij Stara cesta 25, Kranj Drufovka 57. Kranj Zg. Bitnje 265. Žabnica Delavska 10, Kranj Golnik 56 Bleueisova c. 7a. Kranj Smledniška c. 138 Ulica Janka Pucija 7, Kranj Ulica Nikole Tesle 3 Cesta na Brcto 5. Krarij Bnol 313, Kranj Sorlijeva 12, Občina Kranjska Cora SM Kranjska Gora SP Borovška 92 SM Mojstrana Naselje Slavka Černeta 33 6orov§ka 92. Kranjska Gora Triglavska C. 28 Občina Medvode BC Medvode market SP Kalanova SP Pimiòe Sc Občina Mengeš SP Men^§ Občina NakJo SP Nakio MedvoSka c 3, Medvode Kalanova 7. Medvode Pim^ S C, Medvode Slovenska c. 67 Glavna cesta 32, Naklo Občina Preddvor SP Preddvor Dvorski trg 3 Občina Radovljica TC SM Lesco SM Radovljica SP Kranjska 11 SP Kropa SP Podnart Oličina Šenčur SM Šenčur SP Visoko Rožna dolina 51, Lesce C. Staneta Žagarja 1. Radovljica Kranjska 11. Radovijic^ Kropa 3a PoOrurt 25 a Kraniska c. 3 Visoko 67a Občina Škofla Loka Novi Svet 19, Škotja Loka Kidričeva 63. ŠkoGa Loka SP Novi Svet SP Kidričeva 63 SP Gronarjevo naselje Groharjevo naselje SP Podlubnik Podlubnik 139, Škofja Loka Občina Trzin SP Trzin Občina Tržič SMTržii SP Deteljica Blagovnica TržH5 Kidričeva S Ste Mane Aux Mines 4. Tržič Ste Warfe Au* Mines 17, Tržič Canfcariava 1 Občina Železniki BC Železniki samopostrežba Na Kresu 26. Železniki Občina Ziri SP Bla^ica Žiri Trg Svobode 1. Žiri 08.00-12.00 08.00-13.00 08.00-12.00 08.00-12.00 08.00.13.00 08.00-13.00 08.00-13.00 08,00-12.00 08.00-12.00 08.00-12.00 08.0011.00 07.00-21.00 08.00-12.00 08.00-12.00 08.00-12.00 08.00-12.00 06.00-12.00 08.00-12 00 08.00-12.00 08.00-12.00 08.00-12.00 08,00-12.00 08.00-12.00 08.00-12.00 08.00-12.00 07.00-11.00 07.00-11.00 08.00-12.00 08.00" 12.0 O 08.00-12.00 06.00-12.00 08.00-12.00 06.00-11.00 08.00-12.00 06.00-12.00 06.00-12.00 06.00-12.00 08.00-12.00 OÖ.OO-12.00 06.00-12 00 08.00-12.00 08.00-12.00 08. Oa 12.00 06.00-1200 Sirarno Kmetijsko gozdarska zadruga Sava Lesce je od propadlega podjetja AStC Marketrng kupila sirarno v Bohinju. S predelavo mleka bo predvidoma začela čez en mesec. Cveto Zaplotnik • Okrožno sodišče v Celju je v stečajnem postopku družbo A&C Marketing iz Žalca po veČ neuspelih javnih dražbah objavilo zbiranje pisnih ponudb za prodajo sirarne v Srednji vasi v Bohinju, pripadajočega zemljišča, strojev, opreme in blagovne znamke Bohinjski sir po izklicni ceni 668 tisoč evTov. Ponudbo za nakup je kot edina oddala Kmetijsko gozdarska zadru- g^n peternel ga Sava Lesce, ki je potem pogajanjih ceno znižala na 500 tisoč evrov. SodlŠČe je meru zadržala kontrolo nad leto, po usbiih zagotovilih pa ka že podpisali pismo o na- pristalo na nižjo ceno tudi poreklom mleka in vztrajala naj bi ga potem ponudili naši meri, za liter pa ponuja od zato, da bi se izognilo zaple- pri tem, da bodo v sirarni zadrugi," odgovarja Emil 40 do 42 centov, tom z obratovalnim dovolje- predelovali izključno mleko Peternel in dodaja, da si njem. Sirarna, ki zdaj miru- z Zgomje Gorenjske. S pre- bodo v začetnem obdobju za- Nova poslovna stavba je že štiri mesece, ima sicer delavo naj bi začeli v enem gotovili mleko od nekaterih dovoljenje za pasterizacijo mesecu, na začetku naj bi pogodbeno prostih rejcev in v bohinjski sirarni bodo spet začeli izdelovati Bohinjski sir mleka in za izdelavo mlečnih izdelkov za nedoiočen čas. vendar bi ji to dovoljenje Leška zadruga se po be- Zadruga Sava gradi v Rož-v sodelovanju z zadrugami, ni dolini v Lescah novo poki preko zbirnega centra v slovno stavbo, zato se je že Poljčah oddajajo mleko v Ita- pred poldrugim mesecem poteklo, če v šestih mesecih direktorja Emila üjo. strateški partner, ki bo začasno preselila v nekdanjo po prekinitvi predelave ne bi Petemela zanima tudi za sir prodajal v dobre sloven- Merkurjevo trgovino na Alp- nakup 75-odstotnega de- ske pizzerije ter v bohinjske ski cesti. V novo poslovno leža v družbi Mesnine 'in blejske hotele, zagotavlja stavbo se bo predvidoma vse- znova začela z delom. Za mleko 40 centov Kot je oh tem povedal di- Bohinj, za mleko tedensko planilo po lila februarja prihodnje leto, ceni 40 centov za liter, kar je v njej pa bodo poleg bistveno precej bolje od povprečne večje trgovine s ponudbo za rektor zadruge Emil Peter* dnevno predelali pet tisoč li- cene v Italijo prodanega mie- kmete in vrtičkarje tudi upra nel, se zadruga pri tem poslu trov mleka oz. naredili petsto dogovarja za vključitev ene- kilogramov sira, dnevna ga ali celo več strateških part- zmogljivost sirarne pa je še ka (34,7 centa). V zadrugi so vni prostori zadruge ter pros- se po besedah direktorja Emila Peternela odločili za tori za kmetijsko svetovalno službo, poslovalnico Deželne nerjev, ki bi tudi zagotovili enkrat večja. In kje naj bi do- nakup sirarne tudi zato, ker banke Slovenije in za radov- del denarja za plačilo kupni- bili mleko? "Bohinjski kmet- jim omogoča pasterizacijo Ijiško krajevno enoto zavoda ne. O imenih vlagateljev za je za zdaj mleko še prodajajo mleka (pet tisoč litrov na za gozdove. Gradnja nove zdaj Še nočejo javno govoriti, kobariški mlekarni, pogodba uro). Z družbo Danone so za stavbe jih bo predvidoma sta- zadniga pa bo v vsakem pri- jim poteče aprila prihodnje dobavo pasteriziranega mie- la 700 tisoč evrov. Ne brez muk, a bolj enostavno Kmetijsko ministrstvo je v petek objavilo prva javna razpisa iz novega programa razvoja podeželja, v naslednjih treh mesecih pa bo še ostale. Cveto Zaplotnik seg in zahtevnost dokumen- Ša 30 odstotkov, za nakup za posodabljanje kmetijskih tadje. Znova so uvedli odpr- spedalne hribovske mehani- gospodarstev lahko potego- Ljubljana • Kot so na petkovi te iavne razpise, s tem pa so zadje pa 40 odstotkov. vlagateljem dali veČ časa za pripravo vlog. novinarski konferenci pojasnili državna sekretarka Branka Tome, generalni direktor direktorata za kmetij- stvo Branko Ravnik in vodja enostavna naložba sektori a za stnoktumo politi- ko in podeželje Janja Kokolj Za posodabljanje kmetij- Po javnem razpisu za pomoč mladim prevzemnikom kmetij bo za letošnje in prihodnje leto na voljo 10,3 mi-bjona evrov. Pomoč v znesku do 40 tisoč evrov bodo lahko uveljavljali mladi kmetie ne glede na to, ali bodo kmetijo pridobili na podlagi darilne ali izročilne pogodbe, z dedovanjem ali nakupom. Pogo) za to so ustrezna izobrazba Prošek, so razpise oblikovali skih gospodarstev, to je za tako, da bodo z javnim de- naložbe v osnovno kmetijsko narjem lahko podprli čim pridelavo in v kmetijsko me- širši krog upravičencev in haiiizadjo, bo v letošnjem in dejavnosti na podeželju, prihodnjem letu na razpola- ohranjanje oz. povečanje ob- go skupno 20,3 milijona ev- in poklicna znanja, sega pridelave, prilagajanje rov. Razpis vključuje vse kmetijske pridelave klimat- kmetijske proizvode in ne le y 2bornÌcÌ zadovoljni skim spremembam, povezo- tiste, ki so namenjeni za pre- vanje in skupne nastope na hrano. Naložbe do 50 tisoč vale za denar tudi kmetije z manjšimi naložbami ter majhne in srednje velike kmetije. Za zahtevne naložbe bo priprava vloge podobna kot doslej, za enostavne pa bo administrativno manj zahtevna, Po novem med razpisnimi pogoji ni veČ rni- nimalnega obsega pridelave. vlagateljem pa ni več treba dokazovati ekonomske uspešnosti naložbe, prodajnih možnosti in fmančnih virov za izvedbo naložbe. Da bi čim večjemu številu kmetij omogočili kandidiranje na V Kmetijsko gozdarski razpisu, so v pogajanjihz mi- trgu ter projekte namakanja evrov veljajo za enostavne, zbornici Slovenije so zado- nistrstvom uspeli znižati in koma sa d j. Adminis trati v- več vredne pa za zahtevne, voljni z objavljenima razpi- znesek najnižje podpore za soma, saj je ministrstvo naložbo s 5.000 na 3.500 ev- upoštevalo večino njihovih rov, ne pa tudi zneska najviž- ne postopke so poenostavili. Delež sofinanciranja je od Naložbe so razdelili na eno- 40 do 60 odstotkov od vred- stavne in zahtevne, temu so no&ti naložbe, za nakup zahtev, med njimi tudi za- je podpore z dveh na en mili- v razpisih prilagodili tudi ob- kmetijske mehanizadje zna- htevo, da se bodo na razpisu jon evrov. t f f GORENJSKI GLAS torek» 30. oktobra 2007 FIN cveto. zaplotnik^g-gfas.si 19 IgUSgANA Donosnost višja od zajamčene Kapitalski vzajemni pokojninski sklad je ob koncu avgusta štel 33.300 članov ali 2769 več kot ob koncu minulega eta, denarni znesek v uprav-janju sklada pa se je v pn/ih letošnjih osmih mesecih povečal s no na 130 milijonov evrov. Sklad ima dobrih 5S odstotkov denarja v obveznicah, delež naložb v lastniške vrednostne papige pa se povečuje in je ob koncu avgusta znašal že skoraj 18 odstotkov. To je vplivalo tudi na donosnost, od ustanovitve sklada do konca letošnjega avgusta je bila 65-odstotna in je bila za 31 odstotnih točk višja od zajamčene. C Z. Ničla 1 dolg ali presežek Davčna uprava je zavezancem poslala obvestilo o knjigovodskem stanju davčnih terjatev In obveznosti. CvCTO Zaplotkik tem pojasnjujejo v davčni oktobru zdaj lahko že dm- ..............................................................................upravi, je glavni namen tega gaČno, kot ga izkazuje obve- Kranj - Republiška davčna obveščanje zavezancev ter stilo. uprava je prejšnji ponedeljek usklajevanje in uiejanje knji- Zavezanci so hkrati z obve- začela pošiljati davčnim za- govodskih evidenc. Če zave- stilomostanfuterjatevinob- vezancem pisna obvestila, iz zand ugotovijo neskladje veznosti prejeli tudi informa- katerih je razvidno, kakšno je med podatki, s katerimi sami djo o namenitvi dela dohod- knjigovodsko stanje njihovih razpolagajo, in knjigovodsko rune za doriacije. Obvestilo terjatev in davčnih obvezno- evidenco davčne uprave, naj vsebuje tudi informadjo, da sti na dan ji. avgust 2007. se osebno ali po telefonu zavezanec to zahtevo lahko Obvestilo je prejelo okrog c^asijo pristojnemu davčne- kadarkoli dopolni, spremeni 1,260.000 zavezancev, med mu uradu 02. izpostavi. Za- aH prekliče. Davčni organ bo nj imi tudi tisti, ki na omenje- vezand naj pri tem upošteva- pri odmeri dohodnine za leto ni dan niso imeli ne terjatev jo, da je stanje terjatev in ob- 2007 upošteval podatke, s ne obveznosti oz. je njihovo veznOsti zaradi morebitnih kakršnimi bo razpolagal na stanje enako ničli. Kot ob sprememb v septembru in zadnji letošnji dan. Khan; SKB banka z novim naložbenim depozitom UUBLIANA Petrol zvišal prevzemno ceno za Istrabenz SK6 banka je pred kratkim ponudila varčevalcem tretji na- • Družba Petrol je v petek spremenila prevzemno ponudbo za fožbeni depozit^ ki v primerjavi z naložbo v investicijske ; odkup delnic holdinške družbe Istrabenz iz Kopra in zvišala sklade zagotavlja večjo varnost, hkrati pa z vlaganji na trge : ceno za delnico s 100 na 110 evrov. Ponudba bo veljala do 19. vzhodne in srednje Evrope prinaša.vfšje donose kot bančni : novembra, že v petek sta jo sprejeli Kapitalska družba in Slo-depoziti. Vplačila v evrih bo sprejemala do 23. novembra, : venska odškodninska družba, kjer so na podlagi opravljenih zaradi omejenega obsega pa bo vplačevanje lahko predčas- : analiz in doslej prejetih ponudb ocenili, daje no evrov na delno zaključila. Varčevanje traja tri leta in pol, od 3. decembra : nico dobra cena. Kapitalska družba bo za delež v Istrabenzu 2007 do 10. junija 2011. Banka zagotavlja loo-odstotno jam- i prejela 67,2 milijona evrov, odškodninska pa 93,5 milijona ev-stvo izplačila glavnice ob zapadlosti. Obrestna mera ni vna- : rov. Nekateri borzni analitiki menijo, da bi družbi lahko dose-prej znana, sproti jo ugotavljajo na podlagi vrednotenja ko- i gli Še višjo ceno oz. vsaj takšno, kot se je pred Časom že'obli- šarice skladov, ob zapadlosti depozita pa predstavlja 70 od- : kovala na Ljubljanski borzi. Vodstvo Istrabenza je napoveda» stotkov doseženega povprečnega donosa košarice. C. Z. • lo, da Petrolove prevzemne ponudbe ne bo sprejelo. C Z. KRAN) Cenejše zavarovanje za izkušene voznike v Zavarovalnici Generali so izkušenim voznikom ponudili Še večji popust pri obveznem in kasko avtomobilskem zavarova- u. Vozniki z dolgoletnimi vožriiikimj itkuärijami, ki it imajo jo-odstotni bonus in v zadnjih dveh letih niso povzročil prometne nesreče, lahko pridobijo še do 13 odstotkov dodatnega popusta na osnovno ceno zavarovanja, skupno torej do 63 odstotkov popusta. Lestvici vozniških izkušenj in pripadajočih popustov na obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti In zavarovanje voznika so dodali dva nova razreda. Doslej je popust za 23 in več let vozniških izkušenj znašal do 12 odstotkov, od oktobra dalje pa vozniki z več kot 30-letrimi izkušnjami lahko uveljavljajo 15-odstotni popust, vozniki z več kot 35-ietnim stažem pa celo 20-odstotnega. C. Z. LjUSMANA Poplačali vso doslej dokazano škodo Te dni bosta minili dve leti, odkar so roparji v SKB banki v Ljubljani nasilno odprli 427 šefov, od katerih je bilo 390 oddanih v najem. Banka je doslej rešila 93 odstotkov primerov, z oškodovanci sklenila dogovor in jim izplačala dokazano materialno škodo. Manjše število primerov le obravnava, drugi najemniki šefov pa se kljub večkratnim pozivom doslej niso odzvali. Banki je pri reševanju primerov ves Čas pomagala matična skupina Societe Generale, ki je sicer ena vodilnih finančnih skupin v Evropi. C. Z. Medvode Phoeniks prvi v stečajnem postopku Okrožno sodišče v Ljubljani je 28. septembra začelo stečajni postopek za družbo Phoeniks prvi, proizvodnja, trgovina in storitve, iz Medvod. Za stečajnega upravitelja je imenovalo odvetnika Andreja Koželja rz Ljubljane. Upnike je pozvalo, da v dveh mesecih od oklica stečaja prijavijo svoje terjatve stečajnemu senatu. Narok za preizkus prijavljenih terjatev bo 21. januarja. C. Z. C/5 i2 o o <0 S • •C i o Q Q> 5 N O m < z o CD O i i s 0 03 I/) n co 1 ^ O 2 ^ a s i o -o. •o $ V) C s 2 v UJ ili X Š O £ S Ö - s ^ M cn O %o s z s UJ ^ UJ ^ o ^ ^ CVJ ^ •sf o t/> "B tÖ ^ 'J Q. P5 CO 0> = ife M S M a> •u co cc o Po R 2 5 -o 6 o o CA I a. E 'O 10 CM (0 55 o •o <6 4> e % 11 O. •D 0> = 0> O (g o o ns i J fO O o Q. CD 9 « _ I s s ■o o £ C 'V A o Oi '5> jp E Cl ta £ g « E a i/i n = s C 2 (O C >0 £3 O G) ta •M o < 2 o < •(J s o o o o Ö ui UJ 0: CL M O o o OJ n CC C o a v o Ù. o S O CC CL O N O o N O tij ssa rt "«f Q o CD ^ CNI P- iC C>J <0 CO 10 T* O CM CVJ O l/i O O. UJ ■a UJ X Ui < o< 3 ■Ü S < o cc UJ CL C o. lA N •I- 10 N 4-O «A (O CD O C/> < o S s 'N O V •o m Q. O 0. •o fö M i 5 O fC Jä Ci 3 9 f Q. Ù. O ^ If) t/) h- fs. O V) O O. ^ < a ifi < a la •N UJ a S' o o g s C C OJ >0 Q O S f>J 0 2 CL o Vi 2 o» (D CM LÜ £l 'S c I (5 a (0 UJ fi-o. ^13 aj .2 a s ^ Q. M 3 o a ce Ä s O a o ^ -v T? i •o £ co ce 9 R3 S. o o Ù, <ŠJ (/>g X < g S (A S o •D ^ § s = •C ,u Q. g M O C 'O .0 O c a 'S 2 9 Éi. (0 'Ü e (9 S 0 fvj 1 S'i' s I ■si I ^ •o J) m 0) UI S G O O o I o o cc Q. s 3 m (T LJJ N o o o Q (O « > 0 (A N (O O) o ^ ^ n irt ^ ^ <0 (O ' co 1 .fi cc < I o < 3 O s o X 3 o O O £ UJ N O < O O a <9 o. 3 •O O o. § UI o a a 3 s 0) •o ÖJ _ £0 S3 Sa m O a o •D CQ O) E o •o JS »Ö jg a. -o O O iCl m CO Q ur cc m UJ g h H o. < tA Z o 0 1 u t i X X Q

uj § N ® ca '2 O)^ •o S « I ? M (0 Q. f 11 q. c fO CSJ C m c N g U eo ^ »(rt N O O M « o CJ o » é « r ^ h. ^ o r-flj o so « (O C>J CN CM f«Jf»-COCOeO •o o Ù. co •I-g + co K + h» h» + h- o i ts. o 'S E •o S M •O o o •o .Ù o •D C C o m •O O I o fi (A O •D a ^ Iii cc s (C Q. s- fi. O •o C O •N O £ e a ca O " O •u v 1:1 •O o s <0 § (9 2 a> •o 2 CL O E n C a> 2 o I. d o a> s C E Qt N in C "O S 'O m (O '5 •D Q. a vg 2 <0 Ni ^ < V) P o I Q O o h- 1 o co o h. cc o. 'O — CS z o > o i ^ o o y 11 O ^ u> a •ta c ^ e •O o o o CVJ h« s. 0. co K -8 IS g « '<0 -o UJ :2 •o o p tS: iS: o K 2 N r-. O CS •o z o a UJ & cc E o •D 03 •O C S '5 -I -K -S ti iE N O O •D O § O •D £ o_ O CQ O •O QC O. CC UJ iß CSf cm h. tL rt h. fO h- 0. rt h» CA t S E <0 iS . .s> C3 « H 0. o h- iS C s I m m " s (S "I O 0) o e CM g 2 & i3l j: co s g o ^ C •o o •S o o oj c lo 3 . 'U r^ « o O o o co •n o .- "O »a O -g > CQ N O I O ifi C s (9 CC 5 C a Q » CO cc: v iS ič KJ lu O O E ® "o 'c' o ^ Q> > O o N. co O O o CO "O O o Q) N U> O O c ^ N — O > "D o (Q •O o .0 = Q. .. o (J Q O I' » •o (A Cfl II i ö a i ^ o- ® Ü •8 3 » ki ^ c •S S 9 a I co 't/3 s i 3 ko i ^ a .o š S I o S re •d O •o E s ž CM O 3 "D ^ ^ O r n o Smcoco g « <0 T- ^ o> O co (d CM <0 cm E E «t + <0 CS V •I- O E ra Ć) V tri O S C) o o •D I2I 2 •o c 8 S O s CTS §1 « ž o o •o <'0 D. O ^ UI tO I- o R3 Ü. o o 't 0) a •C CL 0 01 »O n CD 2 E o "d «5 iS! ^ CC m CA CM co 000 •V -»t -«t 4J Ü o « 03 ^ o O W ^ ^ K ^ c fO 8- O) N S S £ 9 11 Q> « 11 •C •e 3 S « §1 5 5 J t W f 20 ZANIMIVOSTI / UVG infò@s-glas.si GORENJSKI GLAS torek, 30. oktobra 2007 0 Železniki Rotarijci pomagali trem družinam Predstavniki Rotary cluba Škofja Loka (RC) so minuli petek trem v neurju prizadetim družinam iz Železnikov in Zalega Loga Izročili skupno osem tisoč evrov. Polovico tega denarja sta prejela upokojena Anica in Anton Logar iz Zalega Loga. Dva tiso^ evrov sta prejeli'sestri Žtdamja Vrhunec in Francka LotriČ, enak znes^ek pa so predali Še Lovrencu in Ludviku dičič, obe družini sta s Plavža. Po besedah predsednika RC Škof)a Loka Andreja Šubica izročeni denar predstavlja dei do-natorskih sredstev, ki so jih zbrali s pomočjo vseh slovenskih kfubov: "Vseslovenska akcija rotarijcev za pomoč prizadetim v ujmi poteka na več načinov. Nekateri klubi so nakazovali denar na RC Idrija in Škofja loka, ki sta ga razdelila prizadetim družinam, drugI pa so pomagali v materialu in denarju. V RC Škofja Loka smo zbrali prek 11 tisoč evrov, celotna vrednost donator-skih sredstev pa bo znašla prek štirideset tisoč evrov. " A. H, Okrožno sodišče v Kranju odreja: A} Prodajo delno opremljenega dtanovanja št. 17 s povriino 56,74 n*)2. r\a rta$Jovu Kovorska cesta 7. 4290 Bistrica pri Tržiču, po na^ nižji prodajni ceni 21.270,00 EUR. Natančneje označitev omenjanega premoženja je razvidrra iz ce-riltvenega poročila mag. Branka Dolenca, dipl. Ing. gradbeništva. B) Prodajo nepremičnega premozenla stečaj naga dolžnika in sicer sedmih garaž na Zlatem poli j v garažnem objektu, stojećem na pare. št. 448/5< vpisani v vi. št. 1231 k o. Krani. ki pa zemljiškoknjižno niso vpisane in stoer po najnižji prodani ceni za posamezno garažo 2.440,00 EUR. Specifikacija premoženja. ki je predmet prodaje, je razvidna iz ce- in cenilca mag. Branka Dolenca. dipl. ing. gradbenìéh/a, ét. 22. Prednost p(i izf^ln najĐoljšega ponudnika bodo imeh tisti, ki bodo poslal» ponudbo za v«en 7 garaž v paketu Prodaja se opravi z zbiranjem pisnih ponudb. Pisne ponudt>e je treba poslati v zaprtih ovojnicah na naslov: Okrožno sodilče v Kranju. Zoisova 2. 4000 Kranj z oznako "PONUDBA GRADBINEC - NE ODPIRAJI' Rok za predložitev ponudb je do 9. 11. 2007. Za pravočasne se bodo štele ponudb«, ki bodo prispele eli dostavljene na naslov Okrožnega sodišča v Kranju. Zoisova ulica 2. Kranj» najkasneja na zadnji dan razpisa do 12. ure. Narok za javno odpiranje ponudb bo dne 12.11.2007 ob 14.30 In ob 15.15 na Okrožnem sodišču v Kranju. Zoisova i v sob) 014 kJel tega sodišča. Ponudniki so lahko ctomače. Tizične alt pravne osebe. kJ mora)o predložiti potndilo o državljanstvu oziroma izpisek iz sodnega registra. Tuje pravne in fizične osebe pa $0 iahko ponudniki le ob pogojih vzajemnosti in po predhodnem plačilu var^ine. Kupci ne morejo bftl pravne In fizične osebe, navedene v 1.2. m 3. odstavku 153. člena 2PPSL m tisti, ki nimajo poravnanih obveznosti do stečajnega dolžnika. Ponudniki morajo v pism ponudbi ponudnika, ponujeno ceno. ki ne sme cene, fotokopijo potrdila o državljanstva Izpisek iz sodnega registra za pravne za samostojne podjetnike pri DURS. natančen naziv in naslov nižja od najnižje prodajne RS za fizične oset« oziroma oziroma Driciasrtven list morajo pred oziti dokazilo o pačilu varščine, ki znaša 10 % izklicne (najnižie) prodajne cene tiste prodajne enote, za katero sodelujejo na javnem zbiranlu ponudb» ki jo mora ponudnik vplačati na transakcijski račun stečajnega dolžnika št. THR 070000000738066 ph Gorenjski banki ò. d. Kr^nj. Varščina bo izbranemu ponudniku vračunana v kupnino, neuspelim ponudnikom pa vrnjena brez obresti v 5 dneh po končanem naroku za odpiranje pisnih ponudb. Sklep o izboru najugodnejšega ponudnika bo Izdan najkasneje v 6 dneh po datum t odpiranja ponudb, torej najkasneje do 20. 11. 2007. Izbrani ponudnik mora v 15 d'neh po izdanem sKiepu o izbiri r^ ugodnejšega porudnika podpisati kupoprodajno pogodbo, kupnino pa plačati v 30 dneh po podpisu pogodbe. V primeru, da se Izbrani ponudnik v 6 dneh po pozivu naročnika k podpisu pogodbe ne 0^ zove, velja, da je od pogodbe odstopil, zaradi č^sar mu zapade varščina v korist stečajnega dolinii^ Gradbinec Kranj d. d. - v stečaju. Kupec prevzame premoženje v last In posest po plačilu celotne kupnine ali ko za neplačani del kupnine zagotovi nepreklicno bančno sarancljo pnwrstne banke, plačij^ na 'pn/i poiiv, brez ugovora". Prodaja se opravi po r^ačelu: *videno - kupljeno". Vse stroške pr^ nosa lastništva ter predpisane da^ se zaveže plaćati kupec. Kupec sprejema obveznost ureditve zemljiškoknjižnega stanja. Kupec s sodelovanjem pri javnem zbiranju ponudb potrjuje, da je seznanjen s stanjem nepremičnine in se odreka, zahtevkom iz naslova shf^mih napak. Cenitveno poročilo je zaintere^ranim za r^akup na vpogled pri stečajnem upravitei'ju. Ogled nepremičnega premoženja, ki je predfriet goé po predhodnem dogovonj s stečajnim upr^eljem Andrejem Koželjem, Hrvatski trg 3, Ljubljana, ali po 01/434 42 08. oziroma po faksu st. 01/431 40 62. I le, je mo- odvetnikom > telefonu št. Letos zrasel rekordni krompir Po štirih letih so na Naj pridelku v Cerkljah znova stehtali rekorden pridelek: 2,245 kilograma težek krompir, ki ga je prinesel Franc Poljanec iz Medvod. Simon Šubic Cerklje • V soboto je v Cerkljah potekala že 18. prireditev Naj pridelek Slovenije 2007, njeno organizacijo pa je po dolgih letih spet prevzelo domače turistično društvo, ki je precej obogatilo standardni format prireditve. Tako so poskrbeli za stojnice, na katerih so se predsta\4jali zeliščarji in Čebelarji ter so ponujali domače pekovske, mesne, slrarske in druge izdelke. Pripravili so tudi ücovno delavnico za Naj izdelek. Glavno prireditev - Naj pridelek • sta začinila koncert ansambla Lojzeta Slaka in humorist Kondl Pižom, ki je ob povezovalca Jožetu Jeriču skrbel za dobro razpoloženje v kul- Zeljnate glave letos sicer niso bile rekordne, a Še vedno so bile zavidljivih mer. turni dvorani Borštnikovega hrama. Zmotilo je morda le Medvod je namreč prinesel (6,45 kg) je pridelala Marija bivmk iz Dvorii največje krni- manjše Število kmetov, ki so 2,245 kilograma težek krom- SvcJšek iz PodreČe, nadzemno no korenje (142 kg), Anita Ce- prinesli pokazat svoje naj pri- pii', ki je bil tako kar za 0,205 kolerabo (2,665 i^) P^ lanez rar iz Komende največjo km- delke. kilograma težji od do sedaj re- Stamian. Anka GaŠpirc s Pše- no peso (9,85 Ana Žlebir Kljub manjšemu odzivu pri- kordnega krompirja iz leta ničnePolicejepridelalanajtež- iz Poženika največjo rdečo delovalcev pa je letošnja prire- 2001. Drugi pridelki se rekord- jo repo (4465 kg), Tadej Polaj- peso (3,1 kilograma), Marija ši- ditev poslabela za rekorden nim težam niso približali Naj- nar iz Cerkelj največje jedilno pec iz Cešnjevka pa najtežjo pridelek Franc Poljanec iz težjo podzemno kolerabo korenje (143 kg), Matic Hudo- zeljnato glavo (9,31 kg). Širitev pokopališča nI dovoljena Prostora na kamniških Žalah zmanjkuje» širitev pa zaradi denacionalizacijskega zahtevka ni možna. Jasna Paladin na je v tem letu z Meščansko ....................................... korporadjo, kjer ima kar 25- Kamnik ■ V Kamrdku je v odstotni delež tudi sama, želela zvezi z denacionalizacijo doseä dogovor, a so bili slednji nerešenih še nekaj zadev, naj- pripravljeni soglasje h grad-bolj odmevne pa so gotovo benemu dovoljenju podati le v malogiajski stolp, občinska primeru, da bi občina vsa zgradba in pokopališče. Za- zemljišča, ki bi jih morebiti v htevke za vračilo v naravi je postopkoi denadonalizadje do-vložila Agrarna skupnost bili nazaj, od njih odkupila, in Meščanska korporacija v Kamniku, županu Airtonu Tonetu Smolnikarju pa precej sivih gorije zeinljišča. Do d^ovora las gotovo povzroča zavrnitev ni prišlo, župan pa je pre- sicer po cenj 00,30 oziroma 5 evrov za mi. odvisno od kate- gradbenega dovoljenja za širitev kamniških Žal. senečen. da denadonalizadjski upravičenci svojih zahtev niso Po letu dni je občini nam- podali že pred nekaj leti, ko je reč upravna enota zavrnila občina zaradi načrtovane ši- izdajo gradbenega dovoljen- ritve sprejemala zazidalni načrt ja za širitev kamniškega zatoobočje. pokopališča, saj naj bi bila le-ta DenadonaÜzadjski postopek predvidena po zemljiščih, ka- torej še ni rešen, gradbeno terihzemljiSlo>knjižnalastnica dovoljenje je bilo zavr- je sker občina, a je Meščanska njeno, občina se je na to korporadja za večino tdi parcel pritožila, a kamniške Žale vložila denadonalizadjsM za- se, kot kaže, se nekaj časa htevek za vračilo v naravi. Obd- ne bodo širile. Kran] Humanitarna akcija Ekonomske šole Kranj Na Ekonomski ioli v Kranju so dijaki in profesorji sklenili pomagati ljudem, ki jih je prizadela septembrska ujma v Železnikih. Skupaj so zbrali 1740 evrov. Zbrani denar so razdelili med štiri družine v Železnikih. C. F. o« N« "O NC; <0 R: & « 2 'lit .111- fi) s N a Oi T3 S a o o » 3 o 0> (O t o jr to ^ |fS f I- Ql s » s tfi- ^ (a Cf • g: i II ^ S i-. ?? I? II 55 % S S (6 N C5 S $ S a o» o s <. o g 2-Ö g (t E i S 3 (t> V) a 3 fi) o« •O S d I 0) •o 5 o« £ o ct< "O oi3 O •o o 2 & o 3 Q> C 3 A -s 5 (Ü 5 i; to V) ft. V> N Ü) O "O O •o o s S to' o' t? TI O a. o -o A O N 3 <5 3 & ifi "O o •D a v> I 3 - f? P Cfl = S 5 9 9^. N a 3 2 Vi 3 a 3 O S' 2 o Fl a a> o fp 3 S ft S C a o i/> S d 0> ? (9 11 g 2' a a s v> CO o Si O) Ò o m c: § 3 3 o ■o 5 C (fi (/i O a o i/> fcL O 9 & A a> v a lA O (t V 3 S ft. ĆS s i o (6' O a o ft' Cđ N« O. 3 al 3 (D • 3 fl) h o s • (fi n o a •o' a Q. ft ft 3 s a S to ? 3. T W S O = B II O ? S S O' ® s o N a B Ü i£> A O TJ 3 O Ü) S iA & S! iA O co s ro to * t iA fil f-9 SŠ rt ft C4 a o 3 o ft h ro ITi -sJ N to ft« 3 ft ft fi» 3 to ft a. o 3 TR- ^ ft 5 o ft o 3 o-(b -I ° ig? 3 o & _ CT — ^ 2: 2> O X m m to O to S 3 o 3 to O O 'O n C Q. to 3 •o o o ty to O f. ^ S O i « <, a 3 g) CD ft re 18 fO (A y> t CJ 0 1 CJ o 3) ? O o< o. V) to ro o V v GORENJSKI CIAS torek, 30. oktobra 2007 ZANIMIVOSTI / KAŽIPOT Mo@g'glas.si 21 Trideset novih stanovanj Suzana P. Kovačič Kranj • Kranjski župan Da- Peme in direktor mijan Gradbinca CIP Zmago Ger-!ak sta v petek v Mestni hiši podpisala pogodbo za gradnjo večstano van j skega objekta v Struževem. Blok bo imel 1485 kvadratnih metrov neto površine (klet. pritličje, dve nadstropji in mansardo), v njem bo trideset stanovanj, ob njem pa predpisano Število parkirnih mest. Vrednost investicije je dobrih 1,6 milijona evrov, pogodbena cena za predvideni obseg del [e fiksna. Gradbinec GIP, izbran na javnem razpisu, bo blok zgradil v 284 dneh, gradbeno dovoljenje so že dobili. "Na obäni smo razpolagali z ustreznim zemljiščem, ker ne bo posredrükov, To [e prvi podpis gradbene pogodbe med županom bomo tudi ceneje prišli do Damijanom Pernetom in direktorjem Gradbinca GIP stanovanj," je povedal župan. Zmagom GerŠakom. /Fwo ima dow : Lukovica : Smeti bodo dražje » : Občine Domžale, Trzin, Me-• ngeš, Moravče in Lukovica : bodo z novim letom komu-: nalne odpadke morale voziti ; v Celje« saj država nI izdala : potrebnega dovoljenja za širi-: tev deponije na Dobu. "Ne ! bom komentira. ali so v to vpleteni kateri od visokih po- litikov, ki živijo v bližini dob-skega odlagališča, kot to trdijo v Domžalah^ a dejstvo je, i da gre za nove okoliščine, ki : nas bodo zelo udarile po • žepu," je na novinarski konfe-f rend povedal župan Matej : Kotnik in dodal, da pravza* ; prav ne gre za podražitev, : ker je vlada dvig cen komj-: nalnih storitev zamrznila, i ampak za spremembo cene, i ki je posledica nove storitve ; • odvoza smeti na odldgalii- r Če v Celje. Doslej so občani : za odvoz smeti za stano-: vanjsko hišo plačali 5,58 : evra, po novem pa naj bi : cene na položnicah poskoči-: ie na.kar 21,52 evra. I. P. HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 Pirofilo H Wfivo wffjWjfTw DOtplefonM WfjCfMi^, l^k^i »Ww W Jprwpvovi ctt5i i JANEZ ROZMAN S.P. • ROZMAN BUS, LANCOVO 91, 4240 RADOVL|ICA, TEL: 04/53 249. FAX: 04/53 04 230 M ADŽARS K E TO PLICE 2. • 8. n; 22, ii. - 25, n.; M2 - 4.12. Obvestila o oocodkih ob)avljamov rubriki glasov Kažipot bsezplačko samo enkrat. PRIREDITVE V Mladinskem centru Jesenice jesenice - V Mladinskem centru jesenice vabijo v petek osnovnošolce od 10, do n.30 na delavnico Izdelovanja keramičnih Črk, od 12. do 14. ure pa boste lahko sodelovali na plesni delavnici, na tomboli in v drugih animacijskih in družabnih igrah, mlade nad 15 let od 17. do 20, ure vabijo partijo kart. Bučarija Bitnje - KUD Bitnje vabi jutri na Bučarijo na nogometnem igrišču v Spodnjih Sitnjah. Prireditev se bo začela ob 17. uri. Izdelovali boste buče in pekli kostanj. IZLETI Na Dobrač Tržič • Vodniški odsek PD Tržič vabi v soboto, 3. novembra, na 2167 metrov visok Dobrač v Avstriji. Tura je lahka in primerna 23 vse starosti. Odhod posebnega avtobusa ob 8. uri izpred O.S. Tržič. Prijave in informacije na tel. 5971 536 do zasedbe mest. Pohod od Litije do Čateža Kranj • Planinsko društvo Kranj vabi na tradicionalni že 21, pohod od Litije do Čateža. Pohod bo na Martinovo, v soboto, 10. novembra. Odhod izpred centra Mercator na Primskovem ob 7. uri. Hoje bo približno za S ur, trasa pohoda pa poteka od Šmartnega preko Liberge in Moravč v Čatež. Prijavite se v društveni pisarni na Koroški cesti 27 do četrtka, 8. novembra, oziroma do zasedenosti avtobusa. Kranj • Pohodniki kranjskih upokojencev vabijo v soboto, 10. novembra, na udeležbo na pohodu po Levstkovi poti, od Litije do Čateža. Hoje bo za 4 do 5 ur. Odhod avtobusa izpred Creine bo ob 6. uri. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do srede, 7. novembra. Šenčur • Turistično društvo Šenču/ vabi v soboto, lO. novembra, na pohod po Levstikovi poti od Litije do Čateža. Skupne zmerne hoje bo od 5 do 6 ur. Odhod avtobusa bo ob 6. uri izpred pošte Šenčur. Informacije in prijave z vplačili zbira do četrtka, 8. novembra, Franci Erzin, tel. 04i/875'8i2. Po Polhograjskih Dolomitih Radovljica - Planinske društvo Radovljica organizira 3. novembra izlet po Polhograjskih Dolomitih - Gora (824 m) in Koreno nad Horjulorri. Izhodišče je Polhov Gradec po marki- ranih in neoznačenih poteh. Tura je lahka, primerna za vse nince, hoje je za 5 ur. Prijave in informacije v sredo in četrtek od 18. do 19.30 po tel.: 531 55 44 ali 031 /345 209. Po Meškovi poti Kranj • Pohodniki kranjskih upokojencev vabijo v Četrtek, 8. novembra, na pohod po Meškovi poti na Koroškem. Tura je lahka, hoje bo za 3 ure. Odhod bo ob 7. uri izpred Creine, prijave pa sprejemajo v društveni pisarni do srede, 7. novembra. M a rti nova n ja Škofja Loka • Medobčinsko društvo invalidov Škofja Loka obvešča svoje člane, da sprejema prijave za kopanje in marti-novanje, ki bo v soboto, lo. novembra, v Rogaški. Odhod bo ob 9. uri izpred knjižnice Ivana Tavčarja. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do zasedbe mest v avtobusu. Obveščajo tudi da sprejemajo pisne prijave za koriščenje kapacitet za letovanje ohranjanja zdravja za leto 2008. S javami bodo začeli decembra, prijavnice pa dobite v pisarn društva vsako sredo od 16. do ure. äkofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi na tradicionalno veselo martinovanje, ki bo v nedeljo, 11. novembra, In v sredo, 14. novembra, v gostišču na Štajerskem. Odhod bo ob 8. uri izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Prijave z vplačili zbirajo v pisarni društva vsako sredo in petek od 8. do 12. ure oziroma do zasedbe avtobusov. Kranj • Društvo upokojencev Kranj vabi na kopalni izlet z martinovanjem v Dolenjskih toplicah, izlet bo v sredo, 14, novembra, z odhodom avtobusa ob 7. uri izpred Creine. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni. Na Tromejo Tržič • Mladinski odsek PD Tržič vabi v soboto, 10. novembra, na Tromejo-Peč (1510 m). Odhod posebnega avtobusa ob 8. uri izpred OS Tržič. Prijave In Informacije po tel.: 5971 536 oziroma pn mentorjih na Šolah. OBVESTILA Tečaj modnega risanja in oblikovanja jesenice • V Mladinskem centru jesenice se bo v ponedeljek, 5. novembra, ob uri začelo uvodno srečanje tečaja modnega risanja in oblikovanja. Prijave sprejemajo do 5. novembra po telefonu 5884-680/681, 040/429941 ali e-pošti mcj-programi ©slol.net. 05/640 02 33 KRČNE ŽILE, ODPRTE RANE? J4«lll TlMMtiMANW, tt ištt. ifr»tM CCfTA tj, ^OCC KOKI Tudi pozimi varno v gore Kranj - Člani Planinskega društva Kranj in trgovina Promonl^na vabita na prikaz uporabe sodobne planinske opreme, ki bo v sredo, 7. novembra, ob 16. uri v prostorih PD Kranj, Koroška 27, Kranj. Loški muzej med prazniki Škofja Loka • Loški muzej obvešča, da bo jutri, v sredo, 31. oktobra, odprt od lo. do ure; v četrtek, t. novembra, bo muzej zaprt. Galerija Ivana Groharja bo odprta jutri, v sredo, 31. oktobra, od lo. do 12. ure in od 17. do 19. ure; v Četrtek, 1. novembra, bodo vrata galerije zaprta. Galerija Franceta MiheliČa • Kašča pa bo jutri, v sredo, 31. oktobra, in v četrtek, 1. novembra, zaprta. Od 31. oktobra dalje bo Loški muzej obratoval od torka do nedelje od lo, do 17. ure. Vabilo na koncert Tanje Zaje Zupan Sko^a Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi na tradicionalni koncert Tanje Zaje Zupan z gosti, ki bo v soboto, 24. novembra, ob 19. uri v Hali Komunalnega centra Domžale. Odhod bo ob 18. uri izpred avtobusne postaje v Škofli Loki, Prijave in vplačila zbirajo v pisarni društva vsako sredo ir petek od 8. do 12. ure oziroma do zasedbe avto» busa. Za športne upokojence Kranj * Športna sekcija kranjskih upokojencev obvešča, da se v torek, 6. novembra, ob i o. uri v Mega centru dobite vsi aktivna športniki • rekreativci in tisti» ki se za Športno dejavnost šele odločajo, na brezplačnem razgibavanju in prijetnem druženju. Lahko se boste udeležili vadbe pilatesa, aerobike, igrali badminton ali odbojko, ali pa odšli v savno. Posebej vabijo dobitnike odličij Športnika leta 2007 pri Kranj. PREDSTAVE Vse zastonj, vse zastonj Predoslje • V KUD Predoslje vabi na ogled predstave, komedijo, z naslovom Vse zastonj, vse zastonj v izvedbi KUD Predoslje, ki jo bodo uprizorili v petek, 2. novembra, ob 19. urf v Predosljah pri Kranju in v soboto, 3. novembra, ob 19. uri v Šenčurju. Vstop za ogled predstave bo prost, pobi« rali bodo le prostovoljne prispevke, ki jih bomo v celoti namenili za pomoč ljudem v Železnikih, KOMEMORACIJE Žalne slovesnosti Ob dnevu spomina na mrtve bodo v občini Bled žalne slovesnosti potekale po naslednjem razporedu: na Bledu - na pokopališču pred spomenikom NOB 1. novembra ob lo. uri; v Zasipu - na pokopališču pred spomenikom borcev 1. novembra ob 9. uri; v Ribnem • na pokopališču pred spomenikom padlim 1. novembra ob 9.15; na Bohinjski Beli • pred spomenikom NOB i. novembra ob 9.30. ZA POPOLN PREGLED SI OGLEJTE WWW.GORENjSKIGLAS.Sl/KAZIPOT Na podlagi 34. Člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 139/2006) ter v skladu z 71. Členom Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 33/2007) objavlja Občinska volilna komisija referendumsko vprašanje na podlagi Sklepa o razpisu svetovalnega referenduma o izgradnji sodobnega regijskega centra za ravnanje z odpadki (Uradni list RS, Št 93/2007), ki ga je Svet Mestne občine Kranj sprejel na 3. izredni seji, dne 10. lO. 2007. Vprašanje, o katerem se odloča na referendumu, se glasi: "Ali ste za to, da se na območju sedanje deponije Tenetiše v skladu s predpisi EU ^radi sodoben regijski center za ravnanje z odpadki?" Glasovalec glasuje tako, da na glasovnici obkroži besedo ZA ali besedo PROTI. t Predsednica Občinske volilne komisije Marjeta Ovomik, L r 9 m OGLASI, MALI OGLASI info @ g-glas .si GORENJSKI GLAS torek, 30. oktobra 2007 Komunala Kranj V sredo, 3K oktobra, no dan reformacjje, bo redni odvoz odpodkov potekol po običajnem urniku. \%ìì dan, to je v sredo, bomo dodajo opravili odvoz odpadkov 2 območij, kier redni odvoz odpadkov poteka ob četrikih. Hvala za razumevan e Cisto je fepo DOM 2 r a d e Dtopdom 2J mM in i^Mv motutt^ ...od temeljev do strehe in obnovo Trgovsko podjele DOM trade, d. 0. o., Za&nlca objavlja prosto delovno mesto v Prodajnem centnj Žabnica 2a delovno mesto VOZNIK (nV2} tovornega vozila z avtoOvigalom. Kandidat mora izpolnjevat] naslednje zahteve: ♦ izpit kategorije B, C ♦ opravljen izpit za voznika viličarja ♦ opravljen izpit za deto z avtodviplom ♦ opravljen izpit iz varstva pri deJu Delovno razmerje bomo sMenili za določen Čas 3 mesecev z možnosto sklenitve za nedoločen čas. Pi^e prijave z dokazili pošljite do 9.11.2007 na naslov: Dom trade, d. 0.0., Zabnica 4209 Zabnica. Kandidate üomo oizbin obvestli vS dneh po končanem zbiranju prijav UJUJliJ . DDREHJBH D L H B . 5 I ùkÈVMO wric MOVICI iSMA eMlCfV MuOCI CCOHIU Gorenjski Glas SPOROČILO O SMRTI Hvala ti. ker bila naia mama. V 94. letu je sklenila svojo življenjsko pot naša drdga manu. stara mama in prababica Marija Naglic - Mici iz Kranja, Šotlijeva ulica 6 Od naSe mame se bomo poslovili danes, v torek, JO. oktobra 2007, ob »5. uri na pokopališču v Kranju. Žaia bo od 8. ure dalje v tamkajSnji mrliški vežici. Žalujoči: hči Zvonka z možem, vnukinji Nina In Ines z družino, sestra Dragica in brat Jožko z družinama Kranj, zS. oktobra 2007 GG mali oglasi 04/201 42 47, ^pošta: malioQla$i@g-glas www, gore njskiglas.si LOTO Rezultati 86. kroga • 28- oktobra 2007 3. 5.10.15. 35 s, 2, 2,8 Garantirani sklad 87, kroga za Sedmico: loo.ooo EUR Predviden za Lotka: 205.000 EUR Ä^mpPROJEKT TeL: 04 20 43 200 GSM: 031 511 111 PRODAMO: COLNlK'OKOUCA,samost starej- la hija ml. pare, 721 mi, z gospod. poslopjem, obn. I. potret^ ns obnove, na lepi lokaciji. Cena: 115.000 EUR. ZA ZNANEGA KUPCA NUjNO KUPIMO: V KRANJU - dvosobno • novejSc, v niŽ;em nadstropju Cena: do laoooo EUR. PARCELO V S€NĆUR)U AU CEft-KL|AH, zazidljivo, do 600 mz. CELOTNA PONUDBA NA; g ekko projekt nepremičnine Bfitcf 79A, 4000 Kr^nf www.gettopfc^iit.sJ 04 2341 999 031 67 40 33 PRODAMO STAN O VAN) A KP AN I. PLANINA 1: «nosobno, 42 n\2, L 1974, 5. nadstropje, vsa infra-struktura. Cena S3.000 EUR, KRAN; • PLANINA 1: dvosobno, 67,79 nadstropje 6./7, I 1978, balkon, vsa inf-rastruktura. Zelo ugo<^no EUR. KRANJ • CENTER: trisobno duple», 96,23 m2, I. 2006, r. nadstropje in mansarda. Cena: 165 331,42 EUR, KRANJ • KOKRICA: trlsobco. v izme-pi 106,43 novogradnja L 2007, mansarda, T-2 prìkljiiiek, dva balkona, vse I ji vo po dogovoru. Cena a69.^30 EUR. KRAN} • STRAŽI&ĆE: triinpolsobno, v Izmeri 90 mi. adaptirano zock, nadstropje M/3, vsi prildjučki in in-fra^ruktura. Cena 119.000 EUR. PRO DAM O VI K€ N D SLATNA: prodamo vikend v dveh i etaža K, I. ^96^, S^ m2, na parceli 1447 m2, odlična lokacija. Cena 70.000 EUR. eECUNJE NA COR.t upor, povrima 80 tiz, I, 2005, lesen, v dveh etalah, [|l. gr. faza, odlična lokadja. Cena 67.850 EUR, PRODAMO APARTMA C020 MARTULJEK: prodamo 4 apartmaje, velikosti od 40-60 m2, luksuzno opremljeno • masivno pohištvo, talno gretje, centralno sesalni sistem, klima- Cena 3.500 £UR/m2. Moinost dokupa parkirnega mesta za ^5.000 EUR. ODDAMO POSLÒVNI PROSTOR ; LESCE: gostinski lokal za Hitro prehrano, 16 m2, I 1920, obnovljen s krušno pečjo, za pripravo in dostavo hrane, parkimo mesto. Cena 300 EUR/mesec 4 LESCE: poslovni prostor v izmeri 3) mz, 1.1920, obnovljeno 1985, v pri« jü poslovne stavbe, vsi prik ju^ki, imatizir^no. Cena 335 EUR/mesec * stroSki www.£ekkđprojekt,si GC PROJEKT d.0.0. i } inancni in neprtmičninsb inženiring, j Sfovensko c. 27. LjubUans ! PE Nepremičnine^ Kranj Sovska C. 17s Kranj, itl: OJ;201-47-50, ■ 031/676^64, 041/3I5-778 ail com Po usodnih pOBojih vam uredimo nakup sli prodajo Vate nepremičnine ! , h i È^m È mšA » • «^k s m^ « a » « ^ CTANOVAN/E: Kranj, domnevo nas., dvosoboo, 1.1964.1. nad., ^ mz, adirano 20c5.csna loica» EUR, 2^881.120 srr, NOVOGRADNJE pvodamo: KRANJ • ĆMe; UCODNOl dvOf^ samo še ena eocpia, 150 nu, v 3 etaŽaK > po-daljiana gr. faza« dokončan v I. 2007, s pare. cca. m2, cena 170.000 EUR/ 40.^,800^ srr, sli 1133.35 EUR/rm, ! odllö^a k^kadja ob zelenem pa$u. POSLOVM PROSTOR: gubl^na, l iemova, 79^29 m2, 2* nad.^ L is^^r bal* kon, kkt. Cena: 1^3534 ^UR. KRANJ: Stkhsobno, p^amo, Go^os* vctska, rns, v nad., staiKh^nj« S2 m2i balkon 4,6 mi. klet mi^ dn^mi- ca s,6 mx obnova 200^ streha 2006,2 kamfna, vsi prikijuđo. bćcni ta^ koj v$«l|ivo* Cena: 13&750 EÜR. RADOVLJICA: bio prodamo, obnova 1987, priiltije 150 m2 (kuhinia. dne^a io^ S karnir>oni. 4 spsinice. l kopalni* d, terasa), mansarda 160 rr2 (lasten vhod. ki4iinja, shnmba. drwna soba, 5 spalnic, kopalnica, savna. 2 balkona), kfel 47 m2, nadstrešek, garaža, vrt* Cena: 490000 EUR^ ŽIROVNICA: hiio prodamoi klet 491$ m^ n nad 139,69 mj (kuhinja, doa/na soba. spalnica, kabjnet, kopalnica, va), mansarda 13461 nu (kuhinja, spalnica^ k^lnia, neizdelani proston), stafo&t6o l«t,stt«ha 2CQO,t^on$£e,yrt vpntliQuje PTT Slovenije. Cent 337.581 EUR. za SORICA pfi ŽaUcih hlio proda- mo. lahkfr za vikend, S6 m2,1,200^. p^ tli€e (kuhinja, niča. WC, savna), nad (drwvnasoba,bakon)Jnmansarda (spalncca)) ck elektrika, vsa oprema, rriirna lepa lokacija, vredno ogleda. Cena: 146,000 EUR, GOZD MARTU gEK: ve^tanovanjsko h^o prodamo, parcela 1429 rru; i 1907« solidno ohranjena, 390 mz, P^i. ck na trda kunva. pnzidekL i99i,S4m2»Fm,ck na olje, n«sdelano podstreh^ gosp. slepje 2^7 n*i2. garaža, dvoni^ 62$ rn2, sadovnjak 37^ ms. sončna lokaüja. po^ ^•d na Martul|kovo skupino, primerno za turizem. Cena: $^0.000 EUR. LESCC^ nov lokal v Trgovsko poslov* nem centru prodamo, pritličje, yttZZ ms.iajna kuhinja. sanHa/ije, r^.dejav* no^^ naSa novogr. 200^ (e nerabljen, možen najem. Cena: 117.330 EUR, LESCE' nov [okal v Trgovsko poslov« nem centru prodarrio, medetažd, 83,96 m2, trgovina, izobraževanje, 2dravstye, sen^s, naia novogr, 2005, Se rwrabljen, možen najem. Cena: 115.864 EUR^ LESCE: nov lokal v Trgovsko poslov-nerri centnj prodamo, medetaža, 834 rn2. razi. dejavnost, naia novogr. 2005, Se nerabljen, možen naj«m. Cena^ 113.093 EURs LESCE^ lokal v Trgovsko poslovnem centru prodamo, 42,7 mz, prodajni prostor 394 m2. santtanje-^rderoba 3,3 rm, 1.200$i medetiŽa, dejavn> sti, garažna boks v kleti, prevzem možen j. Cerva: 75^174 EUR. RADOVIJICA: posi, prostor prodamo, Koloi^i^nka. 45,24 11907, obnova 1997^ prillile, sanrtanje, izložba, ck na eMtnko, za trgovino, pisarno, prvvzem možen takc^. Cena^ 43.000 EüR, POKLJUKA: Prodamo mešani gozd, 15.973 ma. Cena: iS'973 EUR. wwwidlpdomisi OA-NI d.o.^, P.E. Mlakarjeva ulica 107 pPCŠenftjr), 4208 Šenčur Ml: 04/23-17^991 hr, 04/26-17*195 e*poita: irrfbi^nepremicnine^eani.si 5TANOVAN|A KRAN| 2 okolicoi n ujno lu^pimo gar« sonjero ali enosobno stanovanje za nam že znanega kupca. Zaželen baU kon, CENA; cca 68.800.00 EUR. ŠKOPJA LOKA * MiSTKO (EDRO, v staromeŠČansVi hiSI predamo Ittu sobno stanovanje izmen 180 m2t d«Mo opremljeno U v starinskem st^ogii, stropov) so leseni in visoki cca. 3^20 m« balkon, staro 200 le^ CK^Ije (la$tna)i vsi priključki, po* trebno adaptacije, prevzem možen takoj, CENA: i62.ooo,OoEUR. KRANJ^BRrrOPt prodamo zelo lepo garsonjero» v prvi etaŽi/z. 39.71 ma^ sura 3 leidi opremljena kuhinja z je- dilnico, Nvc 4 kopalnica, predsoba, terasa, CK'plin, VSI priključki, z.k, ureje« no, vseljiva november 2007. CENA: 7E.ooo,oo EUR. n^fĆ • SISTRtCA, prodamodvosob* no predelano v dvosobno kabine* tom, 64,^1 m2,1, nad,/4, adapt!rar>o L 2006, balkon, CK, vsi priključki^ kompletno opremljno z beio tehniko» prevzem po dogovoru, CENA: ll2.sco,oo EUR. GROSUPLJE ^ ADAMIČEVA C, prodamo enosobno stanovanje s kabl« netomi 58,12 m2, p!tliČje/4, zg. leta 1988^ nova kopalnka, vsi priključki, delno opremljeno, CK, kalorimetri, balkon, novi domofonì, menjana streha bloka L :oo2, prevzem možen takoj. CENAt 115.000,00 EUR. HRACTJE, prodamo dvosobno sta* novanje 68 mz v hISi zg. lata 1965,1, nadstropje, lastno parkinSče, CK« o^je, vsi priključki, opremljena kuhi* njai balkon, vseljivo takoj. CENA: 90.000,00 EUR, KRAN} « PLANINA I, prodamo eno sobno stanovanje, 42,38 mz, v y nadstropju/l2, staro 33 tet, delno obnovljeno, zelo funkcionalna razporeditev, balkon, vsi priključki, opremlje^ na kuhinja brez bele tehnike, z.k. ure* jeno> vseljivo po dogovoru, CENA: ^5.000,00 EUR. KRANJ • PLANINA M, prodamo zelo lepo, kompletno obnovljeno trlsob* no stanovanje, 80,80 mz, v 7. nad ?tropju/7, adaptirano 3007, stanovanje obrnjeno na J Z in SV^ jedilnica »ovečans na račun balkona, vsi pri* djučki, opremljeno in vseljivo po dogovoru* CENA: 132,000,00 EUR. KRANJ • NAZORJCVA, prodamo trisobno star\ov8n]e prede ano v tri solino stanovanje s kabinetom, 87 mz. adaptirano 2005, zelo dobra razpore* dftev, 3, nadstrepj«/4< klimattzirano. nova ALU okna 2 ruletamf, loža, opremljer^a kuhrnja z belo tehniko, redsoba^ wc in kopalnica, vsi prV IVO takoj, CENA: 122.000,00 ELiR, SKOFJA LOKA * PRANKOVO NA5E« LJE| prodamo atrijsko trrsobno sta* novanje, 72,90 ms, staro 21 let, de<-no obnovljene 2004, phtliČje/4,. opremljena kuhinja brez bele teh ni-ke. CK. vsi priključki, balkon + atrij, vseljivo po dogovoru, CENA: 1.18 000,00 SUR, VIKENDI POD[ELOVO BRDO « med Poljan^ sko in Sel&ko dolino se na hribu jelovo brdo nahaja zidani bralni vU kend, ki je oddaljen )2 km od smü- iarskega céntn Cerkno. Objikt v izmen 172 m2 je bil zgrajen in dokon« Čan leta zooo, zemljiiča 1064 m2, CK • trda goriva. ^AV, kompletno opremljen, z^balkon^ terasa, garaža, ob vikendu se nahaja pomožni ob* ^ekt (ločena dn/arnfca in večnamen* skr prostor}, prevzem po dogovora. CENA: 123.130,00 EUR. AMRR02 POD KRVAVCEM, na lepi lokaciji s čudovitim razgledom v doli« no in na sosednja hribovja, prodamo t^lni zidan vikend 2 garažo, zgrajen leta 1978, bivalne poviline 87,90 ma, zemljišča 967 m2, bivalno pr^ičje s pokntoteraso 4 mansarda, ogrevanje na irda goriva ^ odprti kamin v dnev* ni sobi, urejena okolica, zemljišče je v kompletu ograjeno, prevzem možen lakoj* CENA: i70,ooo.OOEUR (40.738.800,00 SIT), Na ruMnih bkacifah nujno kupimo vač rvJičnrh nepr«tiičnln za nam ža znane kupca. Aktualna ponudba n^ premičnin ru: www.nepremicnrne«gan^,s GG naročnine 04/20142 41 e-po^a: n3rcicnìne^9-gld$.5i svww.gorenjskiglas.si Mali oglasi tel.: 201 42 47 fax: 201 42 13 e-mail; malìoglasl@g-Qtds.si fAali oglasi ^ spreitrnajo: za objavo v peteV-V sredo do 13.30. in a objavo v torek, do petka do 14.001 Delovri cav od pored«ljka p«ika neprekinjeno od S. -19. ure. MBPREMICNINE STANOVANJA_ PRODAH TRIINPOLSOBNO stanovanje» v celoti si^ptirano, S041/3S2'10& 7oa«ii, DODAM GARSONJERO, c^remlj«n^, v ceniru 8redè vse oprerna, navigaci^, ksenon, CITROlN C3,1.02,49.000 kfli. KUma n 09Ule opren^a, cena: 6.100,00 EUR, ■ 040/594-941 CITROlN X&ara 1.4, J. 99, air servo volan, 5 vral, lepo ohramen. pe km w 420? umc PRODAJA IN M0NTA2A: • pricvmaiike m p(aUsč9 • amoffi;!«r]i Mrf servis vozi - avioopdka. vso Z9 podvozj« voziL • iiOuSni sistemu kaiaiizatorji / MERCEO€$. 1.1995, 110.960 km kovinska posebna iTvedba, cena po r00d249 RENAULT Kartgoo, I. 05, &2e1, Klima. 2x drsna v^ata, nekaramboliran, zelo ep, S 041/811*294 SEAT LEON 1.6 leV, I. 12/03. 12.500 Km 1. lastnica, zelo dobro ohranjen, z vsa dodatno opremo, roorou ŠKODA Octa^ria 1.8,1 02. 4x4, klima vsa oprema, kupljen v ^0, nekarambo iran. rodn serve), « 031/444-233 VOLKSWAGEN Qoli, i. 02 dizel, 6v, klfma. el. peket, dobro ohranj.. Irta , redni seivis, S 041 /390-36S 70Qfi267 f GORENJSKI GLAS torek, xo. oktobra 2007 MALI OGLASI, ZAHVALE info@g-glas.si 23 GOLF 3 GTI, I. 94/95 (116 KM), avt. Klima, $ vrat, 192.000 km, Cn^zhiben, KUPIM ODKUP vozif od I. 98 h nevöfsih goto* ^rta laKo). ogfea po dogovoru, 9 031/507-422 ?oJ SIP 2,5.T-gorski, dva pokonèna valja, ft 700a331 PRIDELKI PRODAM JABOLKA za ozimnico, jabolčni kis, krhlje in jagodovo marmelado. Zakotnih, Dorlarie 32, « 031/387-371 JABOLKA, hruèke, zelje, moét, jab. kis in suho sadje. Jegi ič-MaHjovc, Pod-brezie 192, 9 04/533-11-44 7oc«i6s JABOLKA, krompir, zeje, jabolčni m 0n*iuijev sok. Kmetija Jerala, Podbrez- je 218, « 04/530-86-44 700fii9B JEDILNI 998 r Desire, «031/793- tOOÈ9U KROMPIR beli In rdeči, jedilni in suha bukova drva, 9 031/585-345 /oo«i79 REPO in kupim suho koruzo, 9 ZELJE 23 svežo uporatK) ali kisanie in beli ali rdeči krompir za ozimnico. Žab- rica 39, 9 04/231-17-67 7wei73 VZREJNE ŽIVALI PRODAM 10 TEONOV starega brkca simenlated ter suha bukova drva, 9 04/266-11» ĆB B^KA, ležha 500 kg in CB jalovo kravo. ležKo 650 k«, 9 041/942-015 'OOfiZM ĆB BIKCA, starega 8 dni, 9 04/256- 02-23, 040/436-096 /OMST? ĆB TELICKA, sUlfegd 10 dni 04/580-30-58 DVE KOZI in kozico, ko?la, 9 040/621-924 tUdI PRA0IĆE, težke do 80 04/259-5 &-00 roceiaz TELIČKO simentalko, slaro 14 dni m bikca ĆS, starega i teden, 9 031 /370-922 TEUĆKO in bikca simentalca. stare^ 1 tddsn. S 04/514-69-56 7000374 KUPIM SIMENTALOA za re]o, 031/583-070 10 dni, OSTALO PRODiUi SENO v OQlalih balah In bukova in m^ iena drva. Ljubno 101, 9 031/309- 747 KUPIM VOZIČEK LOJTRNtK, 9 041/664- ZAPOSLITVE (m/ž) HUDIM ARENA 8AR Jezerska c. 93 a, Kra;i), zanosil dekle zä delo v simžbi, Ddlosmj časdi/a dni na teden oz. po dogovoru, dobro plačilo, 9 041/77-45-99 70083<0 BAR MONIKA, Ve^esovd 56, CerWje. išče poinolehio dekle za delo v sirezbi, delo le IzTT^enlčno, možnost ZApodiltve, 040/330-060 FANTA za dostavo pic zaposlimo v re^ rio delO^ razTneoe, Picenja Pod gre- do»»!, Vjjjemina Doihars.o., Koroèka c. 26, Trilč,« 031/571.781 JŠČEMO OEKLE za delo v dnevnem baru, Bistro Noč, Seio 42, Žirovnica, 9 040/431-930 M BAR, oionamska c. 12 v Kn^iu posli dekle za delo v strežbi. Delo je dvoizmensKo ah po dogovoru, plačilo le dobn» in redno, 9 041/710-759, konl. oseba Emil Tooeoea OSEBO za delo • c^omoč v strežbi za- iiija Sraka, Mošnje 031 /302-221 ŠE ENEGA picopeKa zaposlimo v redno dekjvno razri^r^, Picerije Pod gr^ doni, Vjljemins Doltur s.p., Koroška c. 26.Trtsč. 9 031/671-781 41. Radovljica, ZAPOSLIMO KV kuhari. Benz d.o.o.. Glavna 0. 43, Naklo, 9 040/312-440 rooTftie ZAPOSLIMO kuharico/kuharja v Gostil nf Tavčar, Begunje 73, Begunje za delo v dopoldanskem času, 041/715-007 GABROVSeK transport d.o.o., Mafa ulica 10, Honul, išče voznika kombijazaEU, 9 04i/7d$-676 7007S70 podjetje Bubnič Ivarr s.p., Obrov 61 D, Obrov, zaposli voznika C in £ ka!. za razvoz OMV kurilnega olja po Gorenjskem, Delo je za nedoločen čas, začetek dela tako), 9 040/745- 61C 70MI S3 takoj zaposlimo 4 zastopnike, poleg osnovne pLače se dodatna stimulacija. Posredništvo Zdene Brovč s.p., S^rmđ* de 170, SkotiaLßkj,® 040/304-270 V PE KRANJ priučimo m zaposlimo dva zasiopnika za trženje medicinskega pnp^i^ka na obrnočju Gorenjske že poznanim strankam, Fantom international d.o.o., Ul. M. Grevenbroich 13, Celje, 9 051/435-14$ 7Q074ea ZAPOSLIMO več delavcev za delo v skiadiiču, zaželeni so kovinarji, leseni in vozniki z vsaj C kat., iokacija Trfrč, SOS inženiring d.9.0.. Tržaška c. 2, iana 7oo7j-i4 ZAPOSLIMO delavca v skladišču, Ag- n^promet d.o.o., Ul. 4. oktobra 10, Cert^ije, 9 041/626-290 7006363 AVTOKLEPAR, za nedoločen čas. PiSne prijave na naslov Andrej Ambro zič s.p.. Lahovče 40. Cerklje, do 10. 1. 2007 700609* ANTTOUČAR, za nedoločen čas. Ptsne prilave rta nasbv Andrej Ambrx>žič s.p., 40, Cerklje, do 10.11. 2007 PREVZAMEMO vsa zidersko-'aaeder-ska dela z našim afi vašim matenalom. Atüloski Geòrgie s.p., Alpska cesta 13, 031/524-914 ZAPO S UM KOVINARJA, zaželena praksa ne CNC strojih, Ropret d.o.o., Holemaže 47a, Preddvor, 9 041/672-043 Towsi ZAPOSUMO KOMUNIKATIVNE pro-daialke-ce v trgovrnl S.Olrver v Kranju. Pisne ponudbe M-U lira kgr^rina, Povà^ lova ulica I04a, Ljubljana pMszae ZAPOSLIMO MOŠKEGA iz Kranja ali bližnje okolice za pomoč pn montaži kuNf^. Planinšek k.d.. Sinkov Tum 23, Vodice, 9 031/200-724 7006^6« ZAPOSLIMO SOBARICO IN ČASTIL- KO Presa, d.o.o,, Cerklje, za Pension Zaplata. Slovenska cesta 51, Cerklje. Kùèiùi I^ĆEK liĆEM DELO v lunzniu kot soDanoa ali kuhinjska pomočnica, v Avstriji, oko- xa Celovca afi Beljaka, samo resne POSPRAVUANJE, pomočnica v kufil-nji In podobno, 9 041/498-911 STORITVE NUDIM ADAPTACIJE, novogradnie od temelja do streha. Notranje omete, fasade, kanite škarpe, unajanje In tlakovanje dvoriSč, z našim ali vašim matenalom, SGP Bytygi d n.o.. Struževo 3«, Kranj. 041/222-741 TOOTSir ASTER IKS SENČILA Rozn>an Peter. S. p., Senično 7, Krize, tel.: 170, 041/73^-709; ialuzlje, rotoli, n5- ete, lamelne zavese. pHse zavese, ko-mamiM. markize, Mvw.aslertks.net '007137 BARVAKJE fasad in napuàòev, ugodno m kvalitetno, Megamatnx, d. o. o.. staretova 39. Kram. 041/570-957 BEUENJE notranjih Drostorev, izra^ nava sten in stropov, odstranjevanje tfr pet, pleskanje oken m vrat, dekoratKnl omet» In oplesKi vam nudi Pavec (ven a.p., Podbrezje 179, Kaklo, 9 031/39-2909 700700? CELOVITE SELITVE pisa/n, arhivov, his, stanovanj, pianinov, dostave blaga, odvozi... S£üT\^.Sl-selitve-prevozi - aviovfeka - po vs^ Slo. www.se-litve.s». Piaia d.o.o., Hnbernikova 2. Lj» 9 040/564-421 fOOèSft tZOELUJEMO In prenavtjamo strehe, Megamatrix, d.o.o., Staretovs 39, i, 041/570-957 700782« IZVAJAMO sanacije dimnikov, vrtenj, zidava, montaža novrh, popravila st^ nudimo dimne obloge» dimne kape. Novak &Co, d,n.o., Ljubljanska 69, Domžale, 9 031/422-600 70074M Zasebna dermatoveneroioika ambulanta Jadranka Korzika Mrak, dr. med.. Savska cesta tO, Ljubljana, tel. št. za naročanje CV280 32 56, pregled in zdravljenje kožnih tn spolno prenosIjMh bolezni, preventivni pregledi pigmentnih znamenj. Naročanje: pon. od 8. -12. ure, torek od 14.-19, ure, sreda od 9. - 14. ure in četrtek od 6.-13. ure. OBNAVUAMO z epoksi emajlne prevleke. Izkuénje in jamstvo. IDEJA, Žiga Snoj, $. p., Brile- jeva 16, Ljubljana 041/592-169 7007i3a ZASTOPANJE, KREDHI IN ODŠKODNINE Zelo ugodno KREDHI (hipotekami in potrošniški) • tudi v Avstnji. Info! 05/993-9110, 051/83^-511, www.kredTti.om.si } J e D H m^ALACUE V 6AADeENT§TVU. BOŠTJAN JENC SP., nudi elektro Ogrevanja voznih klančin, dvoriSč, notranjih prostorov, ogrevanja žlebov,.,. Telefon: 041/893-6S6 4 I « r e IZOBRAŽEVANJE PLESNI TEČAJI za vse generacije {skupina afi posa/nezno) - tečaji KHA-RE, ugodno! Vabi vas Studio Tango, Brilot 316, Kranj, 9 041/62CK485, vvvM.studiotan^o. com 7QOr*i2 KREDITI DO 10 LET ZA VSE ZAP., TVDI ZA DOLOČEN CAS, IN UPOKOJENCE do 50 % obremenitve, stare obveznosti niso ovira. Krediti na osnovi vozila in Jeasingi. Možnost odplačila na položni* ce: Pridemo tudi na dom, NUMERO UNO Rotiert Kukovec s.p.» Mlinska uL 22, M arfbor, telefon: 041/750-560. POLAGAMO KERAMIČNE plosčioe. More^ Oeien s o.« Vokio 2a. Šenčur, « PRENAVUAMO HIŠE in stanovanje v Kranju in okolbei • re?drvtraite svoj isn min, Megarnainx, d, o. o., Staretova ul. 39, Kranj, 041/670957 r«r«3Q RTV SERVIS Sinko Msr^ S.p., C. na Kiartec 53, Kranj, pop. TV. vitteo, ma* Irti gos. aparalov, 9 04/233-11-99 POSLOVNE PRILOŽNOSTI GOTOVINSKI KREDITI za vse zaposlene in upokojene. Lons, d. o. o.. Gregorčičeva 8, Kranj, 9 04/23-6&- S08, osi/aar-rsa 700774« UREJAMO najugodnejše kredite na hk poleko, 00 ali pokojnino. V kreOitno sposobnost se upoštevajo tudi doda* tek za malico, prevoz, otroiki dodatek itd., Planinšek k.d,, Šinkov Tum 23, VodWe, « 031/206-352 ZASEBNI STIKI 30.000 POSREDOVANJ, 11.000 po- znanstev v preteklem tetu je karaKten- s}ika zenitne posredovalnice Zaupanj» za vse generaciie, ki posreduje po vsei Slo, « 03/57-26-319, 031/505- BRE2PLAĆN0 spoznajte lante, Ž&M- na posredovalnica Zaupanje, p.o.40, PraboW, « 03/57-26-319, 031/836- 378 7006WÌ DEKLETA, brezplačno lahko spoznate lente za iskrene, resne, trajne zveze iz vse države, ft 031/B3&-d78 7ooAt20 V SPOMIN V četrtek, i. novembra, bo minilo žalostno leto, odkar se je v bolečinah od nas poslovil naš dragi mož in oče JozE Žagar 12 Šenčurja Zahvaljujemo se vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob in mu v spomin prižigate svečke. Naj v miru počiva. Vsi njegovi 2AHVA1A Po hudi bolezni nas je zapustil dragi mož, ati, ded, brat, stric Marjan Cof p. d. Novakov ata Lepo se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vaščanom za izrečeno sožaije, podaqeno cvetje in sveče. Hvala sodelavcem Merkurja in Tehnika. Posebna zahvala g. župniku janežu Šavsu Zi besede tolažbe in upanja. Vsem še enJciat iskrena hvala. Žalujoči: žena Minka, hči Marija z družino, sin lanez z družino, sin Pavle, Marjan in Aleš Prdše, Stražišče, Sebenje, Sp. Bela ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, brata, strica, starega ata, tasta F lo ri jana P e stotnika 12 Kokre 6 6 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, sodelavcem, bivšim sodelavcem, še posebej g. janežu Žgavcu in Društvu upokojencev Preddvor za izrečena ustna in pisna sožalja, darovane sveče in cvetje. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Mihu Lavrincu za lepo opravljen poslovilni obred, pevcem za lepo zapete pesmi, trobentaču za zaigrano Tišino, pogrebni službi NavČek, pogrebcem in praporščaku. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Marija, sin Roman z družino, sin Davorin, nečaka Damijan in Marko z družinama, sestri Angelca in Mara. bral Marko ter vsi ostali sorodniki Kokra, Zg. Jezersko, Ljubljana, Kranj, Mlaka, 23. oktobra 2007 i 24 infQ(g}g-gìas.si GORENISKl GLAS torek, 50. oktobra 2007 Anketa Na grobu le ena svečka Ana Hartman Krajevna skupnost Železniki krajane naproša, da bt ob prvem novembru na grobu gorela le ena svečka, denar, ki bi ga porabili za sveče, pa bi namenili ra obnovo pokopališča in mrlfSkih vežic. In kaj so na to rekli naši sogovorniki v Železnikih? A Katra Rant, Železniki: "fdeja krajevne skupnosti se mf ne zdi slaba. Pokopališče je bilo v razsulu, uničene so mrliške vežice in verjamem, da bo za obnovo treba veliko denarja.'* Majda Veikavrh, Vrhnika: To bi morali določiti na seh pokopališčih, denar pa )i se lahko uporabil za humanitarne namene. Zadosti e, da je grob urejen. Raz-lošje je povsem odveč." Lojze Trojar, Železniki: deja je dobra, vendar na II grobove sveče prinašajo tudi sorodniki in je tako hitro na njem dvajset svečk. Tudi denar za rože bi Eahko namenili za obnovo." Rada Legat, Kranj: "Za proSnjo krajevne skupnosti sem slišala in se mi zdi zelo v redu. Mi s svečkami nikoli nismo pretiravali, saj se mi zdi bolj pon^embno, da večkrat prideš na grob." Urban Benedigli, Železniki: "Da bi denar za svečke namenili za obnovo po kopa! ii-ča in mrliških vežic, se mi zdi pametno. Tudi sam bom podpri to idejo, saj vem, da bo obnova veliko stala." Boštjan Hrovat državni prvak Nov rekord na Ljubljanskem maratonu je presenetljivo postavil Ukrajinec Sitkovskij, državni prvak je postal Gorenjec Boštjan Hrovat. Nastopilo je 22 tekačev iz ekipe Gorenjskega glasa. Maia Bertoncelt Ljubljana - Na 12. Ljubljanskem maratonu je na 10, 21 in 42 kilometrov v deževnem vremenu teklo nekaj tisoč tekačev, rekordni čas na najdaljši razdalji 2:13:31 Burundi) ca joachima Nshimi*^ rimace izpred treh let pa naj bi po napovedih izboljšali Kenijci. Rekord 1e res padel, a postavil ga ni nihče izmed temnopoltih tekačev, za katere so bile temperature p>od deset stopinj Celzija očitno prenizke, temveč je v svojem šele dmgem maratonu prvič zmagal Ukrajinec Aleksander Sitkovskij. 7 s ? zmago in rekordnim Časom 2:12:49 i^ zaslužil 12.500 I evrov. I Za Ukrajincem je v cilj pri* teklo šest Kenijcev in že Gorenjskega glasa je nastopil tudi Matjaž Kalan. omenjeni Burundijec, kot 9. pa najboljši Slovenec, novi (2:33:12). Prehitel je celo ene- rekord 2:09:00 državni prvak v maratonu ga prvih favoritov, Kenijca mislil na naslov državnega "Nisem za trening. Začel sem zelo počasi, štiri minute za kilometer, približno na 15 kilometru sem ujel Heleno Ja-vomik in njenega zajca Romana Kejžarja, potem pa 5el počasi naprej. Na koncu sem sledi] tempu Kenijca Saina," je bil zadovoljen Hrovat. Pri ženskah je zmagala Ukrajinka Tatjana Filonjuk (2:34:58), državna prvakinja je postala Helena Ja vomik (2:35:45). V polmaratonu sta bila najhitrejša gorska teka» ča. brat in sestra Mitja (1:06:45) Mateja Kosovel) (1:18:37), Maratona so se drugič udeležili tekači ekipe Gorenjskega glasa. Deseti na 21 km je bil vodja ekipe Janez FerUc, Jana Oman je bila pri ženskah na tej razdalji 9. Na Ljubljanskem maratonu je teklo 22 tekačev iz Glasove ekipe, med njimi Mar^ trič in Polde Taler kot edina Boštjan Hrovat iz Begunj Marka Saino, ki ima osebni prvaka. Na maraton sem šel na 42 kilometrov. Skopja Loka Dogodki ob stoletnici PD Ško^a Loka Planinstvo društvo Skofja Loka letos praznoje stoletnico delovanja. V soboto, 24. novembra, ob i8. url bodo v avli občine odprli filatellstično razstavo na temo planinstva. Do i8. novembra bo na ogled tudi razstava 100 let Planinskega društva Škofja Loka v Galeriji Ivana Groharja v Škofji Loki. Praznovanje bodo sklenili 29. novembra v kinodvoranl na Mestnem trgu v 5kofji Loki. S. K. Novorojenčki Minuli teden, ko nam je sijala polna luna, je na Gorenjskem na svet prijokalo 38 novorojenčkov, od tega 22 deklic in i6 dečkov. V Kranju se je rodHo 15 deklic in 13 dečkov. Najlažji je bil deček, ki je tehtal 2.850 gramov, najtežjemu pa so natehtali 4.83C) gramov. Na lesenicah se je rodilo 7 deklic In 3 dečki. Najtežja deklica je tehtala 4.050 gramov, najlažja pa 820 gramov. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes se bo pooblačilo, sredi dneva bo pričelo deževati, nad okoli 1300 m pa bo snežilo. V sredo bo dopoidne dež ponehal, popoldne se bo delno zjasnilo. V četrtek bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Aunnia fiS ol(ol|r . Vièti zj MciMHeei|o TOREK Ì SREDA i ČETRTEK * 3/9-^0 5/1 C^C i2/irc Uun|B SebMif^. IjA.i O la/e-c IS/iO'C .jubljana PoŠta Slovenije pomagala Železnikom Generalni direktor PoMe Slovenije Aleš Haue in direktor poslovne enote iz Kranja Miran Ćehovin sta minuli petek v poslanski pisarni obiskala župana Železnikov Mihaela Prevca in mu predala donacijo v višini pet tisoč evrov za pomoč prizadetim v poplavah v občini Železniki. Naj omenimo Se, da je PoŠta opravila brezplačen prenos nenaslovljene direktne poŠte, namenjene gospodinjstvom na prizadetem območju v Selški dolini. "Da smo zagotovili pravočasen raznos poŠte in pošlijk na tem območju, smo aktivirali dodaten avto in zaposlenega, zbrali pa smo tudi denarna sredstva v višini 3.500 evrov, ki jih je po ključu ocenjene Škode s strani zavarovalnice razdelila posebna komisija," je dodal Čehovin. A. H. Preddvor Nagradili najlepše hiše Potem ko je posebna komisija Turističnega društva Preddvor od junija do septembra ocenjevala hiše in vrtove v Preddvoru in okoliških vaseh, je upravni odbor izbral najlepše, v petek zvečer pa so jim na prireditvi podelili priznanja, Letos je minilo deset let, odkar podeljujejo priznanja, to pa spodbuja ljudi, da urejajo svoje hiše in dobro sprejemajo dejstvo, da je kraj z rožami lepši,'pravi predsednica TD Preddvor Mirjam Pavlič, ki je v petek skupaj s preddvorskim županom Miranom Zadnikaqem podelila priznanja. Teh je letos 40, priznanje za "naj hišo" je prejela Edita Mavčič iz Nove vasi, sedem gospodinjstev so nagradili za nageljne, 37 pa podelili priznanja za splošno urejenost. Po eno priznanje je Šlo na Možjan-co in Hrib, po dve v Novo vas, na Breg, v MaČe in PotoČe, kar po sedem pa v Tupaliče in Preddvor, na vseh treh Belah, ki so letos prvič sodelovale na tekmovanju, pa je nagrajenih osem hiš. Za prihodnje razmišljajo, da bi izbrali najlepšo vas aii ulico, opozorili pa tudi na kako Črno točko. D. Ž. RADIO KRANJ d.o.o. Stritarjev/a ul. 6. KRANJ I6L66C)N; (04) 2612- (04) 291 a- «EbAKCtM <04> 2022-222 hAX; (04) (04) 2 2 IITVACMK iRfrutf ijùmw H(imtn I fìAjaoLj miu^nn Raoij^a mTfUfl n^ ewEnjsxon radi o)( ranJA r ■ di o-tef an)« vi Wl«tnci »on •r ddl A^kra nI .ftl J ŠESTDESET GLASOVIH KILOMETROV Del praznovanja šestdesetletnice izhajanja časopisa Gorenjski glas je bil tudi promocijski šestdeset kilometrov dolg tek Glasovih tekačev Iz Bohi- nja do Kranja. več na strani IVO ČARMANJE NOSIL OLIMPIJSKI OGENJ Nekdanji tekač na smučeh je na olimpijskih igrah v Sarajevu kot zadnji nesel olimpijsko baklo. Po končani karieri na smučkah ni več veliko teke Igra golf, kolesari in rad potuje. več na 8. strani MED ELITO SMUČARSKIH SKAKALCEV Jernej Damjan, smučarski skakalec, je vedno nasmejanega obraza in dobre volje. Letos je v odlični formi in komaj že čaka, da se začne prava zimska skakalna sezona. več na 10. strani Gorenjski Glas športni cus te PRILOGA časopisa corekiski cus Odgovorna urednica: Mariia Volčjak Časopis izhaia občasno cottfn jiklglas.il Kanadčan Kdo nam je bolj poznan? Kim Collins, presenetljivi svetovni prvak v teku na 100 metrov iz leta 2003, ali Kim Collins, trener jeseniških hokejistov. Nam je seveda "jeseniški" Kim, ki je letos iz rok bivšega trenerja Matjaža Kopitarja prevzel hokejsko dirigentsko palico. Janez Feruc Trener jeseniških hokejistov , p eti n š tirid esetle tn i Kim Collins, ki je na jeseni« ce prišel po več kot dvajsetletnem trenerskem delu v Nemćiji in Svici, se je na Gorenjskem takoj navdušil navdušuje njihov pozitiven ob zmagah kot porazih. Na pristop k treningu in pri- začetku letošnje mednarod* pravljenost za trdo delo • ne lige Ebel je dvorana pod skozi celotno pripravljalno Mezaklo ostala neporažena, tvena igra veliko bolj čisla. on jones. Očitno je več tega v individualnih športih, medtem ko je hokej kot moš- obdobje, ki je lahko ključnega pomena za uspešno igranje na ledu. "Stokrat lažje je delati s slovenskimi hokejisti kot Švicarji, saj imajo ve-nad pokrajino, za katero liko večjo željo po uspehu in Sklenjeno ima enoletno pogodbo, s katere podaljšanjem se trenutno ne obremenjuje» saj hoče svojo energijo usmeriti v trenersko delo. Trener jeseniških hokejistov Kim Collins se je Že privadil na novo okolie. I Foto: Tina Dok pravi, da ga spominja na njegovo "domaČe" okolje v okolici Vancouvra v Kanadi. ki je znana kol domovina hokeja in kjer bodo leta zimske olimpijske jo tisto pomembno zunanjo si za vse skupaj močno prizadevajo," pravi Kim. Pomemben dejavnik uspehov so vsekakor tudi jeseniški navijači, ki moštvu daje- 2010 Na vpražanje o dopingu, ki se je v zadnjem času močno "zasidral" v nekatere športe, Kim odgovarja: "Znano mi je, da je dopinga veliko predvsem v atletiki in kolesar- Najbolj pomemben je tisti moštveni in borbeni duh, ki skupaj drži tekmovalce v vseh mogočih situacijah." Glede na to, da zvečine dela na Jesenicah, tudi velik del prostega časa preživi na Gorenjskem. Da bi si ogledal kaj več Slovenije, Še ni imel časa. V prostem času najraje bere knjige, velikokrat kar na avtobusu, ko se peljejo na tekmo. "Z branjem se želim nekoliko oddaljiti od hokeja» ki je sicer pri meni prisoten dobesedno ves Čas. Sprostim se od vsega stresa, ki je hočeš nočeš pri takem tempu prisoten. Ko smo na tekmi ali treningu, je vse usmerjeno samo v hokej, hokej in še enkrat hokej. V prostem času se zato moram sprostiti in svoje misli podati še kam drugam. Okolje mi nadvse ustreza. Za razliko od življenja onstran luže so tukaj ljudje na splošno bolj aktivni. V Kranjski Gori vsi kolesarijo, hodijo, tečejo in so nasploh aktivni. Tega je v Kanadi in Ameriki precej manj, so pa bolj razviti ekstremni športi," svoje novo okolje ocenjuje Kim, ki si pozimi želi igre. Trenutno stanuje v spodbudo in podporo tako stvu. Poznam primer Mari- stopiti na smuči. apartmaju v Kranjski Gori skupaj s svojim dekletom, ki pride na obisk vsak konec tedna ali vsak drugi konec tedna iz Munchna, kjei sicer živi in dela. Zadnja štiri leta "Predvsem sem navdušen nad odnosom jeseniških hokejistov treninga. Njihova želja po uspehu je izjemna in se niko i ne predajo. Ni tudi nobenega mi hokejisti, predvsem ga pTItOZevanj3. vanje, hkrati pa si je že želel zamenjati okolje. Pozitivno presenečen je nad jeseniiki- Letošnje božične in novoletne praznike bo praznoval v Sloveniji» saj v obdobju praznikov tekme prav tako potekajo, seveda tudi treningi. Zdi se. da so na Jesenicah po odhodu trenerja Matjaža Kopitarja našli zanj odlično zamenjavo, ki verjamemo, da bo, kot že na začetku, Še naprej skupaj 2 izjemnim moštvom nizala odlične predstave. Priloga športu Poslovili so se lepi jesenski dnevi in zima že močno trka na vrata. Potrebno si )e nabrati kondicije za zimske radosti- Zagnani športniki In športnice so še kako aktivni. Fotoutrinki naj vas zvabijo na piano. Športni pozdrav. Rusi so postali košarkarski evropski prvaki. Dobro ogrevanje za zimsko sezono so tudi rolke v Sudati je mogoče tudi pozimi. športni glas, torek, 30. oktobra 2007 rtn t 0 oreni ska Pogovor: |aro Kalan, direktor Smučarske zveze Slovenije Cilji za zimo ostajajo visoki Maia Bertonceu Kako bi predstavili Smučar* sko zvezo Slovenije (SZS)? "Je ena največjih nacionalnih pa nožnih športnih zvez v Sloveniji. Združuje sedem panog: alpsko nordijsko smučanje» deska- trg majhen, zato je težko dobiti sponzorja iz tujine. Denarja ni nikoli dovolj. Programe prilagajamo glede na naše finančne zmožnosti. Več denarja bi radi namenili klubom, a s tem proračunom to žal ni možno, Naj za primerjavo povem, da ima nje na snegu, biaüon, smuča- avstrijska smučarska zveza nje prostega sloga, tclemark smučanje in Združenje učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije. V SZS je združenih več kot dvesto smučar- samo za program alpskih reprezentanc tak proračun, kot ga imamo mi za vse panoge." skih društev in klubov, z več Kateri uspehi iz pretekle se- kot i5 tisoč članov 2 vplačano zone vam največ pomenijo? članarino. Redno zaposlenih "Uspehov je bilo veliko, ne-je na SZS sorazmerno malo, katerim se je v medijih po-trenutno štirinajst. Trenerji, svečalo premalo pozornosti, ki delujejo v okviru reprezen- Največji uspeh je zagotovo tane, so 2 nami vezani pogodbeno, za določen čas, največ za obdobje štirih let. Teh trenerjev je več kot dvesto. SZS je tudi članica mednarodne smučarske zveze FIS, kjer imamo v Janezu Kocjan« dosegel Rok Flander z osvo- )itvi)o naslova svetovnega prvaka, Petra Majdič je za Slovenijo v smučarskem teku osvojila prvo medaljo na svetovnih prvenstvih. Mladi smučarji so na svetovnem čiču tudi dolgoletnega člana mladinskem prvenstvu osvo- predsedstva. II jili tri zlate medalje, tudi skakalci so bili ekipno mladinski svetovni prvaki. Zelo odmeven rezultat je smukaška zmaga Andreja jennana. Letos bodo glavni cilji tekme svetovnega pokala, tradicionalno bodo tudi v Sloveniji, v Kranjski Gori in Mariboru za alpske discipline, na Pokljuki v biatlonu, na Kobli v tele- mark smučanju, ter dve. v Kranju in v Planici, v smučarskih skokih." Kotlkšen je proračun zveze? "Celoten proračun za preteklo sezono je bi] 6,5 milijona evrov, od tega je samo 23 odstotkov javnih virov, ki ga dobimo prek razpisov Ministrstva za Šolstvo in šport in Fundacije za Šport, ostaU denar pa pridobimo prek smučarskih skladov, s pomočjo sponzorjev, opremljevalcev in drugih dohodkov. V te številke pa niso vključena sredstva, ki jih klubi dobivajo na lokalni ravni. Vsaka panoga ima svoj proračun. Najvišji proračun ima alpsko smučanje, bra 2009 in menim, da jo okoli dva milijona evrov. )e bomo dobili. Kje in katere pa danes sponzorska sred- discipline bodo, pa še ni jas- stva pridobivati bistveno tež- no. Kandidatov za izvedbo je kot včasih. Zaenkrat smo tekme je v Sloveniji kar ne- kar uspešni, čeprav je v Slo- kaj, mi pa si želimo, da bi to veniji veliko uspešnih špor- tekmovanje pripeljali v bliži-tov, poleg tega je slovenski no mesta." Kdaj bo Slovenija gostila tekmo svetovnega pokala v smučarskih tekih? "Tekma je v planu decern- nI ustavil gorskih tekačev "Na startu so bile superge ie suhe, po nekaj minutah sem bil čisto moker." To je bil tek na Šmarno goro, dvojni finale za gorske tekače: Pokala Slovenije in mednarodnega tekmovanja Grand Prix. Maia Bertonceu Mednarodni gorski tek na Šmarno goro v že 28, izvedbi je znova privabil skoraj vse najboljše gorske tekače na svetu. Organizatorjem jo je zagodlo le vreme, saj je močno deževalo, tako da so bile razmere res težke. "Nisem po- mislQ, da ne bi šel. Žal mi ie le zaradi rezultata, ker so bili časi dve minuti slabši. Svoj rekord sem vseeno izboljšal za 20 sekund, a rezultat je slab. V normalnih razmerah bi lahko tekel okoli 42 minut, (50:42) s Primorskega, oba absolutno tretja. Zamik je bil deveti (44:03) in najboljši Gorenjec, Simon AliČ Iz Poljan pa kot tretji najboljši Slovenec na 17. mestu (45:34), kar je dokaz, kako huda je bila konkurenca, Razmere za tek so bile skoraj nemogoče. "Ponekod bi morali imeti most. tako ie V dežju so se iz Tacna podali na Grmado, nato spust do Mitja Kosoveljapa nikaJcor ne Spodnje kuhinje, ter v cilj na Šmarno goro. bi mogel dohiteti. Pošteno priznam, da je za razred boljši." je pojasrül Sebastjan Zar* nik, z devedm mestom dnjgi najboljši Slovenec. V dežju sta brez zmage ostala prva favorita, Italijan Mar- co Galardo in Čehinja Anna P ich rtova. voda drla. Problem je bil le v tem, da v blatu in listju ne vidiš, kaj je spodaj- Šmarna gora je že v suhem vremenu težka. Pred startom sem si preobul superge, se preoblekel, tako da sem startal suh, že po nekaj minutah pa sem žinja Victoria Wilkinson bil povsem moker," pravi :55) in Poljak Andrzej sicer skupna zmagovalca Grand Prixa, Dlugosz (41:25). Najboljša nekakšnega svetovnega po- kala za gorske tekače. Najboljša sta biia tokrat Angle- Slovenca pa po pričakovanjih brat in sestra, Mitja (42:04) in Mateja Kosovelj Zamik, 30-letni tekač iz Ko-šiš pri Kamniku, ki je bil na skupno 7. mestu najboljši Slovenec v točkovanju za Grand Prix, mladosti je imel rad podobne dirke Kolesarska dirka mlajših kategorij za pokal Tadeja Valjavca je potekala na trasi, kjer je prve kilometre prevozil Tadej» ki ie bil tokrat v vlogi soorganizatorja. Janez Ferlic "Vsi mladi kolesarji začnejo tekmovati na krajših krožnih dirkah in take sem tudi sam rad imel na začetku svoje kolesarske poti, še posebej kriterije, ki potekajo na podobnih trasah. Izbira proge se mi zdi primerna, je pa zanimivo razplet dirke spremljati iz spremljevalne' ga vozila," je povedal Tadej kot pobudnik te kolesarske dirke, ki bo očitno postala tradicionalna. Progo je ocenil kot idealno za pobege, saj je tehnično precej zahtevna s številnimi ovinki in Tadej Valjavec skupaj z zmagovalci "njegove dirke" zgoraj le usmili in pravočasno zaprli "pipo", cesta pa je bila skoraj ves čas dirke mokra, kar je botrovalo kar nekaj padcem. Najbolje so s^ na zavitih ulicah znašli kolesarji kranjske Save, kluba, v katerem je svojo kolesarsko kariero začel Tadej- Privozili so si dve zmagi, dve tretji mesti in eno drugo mesto. Poleg tekmovalcev z licenco so nastopDi tudi rekreativni kolesarji, ki so pokazali zvrhano mero zagnanosti, nekoliko manjšo udeležbo pa gre pripisati slabemu vremenu. Vedno več pa je mia- jo dihati. Organizacijski od« dobesedno zlival nad Besni- dih kolesarjev iz Besniške kratkimi vzponi in spusti, ki bor dirke je zjutraj nemočno ško dolino in dirka je bila že doline, ki zavzeto trenirajo v kolesarju niti malo ne pusti- gledal v nebo, ko se je dež blizu odpovedi, a so se tam kranjski Savi. 4 3803108005857 športni glas, torek, 30. oktobra 2007 3 # Id Petič pri Leonidasu DiiSan Mravlje se je po enajstih letih znova vrnil na njemu dobro poznano 245 kilometrov doigo ultra maratonsko preizkušnjo od Aten do Sparte. Po nekaj veČ kot tridesetih urah grškega "tekaškega pekla'" se je znova dotaknil kipa kralja Leonidasa. Janez Feruc Ultra maratonski tek od Aten do Sparte povsem upravičeno nosi naziv Spar- taüon. Gre verjetno za najtežji ultra tek v Evropi, ki ga vse od leta 19S3 prirejajo na cesti med Atenami in Sparto. Med ul t ra m a r a ton skimi tekači velja nekakšno nepisano pravilo, da mora vsak pravi tekač dolgih razdalj vsaj enkrat priteČi pod kip kralja Leonidasa v Sparti. To pa je vse prej kot lahko. To je priznal tudi Kovorjan Dušan Mravlje, ki je že petkrat skusil pekel te preizkušnje, Zadnji metri pred ciljem v Spartì ifororNtiAWMn, še vedno pa so njegovi Časi v prvih izvedbah tega teka med najhitrejšimi. Najbolje je tekel sredi osemdesetih let, ko je trikrat osvojil drugo mesto za takrat nepremagljivim grškim tekaškim Bogom" Yiannisem Kouro- trdnostjo, ki pride do izraza sledil ter predvsem s pozitivno naravnano miselnostjo. To mu je seveda uspelo tako kot le on zna in znova je dokazal, da je pravi ultramara "To je dirka vseh dirk. Skoraj zagotovo se bom še vrniL Vem, tonec z močno psihološko da sem sposoben tekmo končati Dogom I laiiiuseiii mjuiu- trdnostjo, ki pride do izraza j «i__»v.__• __, •__• 1 _ 1 • som, ki je do Sparte pretekel prav na dolgihteidh."fizič- mea najDoijsimi aesetimi, aa di pa zmagal, mi tukaj ni sojeno." f v neverjetnih dobrih dvajsetih urah. Letos se je znova odločil, da se vrne na pòi, ki mu ie izredno všečna. Pred samim nastopom jc povedal, da se zaveda, da ni več tako hiter kot pred dvajsetimi leti, a ima vztrajnost, dolgoletne izkušnje in točno začrtan cilj, ki mu bo no sem vedno dobro pripravljen, vendar vse to še zdaleč ni dovolj. Ko tečeš več kot sto kilometrov, mora močneje delovati glava in S parta • tlon je pravi preizkus, kako si psihično močan. Veli- r no eden rujboljših ultra tekačev na svetu Američan Scott Jurek, ki je podobno kot lani tekmo sebi v prid od-mi na kratko povedal Dušan, ločil v drugem delu. ki je takoj po prihodu v cilj Tekma v prvem delu poti ko tekačev ni imel nekaj težav z dehidraci- poteka po asfaltni cesti ob manj kot Štiristo tekačev, do cilja v Sparti pa j ih je v limitu šestintridesetih ur priteklo stopetindvaiset, " je o tek- jo- " Določenih momentov takoj po tekmi se ne spomi-podatek, da njam. K sebi sem prišel po jevAtenal) infuziji v zdravniškem Šoto- videlo cilja. O tem priča tudi štarta nekaj Ur oa ru. V bližini cilja vse skupaj zgleda kot nekakšna poljska bolnišnica. Utrujeni, dehidrira ni in izmučeni tekači morju proti Korintu. Na približno sto petdesetem kilometru pa tekače Čaka strm vzpon po razdrapani makadamski cesti !n nato zahteven spust nazaj na cesto, ki vodi v Sparto. Da pa je vse skupaj §e težje, morajo ta dobesedno popadajo po tleh, del poti tekači preteči pono- a vse to je del Spartatlona/ je še povedal Dušan, ki je zasedel dvaindvajseto mesto. Či. Svojo težo tekmi zagotovo da tudi vročina, ki je konec septembra v Grčiji še Dušan Mravlje na žgočem grškem soncu od Aten do Sparte. Naziv tekme Startatlon pove vse. Tekma, ki je do tekačev neizprosna in končajo jo le najboljši. I POTO! Nt2A M»AVi|( Največ težav je imel v zad- vedno prav poletna. In do te- njem delu teka. ker organi» kačev neizprosna. Dušan je zem že ni več mogel spreje- bil na tekmi edini, ki je na- mati tekočine, kd jo je sicer stopil tudi na prvi izvedbi nujno potreboval, in posle- pred Četrt stoletja, ko je od« dica vsega skupaj je bila de- hidracija. Sicer pa je tekmo drugič zapored dobil trenut- tekel svoje najboljše čase. Pravi, da še ni rekel zadnje besede. LOHNjgD N TAc CiAmt Jesenska akcija bund, anorakov in trenirk. v trgovini: Teamsport HT, Hala Tivoli Ljubljana, 01/231-52-72 Teamsport OUTLET, Cesta v Gorice 3, Ljubljana 01/479-05-90 Bunde od 20eur z DDV Anraki od S.OOeur z DDV Trenirke od 24.00eur z DDV À A k le coq sportif erima 'Akcija velja dp razprodaje zalog e r Trije kolesarji, eno zlato kolo Boj za ziato kolo za riajboljšega kolesarja do 23 et je bil napet do zadnjih metrov zadnje dirke v sezoni. Ena sama točka je ločila tri prijatelje, klubske kolege v dresu Save. Kot zmagovalec je s kolesa stopil Kristjan Koren. Maja Bektoncelt Zlato Scottovo kolo vsako leto prejmeta dva slovenska kolesarja, najboljši v kategoriji elite In najboljši mlajši član. Dobitnik prvega zlatega kolesa je bil Tadej Valja- vec kot ÜSÜ z največ točkami s ProTour lestvice, na odločitev o zmagovalcu sezone med člani do 23 let pa smo morali čakati vse do zadnje letošnje dirke na domačih tleh, ki je bila v Podsmreki. Pred to dirko je imel Primo- drugo leto. Kje bom vozil, se še nisem odloČil." ubežni skupini sta bila ostala dva: Koren in Švab. Odločitev je padla v ciljnem sprintu. Močnejši je bil Koren. ki ie v cilju prvi za zmagovalcem Borutom Božičem in tako ubranil lansko skupno zmago v tej katego- riji. "Ves teden mi je šlo po glavi, da bo težko. Nisem dosti treniral, a dirka je potekali v redu. Vede! sem, da. Če pridemo v sprint, imam proti Švabu več možnosti, lec Kristjan Koren (Sava) Na evropskem in svetovnem eno samo točko prednosti pred klubskima kolegoma Gorenjcema Grego Boletom in Gašperjem Švabom. prvenstvu se mi m vse poklopilo, sem vsaj dobil zlato Imam vitrino. shranjujem pokale. Tam bo Savčani [z leve): Kristjan Koren, Vlado K«rkez, Gašper Švab, Grega Bole "Povedal sem, da ne smejo dirkati drug proti drugemu. Najbolj pomembno je, da ne izgubimo prvih treh mest skupno, ter da dobro odpeljemo dirko," je povedal Miran Kavaš, trener članov pri Savi. Na progi je tudi ta lovorika," je bil nasmejan Kristjan Koren, ki je v Podsmreki zadnjič dirkal za Savo, saj je podpisal dveletno pogodbo za Perutnino: "Grem zaradi spremembe. S fanti smo se v Savi res tako dobro razumeli, da ni- Primorec Kristjan Koren je v Podsmreki zadnjič dirkal v dresu kranjske Save. Podpisal je namreč dveletno pogodbo s Perutnino Ptuj. prvi iz boja trojice, sicer prijateljev. odpadel Grega Bole. ki ni bil zraven pri odločilnem pobegu. "Ostal sem zadaj, ni bilo sreče, Ni- $em razočaran," je povedal Bole, ki se letos poslavlja od kategorije mlajših članov, zelo si je želel v dobro tujo ekipo, vendar tudi tu ni imel sreče: "S takšnimi rezultati bi nekaj let nazaj dobil močno ekipo v tujini, v sedanjih razmerah v kolesarstvu pa fe težko. Bomo videli, kaj bo hče ne more verjeti, tudi s trenerjem in vodstvom." Gašper Švab s končnim dru- gim mestom v tocicovanju za zlato kolo ni bil razočaran, Za njim je zelo uspešna sezona, v kateri mu manjka le zmaga. "Če sem odkrit, je bil moj favorit bolj Grega, ker je najhitrejši, Če bi prišli v Sprint, faz sem imel še najmanj možnem sÖ, razen če bi šel solo, (smeh) Letos sem vajen drugili mest," je zaključil enaindvaj-setietnik z Brezij pri Tržiču. 4 Športni glas, torek, 30. oktobra 2007 n v Š 0 Sanjo spremlja na vsakem koraku Mlada obetavna gorenjska šahistka, dvanajstletna Barbara Robba iz Poljan je članica ŠS Tomo Zupan Kranj. Kot edina gorenjska predstavnica se je udeležila evropskega prvenstva, ki je bilo v hrvaškem Šibeniku. Oskar Orfi Ali uporabljaš sodobne teh-...................................... nolo^je in iakaj? Prosim, če se na kratko "Sedaj, ko si ie brat nabavil modernej§i računalnik, mi dovoli, da na niem tudi šahi- predstaviš. "Sem Barbara Robba in sem stara dvanajst let. Obisku- ram, torej igram proti raču- jem osnovno loio v Polja- nalnifcu, ali pa le analiziram nah, živim pa v Žabji vasi. " že odigrane partije, svoje ali e. II Ali imaš hobije? Kaleri je tvoj najljubši hobi in zakaj? "Moji hobiji so igranje harmonike, šahiranjc, rokomet. ... najljubši mi je èdh." Ali imaš svoje vzornike. i eri so? "Moja vzornica je Karmen Orel." Barbara Robba Katero lastnost pri ljudeh Kako se pripravljal na sveto- najbolj ceniš? "Pri ljudeh najbolj iskrenost." cenim vno oziroma evropsko prvenstvo? "Na evropsko prvenstvo sem se pripravljala s šahovskimi treningi pri Oskarju Orlu in doma z očetom. Z očetom Kaj je najpomembnejše pri šahu? "Prišahujenajpomembnej- tudi opravljava kondicijske ša borbenost in igranje do konca." treninge. " Koliko stane takšno tekmo- Koliko časa nameniš šahu vanje? AJi pri tem pomagajo in kakšen je tvoj način tre- tudi sponzorji, kateri? ninga? 'Med Šolskim lelom se s ša- "Udeležba na evropskem prvenstvu naju je z očetom staia okoh 2000 evrov, hva- hom ukvarjam pri krožku in vsak večer po malo z očetom l^a Bogu, pa so se našli do- Na letošnjem državnem prvenstvu je pripravila največje presenečenje, saj je senzacionalno osvojila tretje mesto. ali bratoma. Med počitnicami me je na evropsko prvenstvo Še med- natorji kot župan naše občine Gorenja vas-Poljane, podjetje Marmor Hotavlje in Območna obrtna zbornica Škofja Loka in še precej Kakšni so tvoji cilji v življe- manjših, tako da so ti stro- dodatno priprav narodni trener Oskar Orel. že pokriti, Vsem se z očetom lepo zahvaljujeva," nju in kakšni pri šahu? "Moji cilji so biti uspešna tako pri šahu kot iiasploh v življenju. Šah bom igraja še Kakšen je tvoj moto v življe- najmanj do konca osnovne . ko bom pač morala sprejeti določene življenjske usmeritve. " niuf "Sprosti se. razmišljaj, potem pa naredi najboljši korak oz. potezo." ima preprosto rada Urša Pazlar, 13-letna osnovnošolka, je navdušena hokejistka. Njeno življenje se vrti okrog hokeja in z njim ima v prihodnosti še velike načrte. S fanti se enakovredno kosa. Je odličnjakinja, njeno pridnost pa hvali tudi trener Valerij Šahraj. V isti ekipi skupaj igrata z mlajšim bratom Mitjo. Robert Gvìtìu Najprej smo o Urši povprašali njenega trenerja Valerija Šahraja: Kako se Urša znajde med samimi fanti na ledeni plos« kvi? "Urša 5 tem nima težav. S fanti se enakovredno kosa, pa čeprav so nekateri Že za glavo večji od nje. Na treningih so do nje zaščitni-, a ko gre zares, potem nasprotniki tudi njej ne zanašajo." I I \ i i • .r Katere so niene vrline na ledu? "Je pridna in delavna, rada trenira in zato je rudi uspešna. Dobro razmišlja, ima dober pregled nad igro in lepo sodeluje s soigralci." Kaj ji svetujete na njeni športni poli? "Med fanti bo laliko enako- Urša in njen trener Valerij 1 foto . TIN* DO*L izbrala. V vsakem primeru pa hoče igrati hokej. Dobra možnost se vidi v nadaljeva-vredno igrala še do konca nju šolanja na Gimnaziji Je-osnovne Šole, potem pa bo senice in vožnja z vlakom na razlika v fizični moči že pre- treninge v Beljak." velika, zalo si mora poiskati Zakaj hokej, koliko časa ga že igraš, na kateri poziciji? "Hokej mi je všeč, rada ga igram in nič mi ni težko. Zanj sem se odloČila, ko sem videla igrati mlajSega brata. Sedaj treniram že ženski hokejski klub. V Slo- Kako je z zagotavljanjem de- peto leto, igram pa v Hokej- vadimo strategiio in igro. Pred sezono pa imamo tudi kondicijske treninge, zlasti v naravi. I» Te je ka) strah, ko igraš med samimi fantih "Strahu nimam. Če me kdo ve ni j i so tri ženske hokejske nariar skem klubu mlade kategori- ekipe, lahko pa pot nadalju- "Stroški so vdiki. Najprej je je Bled, Igram na položaju na TToo prime, mu to tudi vrnem. Nikomur ne je tudi v Avstriji, pri Belja-ku/Villachu, kjer tudi imajo žensko ekipo." tu oprema, pa potovanja, pa članarina v klubu. Vse breme je na ramenih staršev. V kolektivnem športu je Kakšni so treningi? desnega krila, skupaj v na- ostanem dolžna, padu z bratom." težko najti sponzorje za po- Uršin oče, Aleš Pazlar, nje- sameznike. ife no športno pot vidi podobno: Kaj bo z UrŠino Športno ka-riero za naprej? "Najprej je šola, šele potem vse drugo. osnovni šoli se bo morala preseliti v ženski hokejski la naslednje: klub, a vse je odvisno od tega, katero srednjo šolo si bo Vas je kdaj zanjo strah? "Seveda me je, a tega ji ne pokažem. Na igrišču se zna postaviti zase," Urša nam je o svoiem hokejskem življenju zaupa- "Treninge imamo enkrat na dan malo več kot uro. Treniramo štirikrat na teden. Naj- prej se ogrejemo. tehniko drsanja, nato pa med seboj igramo, s čimer Kako usklajuješ šolo in tre* ninge? "Gre, saj če delaš stvari iz veselja, potem to ni težko. V Šoli sem odličnjakinja in zmorem vse skupaj kar dobro uskladiti." Za katero hokejsko moštvo navijaš in kdo je tvoj vzornik? "Med člani navijam za ZM Olimpijo, moj vzornik pa je vratar Klemen Mohorič. Nekoč mi je sredi noči prinesel domov die?^, kot mi je oblju- bil, če osvojijo naslov državnih prvakov." Kako vidiš tvojo športno pot v prihodnje? "Rada bi igrala hokej. V srednji Soli se bom morala preseliti v žensko hokejsko ekipo. Najraje bi igrala v Beljaku/V illachu ali pa v Kranju, kjer imajo tudi žensko hokejsko ekipo." Kako preživlj'aš prosti čas? "Berem, delam in igram se na računalniku, treniram pred hišo, plavam, poslušam glasbo, ... Malo pomagam tudi doma." Kakšen trener je Valerij? "Valerij je dober trener, zahteven, a na treningih sem se od njega že ogromno na- Katero Številko imaš na dresu? "Na dresu imam številko 10. .J športni glas, torek, 30. oktobra 2007 5 9 ktivn § orenjsk Šestdeset Glasovih kilometrov Del praznovanja šestdesetletnice izhajanja časopisa Gorenjski glas je bil tudi promocijski šestdeset kilometrov dolg tek Glasovih tekačev iz Bohinja do Kranja. Janez Firlic Ko smo se pred nekaj meseci oiiočaii. s čirn lahko popestrimo praznovanje ob šest-desetletnici izhajanja Časopisa Gorenjski glas. je prišla na dan ideja, da morajo biti del praznovanja seveda tudi Glasovi tekači. Na kakšen način? Tekaški seveda. In Če Bohinju pred leti že večkrat pretekel za trening. Prvi (ogrevalni) del poti proti Bohinjski Bistrici smo pretekli v megli, nakar smo stekli v dobrih trinajst kilometrov dolg klanec proti SoriŽki planini, kjer nas je pričakalo rav poletno toplo vreme, eie na spustu proti Sorici smo bili na tretjini celotne ga ravnina v Selški dolini, ier smo na vseh straneh Gorenjski glas neprestano poti, ekipa je delovala sveže izhaia že celih Šestdeset let, in usklajeno, tempo na spu- opazovali posledice vodne ujme, ki je dva tedna pred tem kar malce spremenila podobo teh kjajev. Kilometri so se nabirali, pred Selcami pretcčemo oznako 42 km^ kar znaša klasičen maraton. Noge so vedno težje in kdoi takrat pravi, da ni utrujen, enostavno laže. Da je tek za konec še malce otežen, se smo pretekli za vsako leto ki- stu je bil spodobnih Štiri« podamo v klanec proti čepu-lometer, vsega skupaj pa se najst kilometrov na uro, na Ijam, kjer je naš zadnji po-jih je nabraJo za pot od Bohi- ravnini pa okoli dvanajst, kar stanek pred končnim ciljem nja do Kranja, Tako se je 1. je za tako dolgo razdaljo kar pred Gorenjskim glasom in, oktobra ob osmi uri izpred cerkve sv, [aneza na Glasov supermaratonski tek podalo Šest tekačev in tekačica iz soliden tempo. Na spustih je kot je rekel "Kavka", samo Se tieba teči inertno, kot nam je Sprint v Kranj. Za lažje zad-svetoval "Kavka", in to po- nje kilometre nas je prišel meni, da se predaš tekaške- spodbujat Matjaž Kalan iz ekipe Gorenjskega glasa, ki mu nagonu oziroma te cesta tekaške ekipe Gorenjskega se jim je z velikim veseljem pridružil tudi maratonec Franc Kaučič - Kavka, ki je podobno traso v smeri proti enostavno potegne m samo sprostiš noge v hitrejši tempo. V Podroštu smo na polovici poti in začela se je dol- glasa in pospremil celotno ekipo do cilja. Pot ni bila lahka, tako kot niso bila rožnata. Strmi klanci in spusti in kot bi lahko prenesli v življenjski smisel, napori in trpljenje, a le z vsem tem skupaj se lahko pride do cilja, ki je potem še bolj zaslužen in bolj polno čustveno doživet. Glasov supermaratonski tek smo pretekli zgoraj podpisani Janez Ferlic. Janez Aha-čič, Polde Taler. Miro Krivec, Maijan Lotrič, Franc Kaučič in jana Oman, Kako bo ob sedemdeseti obletnici izhajanja časopisa? Štart bomo prestavili pod slap Savica, da bo sedemdeset kilometrov. Tekaška sezona gre počasi h koncu, nato pa takoj priprave na prihodnjo. Za nekatere Glasove tekače se zopet obeta nastop na su-perm ara ton u Zagreb-Čaz-ma, kjer smo imeli letos vsa leta izhajanja časopisa spomladi premierni nastop. Tekači premagujejo trinajst kilometrov dolg vzpon proti Soriški planini, kjer je bila šele tretjina poti, I Najhitrejši presuh za zmago Na Fotrovem teku so pravila drugačna. Za zmago se upoštevata dva dejavnika: čas teka in Indeks telesne teže. Maja B erto nc eli govor pa: "Na tem teku so v boljšem položaju tisü, ki so Konec septembra je na Brdu pri Kranju potekal Fo-trov tek, že četrtič. Kljub dežju se ga je udeležilo rekordnih 69 tekačev. Končni rezultat je bil odvisen od Časa teka ter indeksa telesne pn sebi. Slednji se stalno pritožujejo, da na tekih nosijo s seboj dodatno težo, na Fotrovem teku pa je ta teža s pomočjo enačbe odpravljena. " Po tem rezultatu je bil prvi in zmagovalec Fo- teže. Vsak udeleženec se je trovega teka Aleš Jurančič, pred startom stehtal in iz- idejni oče in z družino orga- meril višino, nato pa na nizator prireditve, ki je bil start in čimhitreje do cilja. po Času teka Šele 15-, a je bil Najhitrejš m ni rrei i je bil Š kofieločan Boštjan Potočnik, ki bo v začetku novembra nastopil na maratonu v New Yorku. nato zaradi slabih 90 kilogramov skupno prvi, še zdaleč pa n! bil najtežji. Zbrana sredstva s teka so v Teka- Vendar pa Boštjan ni zma- škem forumu namenili za gal, saj je bil s 63,4 kilogra- odpravljanje škode, ki so jo ma prelahek. Za razlago smo povprašali v vrstah organizatorjev, to- povzročile poplave, 10. novembra pa prirejajo še en tek, 6-urni tek v Sladkem rej v Tekaškem forumu. Od- Vrhu. Na Fotrovem teku se morate tudi stehtati. / Foto aé^iv otc^ni&itotu Stari prijatelji poraženi v finalu Na turnirju v namiznem tenisu ob praznovanju 40. obletnice ŠD Kondor Godešič sta igralki Merkurja premagali domače namiznotenisače, ki so po dolgih letih znova zaigrali skupaj. Maia Bertonceii II veliko zanimanje. Vedno sem ........................................................moral čakati na mizo, da sem Športno društvo Kondor Go- lahko igral. Ko je vškofii Loki dežič letos praznuje 40. ob- namizni tenis znova letnico ustanovitve. Ena iz- zaživel, sem šel nazaj. Danes med prireditev v ta namen je sem trener. Imamo 20 mla- namiznoteniški turnir. dih. Ena ekipa nastopa v V SD Kondor se je pred 40 3. slovenski ligi, dve eldpi v leti začelo prav z namiznim Gorenjski ligi, ena v veteran- tenisom. Takrat je bil ta ski Gorenjski ligi, ter dve v Šport v vasi zelo popularen, medobčinski ligi. Najboljši danes sta na prvem mestu igralci so Žiga Skufca, Rok nogomet in gorsH tek. Kljub vsemu smo še aktivni. Imamo ekipo v Gorenjski ligi in eno v medobčinski. Bolj bomo začeli delati tudi 2 H ari, Miha Šinkovec, Samo Boh in Primož Jazbič. Mladinci so redno med najboljšimi 24 posamezniki," je pojasnil Rant. mladimi," pravi Janez Sör- Trojka Starman, Rant, Ber-man, prvi predsednik ŠD toncelj je na turnirju morala Kondor ter vodja namiznega tenisa na Godešlču. z 1:3 priznati premoč šele v fmdu, ko so igrali proti mia- Trinajstkrat sg bili skupaj medobčinski prvaki v namiznem tenisu in Štirikrat gorenjski prvaki: Peter Bertoncelj, Jano Rant, Janez Starman (z leve). Na turnirju je nastopilo šest ekip, poseben pa je bil tudi po tem, da so za ekipo Kondorja nastopili trije prijatelji, ki so včasih igrali skupaj. Poleg Starmana sta to še Godešan dima namiznotenisačicama iz kranjskega Merkurja {dvojici Maloku, Pozvek), ki igra v 1. ženski slovenski ligi. "OdloČila je mladost, kondicija. Za mlade igramo Peter Bertoncelj in Jano Rant prepočasi, medtem ko teh- "Odločila je mladost, kondicija. Za mlade igramo prepočasi, medtem ko tehnično znanje še imamo- J} iz škofje Loke, ki je vmes nekaj let igral tudi za Kondor. Kar trinajstkrat so bili med- mizni tenis redno trenirati," občinski prvaki. "Teh let se še je za konec povedal Star- nično znanje še imamo. Če hočeš biti dober, moraš na- dobro spommjam. Za namizni tenis le bilo na GodeŠiču man. Na tretje mesto se je uvrstila ekipa Križe 3. jeleni zmagali v Avstriji Hokejisti Hokejskega kluba felen Senica-Reteče so zmagali na mednarodnem turnirju v avstrijskem Althofnu. V finalu so s 7:1 premagal; ekipo Kremser EV Eagles. Za najboljšega vratarja je bil razglašen Grega juvančlč $ Podreče, ki je na turnirju v šestih tekmah prejel le tri gole. Jelene sedaj -čakajo domače tekme v Nočni hokejski figi. Prihodnje ieto praznujejo dvajset let delovanja. Krona njihovega deia bo nastop na amaterskem svetovnem prvenstvu v začetku aprila prihodnje leto v Quebecu v Kanadi. M. B. 6 Športni glas, torek, 50. oktobra 2007 športni svet Zlata liga Sdnya Richards in Jelena Isinbajeva sta zmagali tudi na zadnjem mitingu Zlate lige v Berlinu in si razdelili milijon amerilkih dolarjev. Američanka je znova pometla s konkurenco v teku na 400 metrov. Dosegla je najboljši izid sezone na svetu (49^27). Rusinja je zlahka zmagala v skoku s palico (4,82 m), a je potem neuspešno naskakovala svetovni rekord {5,02). Obe atletinji sta edini zmagali na zlatih mitingih v Oslu, Parizu, Rimu, Zürichu, Bruslju in Berlinu. Le zmagovalci na vseh iestih atletskih mitingih si razdelil nagradni sklada milijon ameriških dolarjev. Naloga ni preprosta, uspe res le najboljlim, saj je težko vzdrževati vrhunsko formo skozi vso sezono. R. G. Jelena Isinbajeva in Sanva Richards Nogometašice Nemčije do naslova brez prejetega gola Nemške nogometaJice so v finalu svetovnega prvenstva v Sanghaju 2 2:0 ugnale Brazilijo. Tehnično precej boljše Južnoameričanke so začele odločno in imefe premoč ves prvi polčas. V nadaljevanju so se Nemke, ki so pred itirimi leti v ZDA pn/ič postale svetovne prvakinje, zbrale. V 52. minuti je Smisekova prodrla v kazenski prostor in podaia do Birgit Prinz, ki je matirala vratarko Andreio. Vratarka Anger-erjeva, nemška vratarka, je postala junakinja prvenstva, saj na svetovnem pn/enstvu nI prejela niti gola, obranila pa je tudi strel Brazilki Marti 2 bele točke. Štiri minute pred koncem je tekmo po strelu 2 glavo odločila Laudehrjeva. Nemke tako na svetovnih prvenstvih niso dobile gola že 619 minut, kar je nov rekord. Prejšnjega so imele Kitajke (442 minut). Tretje mesto so na pn/enstvu osvojile nogometašice ZDA, ki so s 4:1 ugnale Non/e§ko. R. G, Ruske košarkarice sledite košarkarjem Ruske košarkarice so še drugič v zgodovini postale evropske prvakinje, potem ko so v Rimu premagale Španijo s 74 : 68. Finale je bil ponovitev moškega finala. Ženski finale je bil manj izenačen, saj so Rusinje vodile že za 21 točk, a 23 sekund pred koncem so imele Španke priložnost, da se pri-bi na dve točki razlike. Napad so zapravile, na drugi strani pa je Tatjana Šegolova s košem odloČila zmagovalca. Rusinje so si z zmago priborile nastop na olimpijskih igrah v Pekingu, Španke pa se lahko tolažijo s tem, da je bila najkoristnejša Igralka evropskega prvenstva Amaja Valde- moro. Tretje mesto je pripadlo Belorusinjam. R. G. Ženska kožarka je še kako atraktivna. Festival košarke Evropsko košarkarsko prvenstvo je dalo nepričakovane zmagovalce, Ruse. Slovenija je osvojila sedmo mesto, a medalja ni bila nedosegljiva. Na prvenstvu so izstopali igralci iz lige NBA. Robert GuŠtin Sredi septembra se je v Španiji končalo evropsko koš a rka r s ko p rve n st vo. Zmagovalci so postali Rusi» i so v finalu premagali gostitelje prvenstva in s tem utišali prepotentne domačine. Odločilni koš je le dve sekundi pred koncem dosegel Jon Robert Holden. Američan z ru- teni ukradel žogo Pauju Gasolu, zvezdniku Mem-phisa. ki je bil poleg luana Carlosa Navarra, ki je ostal celo brez točke, tragični junak finala. Pri Rusih sta izstopala zvezdnika NBA Viktor Hrjapa in Andrej Kiri-lenko. Tretje mesto so Dirk Nowitzki. V številnih osvojili Latvijci, ki so pre- statističnih prvinah so bili magali Grke. Slovenija je slovenski košarkarji med dosegla lep uspeh in se uvr- najboljšimi na letošnjem ila na kvalifikacijski tur- evropskem prvenstvu. Rašo se, da bi lahko dosegli veli- po blokadah. Steber sloven- idealno postavo prvenstva so bil poleg Andreja Ki-rilenka izbrani še Španca ose Manuel Calderon in Pau Gasöl, Litovec Ramu-nas Šiškauskas in Nemec skim potnim listom je pred nir za olimpijske igre, a zdi Nesterovič je bil celo prvi je v podelil 1,9 "banane" na tekmo. Med podajalci je bil Jaka LakoviČ na tretjem mestu, medtem ko se je Mat- z metom izza črte 12/23 livrstil med tri najboljše izvajalce trojk. Z-a najboljšega igralca evropskega prvenstva so razglasili Rusa Andreja Kirilenka. povprečju je dosegel 18 točk in 8,6 skoka na tekmo. Andrej Kirilenko pri "polaganju*' Rusi so se veselili naslova. laka LakoviČ v akciji Moto GR Valentino Rossi je dobil naslednika, ki mu Italijan ktos ni bil kos. Pred »njim je še svetla motociklistična prihodnost. Robert GuŠtin Avstralec Casey Stoner si je Že tri diike pred koncem se" zone zagotovil naslov svetovnega prvaka v razredu Moto GP. Enaindvajsetlet-nik šele drugo leto vozi v najelitnejšem motociklistič- nem razredu. S svojim pre-fmjenim dirkanjem je ugnai vse konkurente in tudi Valentino Rossi, dosedanji kralj razreda Moto GP, mu je športno priznal premoč. Ob strani pa mu ves čas sto- mem mestu. Naslednje leto je vozil za KTM, prav tako dobil eno dirko ter bil peti dirkač sezone. Sledila pravi preporod, saj kar osem dirk in se že tri ji njegova žena Adriana, ki tekme pred koncem sezone ga spremlja na vseh dirkah. veselil prvega naslova sve-Casey Stoner je v svet moto- tovnega prvaka. Tudi na. ciklizma vstopil leta 2003, zadnjih dirkah pa Stoner dokazuje, da je v šampionski formi, saj iz tekme v tek- se- litev v razred do 250 ccm, kjer je v sezoni 2005 bil os- v razredu Moto CP se dirka rta nož. ter boj za naslov z Danijem Pedroso, ki je na koncu osvojil naslov. Avstralec se je takoj preselil v elitni raz* red, kjer je lani dirkal s Hondo in osvojil eno drugo niesto. letos je prestopil v moštvo Ducatija in doživel dobil ko je z Aprilio že prvo leto dobil dirko v razredu do 125 ccm m sezono na os« mo zmaguje. Casey Stoner športni glas, torek, 30. oktobra 2007 7 # r o rt m Nakelčana na slovitem Dolomitenmannu Klemen Triler in Žiga Trampuž iz Naklega sta nastopila na edinstveni ekstremni tekmi na Južnem Tirolskem» kjer se vsako leto preizkušajo najboljši tekmovalci iz vsega sveta. Vse ekipe nastrojene izredno tekmovalno. Janez Ferlic Tekmovati na Dolomitenmannu pomeni sestavili ekipo štirih tekmovalcev, od katerih mora vsakdo maksi- biri ekipe, saj se je pokazalo, da smo izredno homogena ekipa 5n da vsakdo obvlada svoje delo. Se posebej se je izkazal kajakaš Borovinsky 2 otnjo "ZA učbenike". Po iz- maino obvladati in poznati redno težkih tekmah si po-zahteve svoie discipline. Gre navadi prigovarjaš, da nikoli za gorski tek, gorsko kolesarjenje, letenje s padalom in spust s kajakom po reki gli, da se prihodnje leto zno- več v kaj takega, a smo že takoj na poti domov zaprise- Dravi. Vse skupaj se dogaja v mestu Lienz in okoliškem hribovju. Tekma, ki je medijsko izredno dobro podprta, je pravi magnet za gledal« ce, Letošnjo edino slovensko ekipo je sestavil NakeiČan Klemen Triler, ki je kot prvi ilan ekipe pretekel dobrih 12 kilometrov dolgo progo proü zasneženemu 244» metiov visokemu vrhu Kuh-bodentorf, kjer bi moral predati štafeto padalcu, a so žal zaradi preslabega vremena letenje s padalom zaradi varnosti tekmovalcev odpovedali. S kajakaškim delom dirke je suvereno opravil Gregor Borovinsky, kot zad* nji pa je zahtevno gorsko kolesarsko etapo s strmim er ie moral več- va vrnemo." Skupno so zasedli odlično trinajsto mesto med devetdesetimi amaterskimi ekipami. V profesionalnih ekipah nastopajo veä- noma le najboljši tekmovalci v svojih disciplinah. Tako ni nobeno presenečenje, če se na štartu pojavijo svetovni ali celo olimpijski prva- ki. Popolnih rekreativcev na tej tekmi ni, saj so konfiguracije posameznih etap preveč zahtevne. "Na klasičnih Specialist za strme gorske teke Klemen Triler, kl je opravil s gorskih tekih še srečaš kakš- tekaškim delom Dolomftenmanna / fe| To^ikel TtHNlCN4 UREDNIK Crtfj f l^r^ik fOTOCRAfIJA Rofle Bre^r^ T^nd D^kL Q^tìid VODI A OCLASNECA TRŽCNjA Mjtija 2vr2d/ S^rvii jt Coren^ikj ^Ai %l t}, b itUš Jd dlrtć^i CO^CNISKI CIAS je ^ag^v^l iri vwivtm zoimU p^ >7719^^ Ui4cyr>o), Mr^dnr vte. vmÌ; it^ni dan o4 S. do >9. u/« / Co^en^sV) (l»s je polM^^ik. uhsja ob twkih fn pvtbh« v njkljdi 77 ooò trtoów / R^^ nepo^ofr Moia Corti^j^ka« Irtopts Gorenji ia lo tega je možno priti po različnih poteh, niso pa vsi načini enako zdrahi oziroma zdravi in enako učinkoviti nostL Če bodo vaše primerjalne meritve pokazale, da ste izgubili tri enote maičobe tei le eno enoto puste telesne mase, ste s tem že zelo blizu idealnega modela izgubljanja odvečne maščobe v telesu. Nasvetov o tem, kaj, koliko in kdaj jesti, je veliko in znane diete vas z različnimi argumenti prepričujejo v njihovo uč i nkovitost. Večina diet i učinkovitih le, dokler se jih držite. S tem, ko preidete na star režim prehranjevanja, se bodo izgubljeni Idlogrami žal Še prehitro vrnili. Nekateri se poslužujejo tedenskega eno- Pred začetkom hujšanja je dnevnega čiščenja s pomočjo potrebno opraviti meritev telesne sestave, da dobite izho- sadnega dneva ali celo poštenja. Če je dejanski cilj tzJcšne- dišče za nadaljnje delo in s ga čižčenja izguba podkožne tem ugotovite, kolikšna sta količina in odstotek posameznih sestavin, ki sestavljajo te- maščobe, potem dejansko zlorabljate tehniko čiščenja telesa za napačen cilj in na dolgi jm lesno težo. V večini primerov izmerite količino in odstotek maščobe, puste telesne mase in vode v telesu, Hkrati je potrebno izmeriti tudi obsege na ve4 delih telesa (ramenih, prsih, trebuhu, bokih, steg-nih, podlakteh, mečih, ...). ki so prav tako pokazatelj vašega napredka skozi čas. Torej izgubiti nekaj kilogramov je lahko zelo pohvalno. Če se je veČina te izgube odražala na podkožni maščobi. Če pa primerjalna meritev pokaže, da sta veČina izgubljene teže voda in mišično tkivo, je to slabo. Izgubiti mišično tkivo zaradi stradanja ali premajhne količine hranil je zelo slabo in ne- rok lahko pričakujete, da boste pridobit Še več maščobe. Spremenite način življenja in v prvi fazi boste dosegli cilj, v drugi fazi pa rezultate tudi obdržali Rešitev problema in trajni rezultati zahtevajo spremembo prehranjevalnih navad, količine gibanja, redno aktivnost, da začnete živeti n a driigačen način. Trditev, da več kot vadim, hitreje hujšam, drži, a le do neke mere. Potrebno je opozoriti, da vas pretiravanje v tej smeri spet ne bo pripeljalo do zastavljenega cilja. Več aktivne vadbe in posledično večja poraba energije, vendar le do trenutka, ko te ene^je v telesu zmanjka. Učinkovita vad- zaželeno. Mišice so največji ba je sestavljena iz pravilnega porabnik energije in kaJorij v razmerja med intenzivnostjo vašem telesu in več, kot jih imamo, hitrejši bo naŠ mete- in dolžino vadbe. Dolgotrajna in nizko intenzivna vadba (tri bolizem, poraba kalorij in s ure hoje ali turistično kolesar-tem delež porabljene po^ož- jenje) ni enako učinkovita kot ne maščobe. Izguba vode za- bolj intenzivna in srednje dol- radi večdnevnega stradanja, obiska savne ali premajhnega vnosa tekočine v telo lahko niha od 5 do 10 odstotkov, kar ga vadba {ena ura teka> zahtevna \ii2 aerobike, vadba 2 utežmi). Prav tako nima enakega učinka zelo kratka, a vi- pri 70 kilogramov težkem soko mtenzivna vadba (pet- človeku pomeni 3,5 ali celo 7 najst minut teka). J 12 Športni glas, torek, 30. oktobra 2007 v rt Na vodi v ekstremnih pogojih Valovi včasih dosegajo višino jamborja in več, veter piha s hitrostjo od 20 do 50 vozfov. To je Madagaskar, kjer se je na valovih na sezono pripravljal svetovni prvak v deskanju na snegu Rok Flander. MAJA BEÄTOKCBU Rok Flander zadnjih deset let poletja preživi na valovih. "Ocean zame predstavlja magnet, ki se mu nikakor ne morem upreti. Škoda je le, da mi obveznosti, ki jih imam kot profesionalni deskar na snegu, ne omogočajo, da bi na oceanu preživel več časa. Skozi surfanje vedno znova najdem pot k svojemu bistvu. )e neke vrste meditadia," piavi Rok, ki je tako kot deskanje na snegu zelo hitro osvojil tudi deskanje na valovih. Na surf je prvič Stopil pred tri-njastimi leti: "V bistvu se zdi, kot da sem enostvano rojen za tovrstne Sporte, tako da nikdar nisem imel težav 2 učenjem. Pomemben je pred-vsem občutek, šele nato lahko zadevo nadgradil tudi z moč» jo." Ukvarja se izključno s surfanjem ru valovih. "V zadnjem času sem osvojil tudi nekatere osnove free styla, vendar me ta zadeva ne zanima. Zanima me surfanje v najbolj ekstremnih pogojih, kar se tiče valov in vetra. tako zelo uživam, da meje fizičnih sposobnosti svojega telesa neprestano izboljšujem in to celo na način, pri katerem zaradi adrenalina in užitkov sploh ne čutim utrujenosti. Ta se pokaže šele po končani akdji, Poleg tega je drsenje po vodi in drsenje po snegu zelo podobno in prav surfanje je pripomoglo k^moje- mu prefìnjenemu občutku na snegu, NajpjomembnejŠa komponenta pa je psüioloSka priprava. Ko se znajdeš v radikalnih pc^ojih nekje na Madagaskarju, kjer ni reševalnih čolnov, ti je hitro jasno, da ni poti nazaj. Na paralelnih tekmovanjih v mojem športu je tovrstna pripravljenost glave zelo pomem bna. " Madagaskar je otok. Id je sam po sebi nekaj posebnega. Rok Flander o njem pravi: "Celotna situacija je precej drugačna, kot smo je vajeni tukaj v Evropi, predvsem pa so ljudje tam nekaj posebnega in neverjetno je, kolike se lahko naučimo od njih. Nimajo ničesar, a imajo kljub temu vse. V obdobju na Sega poletja je Zanima me surfanje v najbolj ekstremnih pogojih, kar se tiče valov in vetra. Hkrati iščem tudi pristen stik z naravo. Če tega ni, mi ta šport ne predstavlja nič kaj dosti več kot trening fitne- sa," pojasnjuje Hkrati Iščem tudi pristen stik z naravo. Če tega ni, mi ta Šport ne predstavlja nič kaj dosti več kot trening fitnesa/' pojasnjuje. Trenumo uporablja tri deske, najmanjša ima 62 litrov, sr^ja 74 litrov, največja pa 82 litrov, ter večinoma tri ja-dra velikosti 4.0,4.5 in 5,2. In zakaj je surf^je zanj idealno za pripravo na zimsko sezono? "Razlogov je več. Pri tem Madagaskar ena od najbolj radikalnih lokacij na svetu, zato sem se letos že drugič odpravil na ta rdeći otok. Valovi včasih dosegajo višino jamborja in več, veter pa piha s hitrostjo od 20 do 50 vozlov. Skratka, zelo zahtevne razmere za praktkiianje tega športa, ter hkrati čisti raj na zemlji.' Rok Flander v akciji i foto- ù%t%H\ Ai hiv Roka Fundi ftp a na valovih Surfanje je šport, ki te zasvoji, je način razmišljanja in življenja. Primeren je za mlade in malo manj mlade, od opreme pa potrebujete le desko in, če je voda mrzla, neoprensko obleko. Lahko se ga hitro naučite, užitki ob tem, ko se povzpnete na val, pa so nepopisni. Robert Gu^n Se želite ukvarjati s športom, ki ni predrag, kjer ne rabite na kupe opreme, ki ne zahteva veliko kondicije in nI naporen? Potem je siii-fanje pravo za vas. Slovensko lahko besedo prevedemo kot deskanje, jezdenje ali ježa valov, a vseeno je najbolj pravi izraz surfanje. Gre za šport, kjer vas od vode loči le deska, poganja pa vas moč valov, .saj jadra pri tem športu ni. Surfanje je stil in način življenja, ko vam zleze pod kožo, vam ni rešitve. Od takrat dalje ste z njim zasvojeni in ko imate trenutek časa, le vzamete desko pod roko in že se podate valovom naproti, Od opreme za surfanje potrebujete le surf, desko, ki vam omogoča, da na vodi stojite. V bolj mrzlih dneh in ko je morje premrzlo, prav pride tudi neopren-ska obleka, ki vas Ščiti pred mrazom. Ko je vroče in morje toplo, pa so dovolj le kopalke. Oprema ni draga in tudi kaj dosti dela nimate 2 njo, saj desko le vzamete pod roko in že ste nared za užitek. Seveda surfanje prinaša obilo užitkov, stika z naravo, omogoča vam tudi aktivno preživljanje počitnic. Pravi navdušenci lovijo prave vaJove povsod po svetu, zato ob športnih užitkih utijete še čare raziskovanja, Ko vas ujame val, se le še predate užitkom, tako kot Jernej Rakušček. 1 foto: r. Pimji nevarno, saj je na tem mestu voda zelo nizka in ob skalo lahko zadenemo tudi do surfanja. Sestavljajo ga Tine Škrbec, Jernej Rakušček, Marko Mrzlikar in Da- Manawai". Tam je poskrb- eno za vse. Organizirani so prevozi, nastanitev v lastni sami. Nevarnosti, ki jih ima vid Kruleč. Na Kanarskih hiški, prehrana in vsako- otokih, na otoku Fuerteven- dnevno uživanje na valovih. tura, imajo fantje svojo šolo Prav tako je na voljo vsa po- surfanja. "Surf Camp trebna oprema. Vse infor- surtanje. so povezane z močnimi tokovi, ki vas lahko odnesejo na odprto, in z mo^jo valov, ki vas lahko potegne na tla. Kako surfati? Ležite v vodi na deski in čakate na val. Ko se ta dvigne, zaplavate proti njemu. V trenutku, ko se val popotovanja m odkrivanja prelomi, je čas, da se novih krajev in lepot nara- povzpnete na desko in ve. Glas o dobrih lokacijah, zajahate val, ki vas primernih za surfanje. se med surferji hitro širi, tako da se jih tam hitro znajde za pravo klapo. Tine Škrbec iz kluba Manawai nam le 2a- s svoio moc)o poganja skozenj. Užitki in adrenalin, ki se tu suitonanm upal, da so najboljše lokacije za surfanje v Franciji, na Portugalskem in v Španiji, zunaj Evrope pa je prava Meka surferjev Indonezija, Tu so namreč skozi vse leto ugodni valovi, pa Še toplo je celo leto. Na jadianu se lahko iepi valovi naredijo tudi v Medulinu, kjer je bilo letos tudi prvo državno prvenstvo v surfanju. Pri tem Sportu gre za veščino in potrpežljivost, veliko pa štejejo tudi izkušnje. Na pravi val je potrebno Čakati, včasih tudi cel dan, da se lahko enkrat predate pravim užitkom. A izkušeni surferji vedo, kje in kdaj se oÌDlikujejo pravi valovi. Valovi se naredijo na dva načina, Prvi način je 'beach bre- sprošča, nepopisni. Za surfanje se lahko odloči prav vsak. Leta niso pomembna, dobro pa je imeti nekaj moči v rokah, da se lahko poganjate po vodi, ko zaplavate proli valu. S kondicijo tu ni težav, saj šport ni napo- ren. Če se želite naučiti surfanja, je Klub Manawai pravi za vas. Manawai v havajščini pomeni moč vode. Klub so ak", kjer se valovi lomijo ustanovili je prijatelji, še proti obali, nastanejo pa kot posledica tokov in vetra, so dnigi način pa je "reef bre- d e n t j e , ak", kjer valovi nastanejo, druži pa ko voda naleti na greben ali jih lju-čer v vodi. Zlasti slednje je bežen Trne v bojni opravi I ^OtO lUBlI PuPlLAN macije o njihovi ponudbi in kontaktih najdete na spletni strani http:// www,manawai.si. Vsi pravijo, da to počnejo zato, ker jim je to v veselje in radost. Pa ne boste verjeli, vse skupaj vas sploh ne bo toliko stalo. Bivanje pri njih je na primer 15 ev-rov na dan, šola surfanja z vsemi prevozi vas tedensko stane 150 ev-rov, najem opreme /surf in neoprenska obleka) pa znese 90 evrov na teden. Dodate samo še prevozne stroške z letalom in že se lahko prepustite nepozabnim užitkom. Bralcem Gorenjskega glasa podarjajo 2o-odstotni popust na dane cene, pristavijo pa še eno brezplačno masažo, ki bo vsekakor na začetku prišla zelo prav. saj roke po prvih dneh še kako bolijo. Cilj vsakega surferja je, da zaplava v tubo. Tuba je val, Id vas povsem oblije. Užitkov v tubi, ko vas z vseh strani obdaja morje, pa ni moč popisati, potrebno jih je doživeti. Za konec še nasvet, ki nam ga je za vse bodoče surferje dal Tine: "Če imate željo po surfanju, ne omahujte, poizkusite in nikar ne obupajte, če ni takoj pravega vala za vas, slej ko prej bo prišel in od takrat naprej ste s surfanjem zasvojeni,' športni glas. torek, 30. oktobra 2007 13 r sti m V $Iš rt Ivanu Simiču, generalnemu direktorju Davčne uprave Republike Slovenije, veliko pomeni tudi šport. Prvi šport zanj je nogomet, ki ga ne igra več. Za rekreacijo največ teče in kolesari. Lani je nastopil na Ljubljanskem maratonu, pred dvema letoma pa je prekolesaril pot med davčnimi uradi. Mata Bertoncelt Ivan SimiČ, generalni di rek- lor Davćne uprave Republike Slovenije, je poznan tudi v športnih krogih. Najbolj je odmevala njegova kandidatura za predsednika Nogometne zveze Slovenije. Je diplomirani pravnik, ki z družino živi v Smledniku. Kaj vam pomeni šport? "Sport mi pomeni veliko. Predvsem je to zame sprostitev, pravzaprav edina sprostitev." Koliko ste športno aktivni? "Tečem trikrat do Štirikrat na teden oziroma vedno, kc mi Čas dopušča. In pomanjkanje časa je seveda kdaj tudi slab izgovor." Lani ste na Ljubljanskem maratonu pretekli 21 kilo* metrov. Koliko ste se pripravljali na to, kakšen tempo imate pri teku? "Posebnih priprav za lanski maraton nisem imel- Običajno pretečem kilometrsko razdaljo v šestih minutah. Trudim se, da leta in kilogrami ne vplivajo na ta rezultat." Ivan Simič pred ^rtom lanskega LjuUjanskega maratona. Tekel je na 21 kilometrov. 1 Poro* AIM IV CC Letos na maraton ne greste. Zakaj? "Res je, letošnjega maratona se ne bom udeležil, ker menim, da nisem dovolj dobro pripravljen." Kandidirali sle za predsednika Nogometne zveze SJo- venije. a niste bili izvoljeni. Razočarani? "Ne, nisem bil razočaran, saj sem tak rezultat pričakoval kolega. Lahko rečem, da je kot predsednik Nogometne zveze Slovenije dosege! uspe* he. v mislih imam uvrstitev na svetovno in evropsko prvenstvo, ki jih bodo njegovi nasledniki težko ponovili." Je bil lanski nastop na mara* tonu bol{ izjema ali se pogo- Boste za to funkcijo še kdaj kandidirali? Sle v šoli veljali za dobrega Športnika? "Zase lahko rečem, da sem bil povprečen, toda vztrajen in trmast Športnik." Se danes še kdaj podite za nogometno žogo? ' Kako gledate na igro sedanje "Danes bolj redko stopim na reprezentance? steje udeležujete tekaških 'Trenutno o tem sicer ne "Sedanja reprezentanca po tekmova n j ? "Bil je bolj izjema kot pravi- razmišljam, o morebitni vnovični kandidaturi mojem mnenju igra solid- se no. Menim, da je pred njo še lo, saj običajno najraje tečem bom odločal, ko bo za to lepa prihodnost, zato ji pu-sam." stimo igrati nogomet." Tesno ste povezani z nogometom. To pomeni, da je nogomet za vas šport številka ena? nogometno igrišče." Redno spremljate tudi druge Športe? "Izmed drugih Športov spremljam atletiko, košarko, lokomet in smučarske skoke." "leseni leta 2005 sem v šestih Tako je-Izmed vseh športov dnch preKO esari 968 kilometrov dolgo pot med davčnimi uradi, v glavnem po deževnem vremenu. Tudi zato sem že prvi dan grdo padel in končal na ur- d7to me^io genci v Kočevju, kjer sem dobi S;£kNK Jezero Med- šest šivov. Kljub tem U pa sem pot trmasto nadaljeval in dose- mi je najbolj pri srcu prav nogomet." Preden ste postali direktor DURS-a, Sle bili med drugim tudi predsednik Nogometnega kluba Jezero Med* vode. le bila takral odločitev. Se bi na športnem kvizu dobro odrezali? "Odvisno od vprašanj, saj menim, da je za sodelovanje na takšnem kvizu potrebno zelo dobro poznati celotno Športno podro-čje." vode sem bil enajst let. Odločitev o tem, da predsedniško mesto prepustim drugemu, ni biJa težka, saj je bil že čas, da se s to funkcijo sreča še kdo drug, Ob tem bi pouda- Imate v športu kakšne cilje? "Želim preteči maraton, 42 kilometrov, še enkrat pre-kolesariti Slovenijo in preteči razdaljo med davčnimi uradi po Sloveniji." gel končni cilj." ril, da sedanje vodstvo svoje Zasledila sem, da ste kritik Kot ste delali, imate izmed delo opravlja zelo dobro, II Ostali pa ste predsednik Medobčinske nogometne zveze bolj moti? dr. Rudija Zavrla, predsed« nika N<^ometne zveze Slovenije. Še vedno, kaj vas naj« Ljubijand. Zakaj? "Preprosto zato, ker želim prispevati k razvoju nogo« meta. In ta funkcija mi to omogoča. ' "S to trditvijo se ne morem strinjari v celoti. Sem le zagovornik hitrejših sprememb. Z Rudijem Zavrlom se odlično razumeva in sva športov najraje nogomet. Ste bili v mladih letih nogo* metaš? "Res je. Aktivno sem se ukvarjal z nogometom. Igral sem za NK Ilirija, NK Mura in za NK Medvode. Aktivno kariero sem zaključil leta pa sem pot trmasto naddje- Prekolesaril i ste Slovenijo. Lahko malce veČ poveste o tem? "l^tni leta 2005 sem v šestih dneh prekolesaril 968 kilometrov dolgo pot med davčnimi uradi, v glavnem po deževnem vremenu. Tudi zato sem že prvi dan grdo padel in končal na ui-genci v Kočevju» kjer sem dobil šest šivov. Kliub temu 1995, star 36 let" val in dosegel končni cilj." Vsestranskost je moj motiv TržiŠki župan Borut Sajovicje kot športnik aktiven tako na prostem kot v dvorani. Njegovo delovno mesto župana in politika zahteva dobro psihično in seveda fizično kondicijo, saj je običajen delovnik dolg po i6 ur. Večkrat trenira šele pozno zvečer. Janez Feruc Župana Sajovica v zadnjem Času v povezavi s Sportom največkrat srečamo na rekreativnih tekaških tekmova- napornem delovniku najde čas za šport, saj se njegov delovnik pogosto zavleče pozno v noč- "To je pri meni še največji problem, vendar, če se le hoče. se da. Tako se njih. Vendar pa to še zdaleč včasih na tekaški trening ni njegov edini šport. "V i sem treniral at- od pravi m šele pozno zvečer. Kakšen kilometer ogrevanja in nato kratek in intenziven trening ponavljal-nih tekov. Vse skupaj tiaja le kakšne pol ure. Kratko, intenzivno in učinkovito. Za daljše ture pa ponavadi izkoristim proste vikende, ki jih tudi skupaj z dnižino izkoristim za pohode v naravo," O Svojih tekaških treningih pove Borut, ki je v zadnjih letih redno nastopal na Tržiških športnih igrah ter državnih veteranskih at-Tako ima vse od leta 1998 letskih prvenstvih. Pravi, da osnovni letiko, v Nogometnem klubu Naklo igral na mestu napadalca, potem je tu še kakih osem leta karateja, pa dolgoletno igranje košarke in hokeja v gorenjski rekreativni ligi," o svojem športnem u de j stvo van j u na kratko pove Borut, čigar osebni rekord na 100 metrov znaša kar sekunde. Za vzdrževanje splošne kondicije pa se je v zadnjih letih lotil vzdrž-Ijivostnih Športov v naravi. "Na treningih in tekmovanjih nikoli ne pretiravam in tako mi vedno ostane nekaj rezerve. Zaradi zmernosti nimam nobenih poškodb in se vedno počutim prijetno utrujenega z na novo napolnjenimi akumulatorji za vsakdanje delo." dalje zabeležene uspešne na* stope na triatlonu jeklenih v smo s športom lep zgled otrokom in mladini, zato je Bohinju, kar mu je še naj- potrebno vlagati v šport z bolj v ponos. Na znanem namenom ohraniania Slovenskem alpskem mara- zdravja celotne družbe. V tonu je trikrat nastopil na 35-kilometrski razdalji, vselej pa tudi na tekaških tekmah v občini Tržič, ki so se v zadnjem Času razvile v prave tekaške praznike- ponos mu je, da je v občini Tržič toliko tekaških prireditev in pr^vi, da je že sko- raj greh, če se le teh ne udeležil. "Šport mora biti del vsakdanjika," še pravi Kdaj pa si župan Sajovic ob Borut, ko se je pripravljal na tako natrpanem urniku in Ljubljanski maraton. Borut Sajovic se v zadnjih letih loteva predvsem vzdržlji* vostnih Športov. Najraje se preizkusi v teku. i Foto Makp^n fitm M Športni glas, torek, 30. oktobra 2007 / ktiven Naši bralci se veWko rekreirajo Marija Voičjak, direktorica in odgovorna urednica Gorenjskega glasa, se vedno bolj zaveda pomena športa za zdravo življenje. Rekreativne vsebine podpira tudi v časopisu. Maja Bertonceli kot odlična, poleg tega je iz ..............................................................................tega nastala tudi rekreativna Prva misel Marije Volčjak ekipa Gorenjskega glasa, ob besedi šport je dober no- Ljudje berejo listo, kar jih gomet in atletika. "Oboje zanima, in rekreacija zani- rada gledam, aktivna pa v tej ma vedno več ljudi. Sicer smeri nisem. Poleg tega be- redno spremljam dosežke sedo Sport povežem z zdrav- lekačev, nanje sem ponosna jem. in starejša kot sem, bolj ir^ se mi zdi skoraj neverjet- se tega zavedam. Za vzdrže- no, kako uspešni so, tudi vanje kondicije je pri današ- ženske mojih let. ki veliko njem tempu rekreacija zelo pretečejo. Človeka to resnično navduši in moram priznati. da sem tudi sama raz- pomembna. Zavedam se, da sem sama premalo aktivna. Vsako nedeljo grem v hribe, mišijala, da bi se priključila največkrat na Lubnik, respa ekipi, a sem prišla do zaje. da zjutraj pogosto telova- kijučka, da je hitra hoja tie- dim. V zadnjih letih igram nutno zame bolj zdrava." golf, vendar Se nimam ličen- Volčjakova pravi, da z novice." je povedala Volčjakova, mi vsebinami, ki jih ponudi- F r ' '.J v • ■ift . X i -i V . 4 A ^ ______ Marija Volčjak (desno, levo z lokom prof. Janez Bešter) je pred kratkim na družabnem srečanju presenetila z izjemno natančnostjo pri streljanju z lokom. Kot pravi, je bila to začetniŠka sreča. ' fora: »oé Teui ki SO ji všeč predvsem športi, pri katerih ima giavno vlogo koncentracija, zato ne čudi, da je v otroSkih letih veliko in dobro igrala šah. Tekaški ekipi Gorenjskega glasa se bo pridružila le kolesarska Zaveda se. da so.danes ljudje na delovnih mestih vedno bolj obremenjeni, da se dela vedno več, za kar je potrebno biti tudi v dobri fizični mo v časopisu, pridobivamo tudi bralce. Vendar rekreativna ekipa pomeni več kot tO- "Na 1. Teku Gorenjskega glasa v Preddvoru je k meni prišla gospa in mi rekla, da se ji je, odkar se je priključila rekreativni ekipi, Življenje spremenilo, da rada živi, se ima lepo in je optimistična. To mi pomeni zelo veliko. Časopis ima lahko pomembno vlogo tudi pri ljudeh, ki se počutijo os ami j e- kondiciji. Rekreacijo zato ne. Kot naročniki časopisa podpira tudi v vsebinah Gorenjskega glasa in lani je bila ustanovljena rekreativ- pripadajo eni veliki skupini, ki se ji lahko na srečanjih brez predsodkov pridružijo. na ekipa Gorenjskega glasa, nii pa se bomo trudili, da bo O razlogih za takSno odloči- tako tudi v prihodnje, tako tev je povedala: "Nacionalne raziskave branosti so pokazale» da se zelo veliko naäih bralcev na Gorenjskem ukvaria z rekreacijo, bistveno več kot ljudje drugod po Sloveniji. In ker je naloga Gorenjskega glasa, da obvešča in tudi svetuje, smo kot novost uvedli torkove te- na izletih kot tudi pri športu. Začeli smo s tekom, nadaljevati želimo tudi s kolesarstvom, pa morda Se s kakšnim drugim športom. Seveda je najprej potrebno najti človeka, ki bi bil pripravljen voditi skupino in pisati nasvete." VolČjakovo hkrati veseli, da se Športna kaške nasvete laneza Ferii- aktivnost povečuje tudi med ca. Rubrika se je izkazala zaposlenimi. Odnos moral biti • v • športni program v srednjih šolah je pravilno zasnovan in načrtovan, žal pa 5 strani dijakov prevečkrat zapostavljen. Pri njih je opaziti stagnacijo v splošni vzdržljivosti in nezainteresiranosti za določene vrste vadbenih programov. Janez Feruc Športna vzgoja v srednjih Šolah poteka kot samostojni predmet. Obiskali smo srednjo ekonomsko šolo v Kranju. ki je znana po tem, da jo obiskujejo številni vrhunska Športniki. Znano je predvsem, da se na to šolo najraje vpišejo smučarski skakalci. Tako je na tej šoli, sicer še na stari lokaciji pred skoraj desetimi leti maturiral dvakratni zmagovalec sveto- kondicija pri nekaterih je slaba in tako ne morejo zdržati vseh pritiskov in stresnih situacij, ki so jim izpostavljeni. Notranja disciplina je največ, kar lahko damo dijakom. Preko Športa postanejo odgovorni, disciplinirani, samokritični in vidijo, kje so njihove meje. Velika želja je, da bi bili dijaki Športno aktivni tudi po koncu srednješolskega izobraževanja," pravi prof. Kaštnm, ki je nema lolaat razočaran nad re- vnega pokala v smučarskih zuitati testiranj. Na znanem skokih, neponovljivi Primož tekaškem Cooperjevem testu {2400 metrov) je povprečni rezultat pri dekletih okoli 14 minut, pri fantih pa okoli II minut. Nič Peterka. Kot športni pedagog svoje delo na šoli opravlja prof. Robert Kaštrim, nekdanji smučarski skakalec, okoli n minut. Nič kaj spod-kombinatorec in reprezen- budni rezultati. Ni pa vse tant, ki je nastopal v genera- tako slabo in se najdejo re- ciji Primoža Ulage in na zuitati, ki so skorajda osup- olimpijskih igrah v Sarajevu Ijivi. Tako je rekord Srednje "Dekleta so v prostem času manj aktivna od fantov." Košarkarice Srednje ekonomske šole Kranj v finalu Šolske košarkarske lige v preteklem šolskem letu ! Toto: Tim* Ookl zasedel 27- mesto v nordijski kombinaciji. Ocenjuje, da se je prostorsko stanje, kar se tiče športne vzgoje, na srednji ekonomski šoli po skoraj dvajsetih letih končno normaliziralo. Nova prostorna šola na Zlatem ekonomske šole v Kranju v skoku v daljino z mesta kar 308 centimetrov, Tega rezultata se ne bi sramoval noben dober atlet. Na primer 1:36 minut v teku na 600 metrov je rezultat le za peščico slovenskih srednješolcev. Na "Ugotovitve kažejo, da je za številne srednješolce športna vzgoja v šoli edina telesna aktivnost." športnimi dnevi in letrio ter na vzdržljivost in s tem se polju ima namreč odlične šoli imajo tudi izvrsme ekipe zimsko šolo v naravi, ki je ne- zmanjša tudi splošni telesni v moštvenih športih. Tako so v preteklem šolskem letu ro- pogoje za izvajanje športne aktivnosti tako v telovadnici kot na prostem. Kaj želijo kometaši postali srednješol-iportni pedagogi doseči v ski prvaki, drugo mesto na obvezna m se upošteva pn obveznih izbirnih vsebinah, ki jih moraj o v določenem obsegu opraviti vsi dijaki. Šport- razvoj. "Skrb vzbuja tudi slab odnos do športa, ki je sicer nadvse primemo orodje nega povezovanja in navezovanja stikov kot okviru športne vzgoje pri di- državnem prvenstvu so osvo- na vzgoja je na umiku trikrat jakih: "Želimo, da bi dijaki jili nogometaši, prav tako na teden po eno šolsko uro. tudi orodje krepitve lastnega sočasno s psihičnim razvojem razvijali tudi svoje tele- druge so bile košarkarice v Šolski košarkarski ligi. Za Žal se nekateri športne vzgo- značaja. Stremimo tudi k je dobesedno izogibajo. Po- ohranjanju motoričnih spo- sne sposobnosti. Eno brez čim bolj pestro "ponudbo" sledično dekletom v pozni sobnosti dijakov," še dodaja drugega ne gre. Splošna športa poskrbijo z rednimi puberteti pada splošna fizič- prof. Kažtrun. Novinarji naslove na kolesu mafa Bertonceli Kolesarstvo postaja vedno bolj popularen šport med re-kreativci. Kar nekaj dobrih kolesarjev je tudi v novinarskih vrstah in slednji so se letos prvič dvakrat pomerili haiii z Radia Kranj. Absolutno najhitrejši je bil Bauman tudi na cestnem državnem prvenstvu v Podsmre- ki, kjer so v drugih kategorijah zmagali Stane Petavs - Finance, Primož Kališnik -Polet in Tone Fomezzi Tof - za naslove državnih prvakov Dnevnik. v kategoriji novinarjev. In kdo je na kolesu najhitrejši novinar? Izmed tistili, ki so se prvenstva udeležili, je to Robert Bauman, ki je zasto- "V Sloveniji je kar nekaj novinarjev, ki tekmujejo na rekreativnih tekmah v kolesarstvu, tako da konkurenca je. Še večja je seveda v tujini, Najboljši novinarji na DP v cestni vožnji: Stane Petavs, pai Radio Kranj. Najprej je kjer na novinarske tekme Tone Fornezzit Robert Bauman, Primož Kališnik zmagal na državnem prvenstvu v gorski vožnji. Na osen kilometrov dolgi progi iz Sti* ške vasi do Jezerc na Kriški planini na Krvavcu z višin- pridejo tudi takšni, ki so včasih vozili na največjih kolesarskih dirkah, nekdanji odlični kolesarji, ki so po karieri začeli delati kot komen- prvem letniku srednje šole, razlog so bile šolske obveznosti. Morda mi je danes malce žal, vendar grem se* sko razliko 700 metrov je bü tatorji ali novinarji, " pravi daj še s toliko večjim vese- hitrejši od Staneta Petavsa z dnevnika Finance, tretje mesto pa je zasedel Igor Šte» Robert Bauman, ki je včasih treniral pri Savi. 'Kolesarstvo sem nehal trenirati v jem na kolo. Uspešno se udeležujem tekem za rekre- Letos sem s cestnim kolesom naredil dobrih pet tisoč kilometrov, kar je največ v zadnjih letih," pojasnjuje. Sicer pa je Bauman še vedno zelo vpet v kolesarski Šport, saj pri Savi trenira ativce doma in tudi v tujini- njegov sin Sebastjan. športni glas, torek, 30. oktobra 2007 15 n 0 § ort Po Stezicah Storžičem Tokrat predstavljamo zanimivo krožno pot, primerno predvsem za gorske tekače in seveda pohodnike. Začrtali smo jo po pobočjih Storžiča. Strmemu prvemu delu poti sledi prijeten del poti proti Katišču in spust nazaj v dolino. Previdnost na tej poti v zimski sezoni n) odveč. )ANE2 FERUC nemo do Male Poljane in ....................................... gremo direktno do planine Ker so danes že vse poti pre- Javornik. S stališča tekača je hoj ene, je potrebno izbirati (kombinirati) razne variante gorskih stezic, da je pohod ali trening karseda zanimiv, razgleden in nenazadnje tudi varen. ' so, kot sem io sam poimenoval, začnemo v Povliah, se povzpnemo proti Mali Poljani» nadaljujemo proti planini Javornik, nakar prečimo pobočje Storiiča do vsem dobro poznanega Kališča, kjer se obrnemo nazaj proti dolini in prispemo na izhodiščno točko. Traso lahko to primeren trening moČi, vzdržliivosti in kombinacije teka in hoje. pri spustu pa tudi za razvoj splošne koordinacije in gibanja po raz-drapani poti. V prvem delu poti gre za tipično (strmo) gorsko stezo navkreber, Čemur sledi rahlo razgiban del poti proti KališČu, ki jo tekači lahko v celoti brez težav pretečemo. Od Male Poljane do Kališča se gibljemo v kakšnih petdesetih višinskih metrih. V zimskem času bo tu potrebna paz jivost. saj . ,.. Najlepši del poti "StoržiŠke" trase poteka od Male Poljane proti KališČu, kjer se ves Čas gibljemo v dobrih petdesetih skrajšamo, da se ne povzp- lahko pride do zdrsa po po- bočju, nenazadnje nas lahko preseneti tudi snežni plaz. V lepem in toplem vremenu pa je to krasna tura. Od Ka- lino po poti proti BaŠlju in se pod Lovrencem vrnemo na začetek tuie. Zadnji del poti je morda nekoliko dolgočasen. saj nas čaka makadamska in na koncu tudi asfaltna pol. To bo verjetno zmotilo edino le pohodnike, medtem ko se tekači lepo iz- tečemo in raztegnemo noge, ki smo lih na strmih klancih nekoliko zakrčili. Skupna dolžina trase znaša dobrih šestnaist kilometrov in jo v tekaškem Tridimenzionalni profil celotne trase. Skupna dolžina poti znaša 16,4 kilometra. počasnem tempu in tudi hoji brez težav pretečemo pod tremi urami, ob predpostavki, da celotno traso hodimo, bomo ob zmernem tempu porabili kakih pet ur. Jesenski izlet na Hom Maia ß etto n ceu damo po poti oznakam za Osolnik. Na asfalta, tam parkirate, ter se nato le nekaj metrov do ča pri križu, od koder vodi strmejša pešpot na vrh Osol- Vreme nas je že opozorilo. Hom z grebena desno vodi vrha krajšega vzpona držite nika, 858 metrov visoko. Do da se bliža zima. kar pa ne pomeni, da moramo hladnejše dni preživeti v zaprtih prostorih. Če imate le Čas, vam bo dobro del popoldanski izlet po službi ali ob koncih tedna, ko ima večina ljudi več časa tudi zase. Ena izmed možnosti za hojo hrib, ki nam ne vzame preveč časa, je Hom nad Soro pri Medvodah. Leži na nadmorski višini 715 metrov, na neoznačena strma pot, kj )0 bo tisti, ki tod hodi prvič, najverjetneje zgrešil. Najlažje je, če gremo naprei po pešpoti. Nekaj pred tem se pot združi s cesto na Osolnik, proti Son, nato pa naravnost na Hom, Ce želite na Osolnik, greste lahko z avtom še naprej do parkiriš- in pol. vTiia )e še dobrui 20 minut hoda. Vse skupaj pa iz Sore do O šolnika markirano ura e asfaltirana prav do tu. Tam je na jasi na drevesu označba za Hom. Zavijemo na pot desno. Do vrha Homa, kjer sta dve klopci in vpisna knjiga z žigom, ai več veliko. Kdor je v dobri vrhu resda ni nobene gostil- kondiciji, bo za pot gor in ne. nudi pa lep razgled in mir, saj Hom ne sodi med bolj obljudene vrhove. Kako na Hom? Iz Medvod se zapeljemo v vas Sora, do koder lahko pridemo tudi iz škofjeloške smeri. Iz Sore se asfaltirana cesta odcepi proti bolj znanemu O solni- dol do avtomobila potreboval le kakšno uro, če gremo z otroki, pa seveda več. In če imate rekreacije zgolj do Homa premalo, se lahko podate še na Osolnik. Od odcepa za Hom na markaciji piše 40 minut. Če pa imate majhne otroke, lahko na ku. Kmalu zatem je pod cer- Hom uberete najlažjo pot: x kvijo parkirišče, kjer lahko avtom se v smeri proti Osol- Na Hom ne zaide veliko pohodnikov. V miru se lahko pustimo avto in se peš po- niku peljete vse do konca usedete na klopco, od koder je lep razgled. Nedeljski treningi na KališČu Janez Fsruc Minulo nedeljo so se na pobudo znanega (ekstremne-ga) tekača Janeza Udoviča, ki ie nato idejo realiziral skupai z oskrbnikom planinske koče na KališČu Marjanom Rekarjem, že začeli nedeljski zimski treningi na KališČu. Gre za vzpone, potekajo od potoka nad vas- P rimer; •20 udeležencev: 1. mesto 20 točk, 2. mesto 20. mesto i točka -4 udeleženci: 1. mesto 4 točke, 2. mesto 3 točke .... 4. mesto i točka. V koči bo pripravljena vpisna tabela, rezultati pa bodo objavljeni tudi na uradni spletni strani v/ww.kalis ce .com. jo Mače do planinske koče 3- Filipidov pohod ali tek na na Kaiišču v skupni višinski VodISko planino razliki 830 metrov, pri če- V nedeljo. 25. novembra, bo mer je dovoljena uporaba 3- Filipidov pohod ali tek na pohodnih palic. Zimska lig^ Vodiško planino. Tek je ne- ie namenjena vsem ljubite- tekmovalnega značaja. Zbor Ijem špona v naravi in ni vseh pohodnikov in tekačev bo ob 9-00 v Kropi pri pokopališču. Na voHo bosta dve zgolj tekmovalno nas tro je» na. Zbor je vsako nedeljo (do JO. marca 2008) ob 8.30 varianti, po katerih se boste pri potoku, nato pa čim prej do prve stopnice pri planinskem domu na nadmorski višini 1540 metrov. Glede na vrstni red se bodo lahko povzpeh do Vodiške planine. Info: Tomaž Zupančič, podeljevale točke: 040/236-081, www. adoiimpik. eu www,st8ri¥fh>sl Sotžm i^.: 041 ali TH: 04/S1B»-iae, SIIM)?. fiz: 04/S1W-196. E-pntr ■MJw^fenM.nil Cenik za sezono 2007/08 rasli oiroel mladina SgRllKil DNEITNA 23 EUR 15 EUR 17 EUR 17 EUfl POLDNEVU A 19 EUR H EUR 16 EUR 15 EUR NDĆNA 19 EUR 14 EUR 16 EUR 16 EUR SE20KSKA 3U EUR 229 EtIR 262 EUR 262 EUR Dreilprotiale; i od 3.11. da 11.11. Ž007 ca otl12.11. dO 2.12.2007 M. GG n(iroč»ine 04/201 42 4Ue*pesn:Nro www.^ortnjskìgle^si Novost: Smučarske vozovnice za sezono JOOT/OK so v pred- prodaji doH». 2WT. Izkoristite tniložnost! vozovnic, kupijemn v 2007/0S, ne bo već tre na dan smučanja pljenilt v predprodaji 2 DO već treoa zamenìatì za sezono zamenjati na blagajni HOUI O R k NU m $ Š i6 Športni glas, torek, 30. oktobra 2007 nimivosti kviz Odgovorite na vprafanja m nam do konca meseca novembra odgovore pošljite na naslov: Gorenjs- ki gias, d. 0.0., Kranj, Bkiiveisova cesta 4,400c Kranj, s pripisom: "ZA SPOßrN/ KVÌZ", seve- da pa zraven pripišite tudi svoje osebne podatke. Izmed pravilnih odgovorov bomo izžrebali dva nagrajenca, fei bosta prejela datilni bon za nakup v Športni trgovini Šport Čarman. Hafnerjevo nosdje 12$, Skqßa Loka. i? 1. V kaleri sezoni le Primož Peterka zmagal na novoletni skakalni ^meji? V sezoni 1593/94 V sezoni 1996/97 V sezoni 199S/99 2. Kdo je bil najboliši strelec evropskega prvenstva v košarki na Švedskem leta 2003Ì n Pati Gasöl Dirk Nowitzki Arturas Kamišovas 5. Katerega leta so nogometaši Interja zadnjič osvojili naslov evropskega prvaka? 1965 L! 1985 aoo? 4. Kateri rokometaš je biJ izbran za najboljšega igralca evropskega prvenstva v Sloveniji? J Ivano Balie 1 ] Mirza Džomba Volker Zerbe 5. V kateri disciplini je bronasto olimpijsko medaljo osvojila Alenka Dovžan? i- V slalomu . V superveleslaloniu V kombinaciji Pravilni odgovori iz prejšnje šlevilke so bili: Sovjetska zveza je osvoiila 14 naslovov evropskega košarkarskega prvaka, največ naslovov v Ligi Prvakov oziroma Pokalu državnih prvakov so osvojili klubi iz Anglije, v Salt Lake Cityju leta 2002 je vse lekme dobil biatlonec Ole Ei-nar Bjömdalen, Vid Kavtičnik je bü izbran v idealno postavo evropskega prvenstva v Sloveniji leta 2004,100 to doseženega leta 2005. V metanju palačink in poskusu, da bi izboljšali svetovni rekord, se je pomerilo več sto ljudi. Pri rekordnem metu so palačinko na dosežen rekordni višini fotografirali pred merilom. Novi rekord bodo zdaj skupaj s fotografijo kot dokazom poslali v redakcijo C ui-nnessove knjige rekordov. Letečih palačink po koncu tekmovanja niso pojedli. Verjetno so za sladkanje spekli nove, R. G. Voznik Formule 1 znova v avtošoli Trikratni prvak prvenstva Formule 1 Brazilec Nelson Piquet je zaradi številnih kršitev prometnih predpisov ostal brez vozniškega dovoljenja. 54-letnemu Brazilcu so dovoljenje odvzeli junija, ko je števifo prekrškov zaradi prehitre vožnje in nepravilnega parkiranja preseglo dovoljeno mejo. Enaka usoda je doletela tudi njegovo ženo Viviane. 54-letnI Piquet bo moral z ženo obiskovati 50-urni tečaj, po katerem ga Čaka še izpit. Piquet je osvojil svetovno prvenstvo v letih 1981, 1983 in 1987. R. C. Naj seksi Slovenec Radio Center je v začetku oktobra pripravil odmevno akcijo: "Žur za ženske". Na zabavo so smele le ženske, sodelovali pa so tudi moški, 3 le v vlogi objekta poželenja. Na spletni strani Radia Cer^ter so ves mesec pred dogodkom iz množice kandidatov ženske izbirale deset finalistov za "Naj seksi Slovenca". Med izbranimi je bil tudi Mirai Samardžič, Jeseničan, ki smo ga pred Časom že predstavljali kot mladega nogometaša Maribora. Očitno je uspešen tudi pri ženskah in ne samo pri nogometu. R. C. KRATKE NOVICE Po trinajstih letih spet doma Britanski pustolovec je končal trinajstletno potovanje okoli sveta, na katerem je uporabljal samo moČ Človeškega telesa. Pot okoli sveta je bila dolga 74.000 kilometrov, kjer je doživel marsikaj. V Atlantskem oceanu se mu je prevrnil Čoln, v ZDA ga je med premagovanjem razdalje z roierji povozil avto in mu zlomil obe nogi, v Avstraliji so ga preganjali krokodili, v Egiptu pa so ga aretirali zaradi suma vohunjenja, ko je nezakonito prečkal mejo s Sudanom. Na svojem popotovanju, ki ga je začel ju )ja 1994, je pešači, se pelja gorskim kolesom In kajakom. R. G. Slovenska ženska ekipa v bobu Veslačica Majda Jerman ;n motociklistka Urška TurnŠek bosta sestavljali prvo slovensko žensko posadko v bobu dvosedu. jermanova, ki je začela s kajakom na mirnih vodah, je bila v zadnjih letih uspešna veslačica, tekmovala pa je v enojcu. Turnškova se že deset let ukvarja s cestnohitrostnl-mi dirkami. Poleti se bosta posvečali vsaka svojemu športu in se skupaj pripravljali tudi za zimo. Pozimi bosta trenirali in tekmovali z bobom. V sezoni 2007/08 bi se radi udeležili Čim več tekem za evropsko prvenstvo In evropski pokal. Dolgoročni cilj je nastop na olimpijskih igrah v Vancouvru leta 2010. Najprej morata nastopiti na mladinskem svetovnem pn/enstvu, s tem bi se lahko kvalificirali na svetovno pn/enstvo prihodnje leto, kjer se bodo že delile norme za olimpijske igre. Čaka ju veliko kondic/jskih priprav in treningov s posebnim vozičkom, simulatorjem startov. Največji problem je v tem, da v Sloveniji ni steze za bob. Najprej pa bo potreben nakup primernega boba. Novembra naj bi se že udeležili šolanja v Avstriji, saj morata najprej še pridobiti tekmovalno licenco. R. G. Rekordno poljubljanje V Tuzli, v Bosni in Hercegovini, se je istočasno poljubljalo 6.980 parov. Skupinsko poljubljanje je trajalo deset sekund, dosežek pa si vsekakor zasiuži mesto v Gumnessovi knjigi rekordov. Pari niso prihajali samo iz Bosne, temveč tudi iz Hrvaške, Srbije, Albanije, Makedonije in Slovenije. Dogodku so sicer nasprotovali tamkajšnji muslimanski kleriki, češ da ni v skladu z muslimansko tradicijo. Za omenjeni rekord se že dlje časa potegujeta še Madžarska In Filipini. Februarja letos so Filipinci zbrali 6.124 parov, junija pa jih je s 6.613 cmokajočimi pari Madžarska znova prehitela. Sedaj je ta rekord presegla Bosna in Hercegovina. R. G. Gola planinca Stuart in Karla, škotski par Iz Bedfordshirea, si delita nenavadno strast in hkrati tvegata aretacijo. Par namreč popolnoma gol uživa v planinarjenju. Vsak podvig ovekovečita tudi 5 fotografijami. Zaljubljenca želita osvojiti vseh 284 vrhov škotske planine Munros, pri Čemer najvišji vrh meri 915 metrov. Nudista sta doslej splezala na petnajst vrhov, kjer sta kljub mrazu in vetru v Adamovi in Evini obleki pozirala pred fotografskim objektivom. R. C. 2.300 km do treninga Selektor srbske nogometne reprezentance javier Clemente je doma po stopnicah nesel kolo, pri tem pa tako nerodno padel, da si je zlomil ključnico in še štiri rebra. Eno rebro mu je celo preluknjalo pljuča. Zdravniki so mu prepovedali potovanje z letalom. To pa Španca nI ustavilo, da ne bi odpotoval na trening svoje reprezentance. Najel je voznika in se z avtomobilom odpravil na 2.300 kilometrov dolgo pot do Beograda. Tako je lahko pripravil svojo reprezentanco na kvalifikacijsko tekmo za evropsko pn/enstvo proti Finski. V Beogradu so ga po dvodnevni vožnji sprejeli kot heroja. R. G. 4 PRILOGA GORENJSKEGA GLASA V m 02 TOREK 30.10.2007 Na dobrodelnem koncertu v Festivalni dvorani na Bledu so za Kropo zbrali 4.500 evrov. C Ana Hartman nastopiti svetovno znani tenorist Janez Lotrič, je pa zato Kalinova kot solistka prišla b^ini Radovlji- toliko bolj do izraza," je deja- ca in Bled ter la Majda Odar, vodja oddelka Društvo 1 j ubite- za družbene dejavnosti na Ijev stare glasbe občini Radovljica in dodala. Radovljica so da so bili poslušalci kljub minulo soboto v Festivalni . temu po koncertu, prežetem dvorani na Bledu priredili s pozitivno energijo» izjem-dobrodelni koncert za Kro- no zadovoljni, po- Na njem so na povabilo Odlični izvajalci, ki so se Zlate Ognjanovic, znane so- odpovedali honorarjem, so pranistke iz Krope, nastopili napolnili festivalno dvorano, Mirjam Kalin (alt). Dare Lo- v kateri je bilo okoli 450 trič (pozavna). Tina Gašper- obiskovalcev. Za Kropo so šič (klavir), Tone Potočnik s prodanimi vstopnicami (klavir) in trio Amael • Vo- zbrali 4.500 evrov. "Z izku- lodja Balžalorsky (violina), pičkom smo zelo zadovoljni. Damir Ha,midulin (violonče- Se enkrat se je pokazalo, da lo) in Tatjana Ognjanovic ljudem solidarnost za Kropo (klavir). Izvajali so dela Anto- veliko pomeni," je dejala na Foersteria, Giuseppa Ver- Odarjeva. Na koncertu, ki ga dija, Giacoma Pucdnija, Gae. je povezovala Alenka Bole tana Donizettija, Richarda Vrabec, so prikazali tudi fo- Wagnerja, Astorja Piazzole in S erge j a Rahm ani nova. tografije vodne ujme in odpravljanja njenih posledic v "Na koncertu žal ni mogel Kropi Trio AmaeU Volodja Balž3lorslcy (violina), Damir Hamidulin (violončelo) in Tatjana Ognjanovlč (klavir) / f9w k^i« p^^tv Dobrodelni koncert v pobratenem mestu Oktobra so mladi in folkloristi iz Škofje Loke obiskali pobrateno belgijsko mesto Maasmechelen, kjer je Folklor^ na skupina Škofja Loka sodelovala tudi na prireditvi Slovenski dan, ki ga je pripravilo tamkajšnje katoliško turno in pevsko društvo Slomšek. V tem mestu namreč živi slovenska skupnost, ki ohranja narodno in kulturno tradicip. Mesti Maasmechelen in Škofja Loka veže večletno sodelovanje, izmenjujejo se obiski» belgijski pobratimi pa sedaj želijo pomagati Škofji Loki tudi pri odprav- janju posledic septembrskih poplav. 16. novembra s tem namenom prirejajo dobrodelno prireditev, na katero vabijo z zloženko, opremljeno s fotografijami» ki kažejo razdejanje po neurju. D. Ž. V soboto Sor'ca Jazz v kulturnem domu v Sorid bo to soboto ob 20. uri koncert z naslovom Sor'ca Jazz. V prvem delu se bo predstavil KlekI jazz band, ki ga sestavljajo domači glasbeniki in deluje drugo leto, svoj debi pa je doživel lani z nastopom na Trterarnem večeru Mavrica, v drugem delu koncerta pa bo nastopila že uveljavljena zasedba Mofongo svojo avtorsko glasbe, A. H. Prvi glasek Gorenjske 2007 je po izboru občinstva postala Nina Jagodic iz Rateč, po izboru strokovne žirije pa Zan Zelič iz Kranja. J3 Ur§a Peternel enajstih zapored jo je pripravil Radio Triglav Jeseni- nov svet. Sicer pa so bili tako postala letošnji Prvi prav vsi mladi pevci resnič- glasek Gorenjske. ce. Ob spremljavi ansambla no izvrstni, zelo pogumni dvorani Gleda- Zahod band je nastopilo in brez treme, je poudarila Prireditev sta povezovala Suzana AdžiČ in Robert Sve- iišča Toneta Ču- enajst pevk in pevcev, kate- predsednica strokovne žiri- rina, nastopile so lanske farja na Jesenicah rih nastope i e ocenjevala je Katja Pavli č )osifov. Pu- zmagovalke Tara Ahačič, je bila v soboto strokovna Žirija in občin- bliko pa je najbolj prepriča- Tjaša Kern in Aleksandra zvečer prireditev stvo v dvorani. Po mnenju la Nina jagodic iz Rateč, ki VukiČ, nadvse zabaven na- za mlade glasbene talente, strokovne žirije je bil naj- je zapela pesem Lahko noč, stop pa je pripravi] Čarovnik stare od pet do dvanajst let, boljši Žan ZeliČ iz Kranja, Piran. Mina je prejela naj- Prvi glasek Gorenjske. Že ki je zapel pesem Prelep več glasov občinstva in je Grega, ki je nasmejal tako otroke kot odrasle v dvorani. Žan Zefič iz Kranja je dobil največ glasov strokovne žirije. Nina Jagodic Iz Rateč je postala Prvi glasek Gorenjske 2007 Žan ima dvanajst let, poje v šolskem zboru in v mladinskem po izboru občinstva. Nina ima enajst let^ petja se uči pri pevskem zboru RTV Slover>iia. Ko bo velika bi bil rad pevec Sandlju Vovku v Mojstrani, igra klavir, trenira pa tudi tek na in zdravnik. smučeh. V Izbruhu je bila pred kratkim predstava ritmov drum'n bass Ji Matjaž Tavčar KD Izbruh smo bili v petek. 19. oktobra, priča vrhun- soboto, ^-o, ok^n-bra, pa smo v klubu K4 lahko uživali v predstavi vrhunske zasedbe s področja dnb glasbe - Big Bud dj-a (na sliki). Drum and bass je vrsta elektronske plesne glasbe, imenovana tudi jungle. Stil se je pojavil v zgodnjih devetdesetih v Veliki Britaniji in ga označujemo kot hiter tempo lemljenih bobnov z ami basa. Prav V klub K4 se je dan za tem vrnil veteran britanskega drum'n'bassa Big Bxid, ki je pri nas gostoval že konec leta 2005. Že takrat je poskrbel za enega najiispešnejših gostovanj v okviru liquid Grooves večerov, ki so namenjeni ljubiteljem nekoliko mehkejših boben&basovskih ritmov. V njegovem zvoku, ki ga označujejo kot "soulful" in "emotional", je sliSati vplive jazza. funka, soula in reggae-ja. Poleg Big Buda so za jesensko boben-basovsko pojedino skrbeli še domači DJ-i, in sicer Borka ter Bakto (oba CodeEP kolektiv) na velikem podijumu ter Koo (rx:tx), Si- V teh ritmih se je prvi dan zi- velikega obiska. Poleg dobre želja po tovrstnih dogodkili, letich & Marvin (p4b.nu) in bala mala dvorana KD Iz- organizacije so za plesni žur ki jih v Kranju zares pri- W00-D (CodeEP) na malem. bruh. Dogodek v režiji Jako- odgovorni tudi lokalni dj-ji, manjkuje, a bodo zaradi po- Tovrstne žure zaznamuje ve- ba Drmote, organizatorja mladi talenti dj Joste Selekta, zitivnega odziva tovrstni dnb liko pozitivne enermje, zavid« tudi drugih plesnih eventov v dj Guapo in dj Mixxle. Na Kranju, je odzvenel v blišču eventu se je pokazala očitna večeri postali mesečna stalni ca v KD Izbruh. Ijiv obisk in kopica odličnih di sko jokerjev, v v 9 ff TOREK 30.10.2007 03 KULTUR/ Tudi tako razbiramo sodobne partnerske povezave v najnovejši Partljičevi komediji Partnerski odnosi. Druga letošnja premiera v Prešernovem gledališču je namenjena širšemu občinstvu. gof Kavčič a gledališka dela, največkrat so to komedije, ki jih pi Je Tone Partljič, je značilna mo^na avtorska prepoznavnost, saj se na njemu lasten, duhovit način v tekstih podaja na polje medčloveških odnosov, ki jih prepleta za aktualnim stanjem okolja, v katerem živimo, vselej pa "jed" začini še z nekaj politike. Prav taka je tudi njegova najnovejša komedija Pafinerski odnosi, Id so jo v soboto krstno uprizorili v Prešernovem gledališču v Kranju. Kolikor je situacija v komediji na prvi pogled nenavadna, toliko bolj se nam zdi, da se lahko zgodi vsakemu izmed nas. Ločena profesorica slovenščine (igra jo Vesna Jevnikar) v najlepših '*Vaša mama mi je rekla, naj vam prinesem rože/' Maši (Vesna Slapar) razlaga Peter (Igor zrelih letih živi z odraslo Štamulak)/'navsezadnje, postal bom vaš očim."/ hčerko (Vesna Slapar), ki se je pravkar razšla s svojim partnersko zvezo pa se za- agresivne feministke uspe- fer je ob temeljiti dramatur- fantom. Profesorica Olga plete tudi hči in sicer z mno- vala Pernarčič-Žuničeva, Ški razčlembi Blaža Lukana skuša svojo obupano hčerko go starejšim sodelavcem prav tako njena k istemu uspel na oder postaviti kopre pričati, da moških v svo- (Borul Veselko). Obojestran- spolu nagnjena spremljeval- medi jo, v kateri se igralci jem življenju sploh ne potre- ski Šok ne izostane. Enako ka Reichmanova. Ko se je na vseskozi s pravo lahkotnost- buje, kar ves čas dopoveduje tudi razočaranje obeh femi- odru pojavil Stamulak v vlo- jo sprehajajo na meji med tudi sebi, pri tem pa jo za- nistk. Razplet je pričakovan gi faliranega Študenta teolo duhovito huinomim in kari- gnano spodbujata tudi njeni le v tem, da je na koncu vse gije Petra, je dvorano prepla- kiranim, a je nikdar ne pre- dobro, kot se za komedijo vi] smeh. Odlično se je zna- stopijo in tako ne zapadejo v spodobi. šel kot nerodni fant, Id je v karikatiu:o. PartljiČeve kome- Igralska ekipa je tudi to- poznih dvajsetih ugotovil, da dije so kot take namreč feministični prijateljici iz službe (Vesna Pemarčič» Žunič in Darja Reich man). Ko se že zdi, da je z moškimi krat suvereno odigrala svoje obstaja tudi ženska, hiaati pravšnje za tiili kioggledal- opravüa za vedno, jo nekda- vloge, lika obeh, od naspro- pa ni pozabljal na svojo tid- cev, igrajo jih tako v profesi- nji dijak (Igor Šlamulak) po- tnega spola razočaranih, a v no zavezanost cerkvi in onalnih gledališčih kot na vabi na oblemico mature. karieri uspeSnih in na prvi Bc^. Veselko je bil v mani- amaterskih odrih, in po pra- Srečanje je za Olgo "usod- pogled samozadostnih, ri preplašenega, vedno po vilu so te uspešnice. V Fre- no", saj ]i zda) že odrasli dijak in faiirani semeniščnik kljub lemu pa moškega želj- navodilih nadrejenih delujo- šemovem gledališču so Part- nih žensk, sta prepričljivo čega, a tudi zelo iznajdljive- razkrije, da vse od gimnazij- odigrali Jevnikarjeva in Sla- ga, aparatčika le še pika na i. nerske odnose odigrali tako, kot si avtor lahko samo želi. skih dni hrepeni po njej. parjeva. Zelo dobro je v vlogi Režiser Vinko Modemdor- In gledalci tudi. Na zanimivi razstavi v kranjski knjižnici izvemo, da dan mrtvih v Mehiki praznujejo v sladkostih in vese ju Igor Kavčič žinske zabave. S seboj prinesejo kitare, radije, hrano, pijačo ... "Zadeva je res bolj edtem ko se podobna veselici kot pa žal-pri nas po- ni povorki," razlaga fenšter- kojnikovspo- letova, in poudarja, da so, minjamo z kljub temu da Mehika velja za močno katoliško deželo. njihovi običaji v tem času dneh okoli prvega novembra povezani s starodavnimi ve-§e posebej praznično in ve- rovanji iz predkolumbov- selo. "Vsi sveti so pri njih več skega časa, ko niso poznali kot le spomin na umrle, saj strsžiu pred umiranjem ... In ni Čudno, da smrt v o, )e v Mehiki v se ljudje radostijo in v znak spoštovanja do mrtvih praz- Mehiki spremlja posebna nujejo življenje. Na ta dan se oblika humorja. "Ko zmeša- duše mrtvih vrnejo, da bi ta ljubezen se in žganje, praznovale z živimi, zato grem v smrt čez lepe sanje" živi poskrbijo, da se pokojni in "Ob dobri tekili in mastni v tem času še posebej dobro hrani, se človek smrti sploh počutijo," razmišlja knjižni- ne brani" preberemo na raz- čarka Ines Jenšterle, avtori» stavljeni majici, s katere se ca razstave z naslovom Smrt veselo smehlja Catrina (pri je lahko tudi vesela in slad- nas Matilda). Njeno najbolj ka, ki je v teh dneh na ogled Pionirskem oddelku znano podobo, veselo, nasmejano s klobukom s širo- Osrednje knjižnice Kranj. kimi krajci, je leta 1913 Mehičani po domovih po- ustvaril slikar Jose Guadalu- stavijo oltarje, jih okrasijo s pe Posada. V času pred dne- cvetjem, dišavami in slika- vom mrtvih v Mehiki oživijo mi umrlih. Ponavadi dodajo tržnice, prodajalne slaščic lobaiijice iz sladkorja, na ka- ki so polne izdelkov z tere lepijo imena pokojnih. mrtvaško simboliko. Kar ne- Pokojniku poleg hrane, ki jo kaj tovrstnih spominkov je je imel najraje, ponudijo razstavljenih tudi v knjižni- tudi alkohol in cigarete. Da d, od sladkarij do okostnja- bi duša lažje našla pot do ol- kov, ki se veselo smejijo iz tarja in živih, okolico posu- krst ter otroških igrač z jejo s cvetnimi lističi živih kom okostnjaka. Ob pred- barv. Družine pokojnih se metih iz Mehike je Jenšter- ob domaČih oltarjih zberejo letova pripravila tudi nekaj 31. oktobra, naslednji dan pa zanimivih zapisov na to se odpravijo na podobno temo ter seveda knjižnega okrašena pokopališča, kjer gradiva, ki sigajemočizpo- ostanejo tudi vso noč, zade- soditi tudi v Osrednji knjiž- va se spremeni v prave dru- niči Kranj. Na razstavi so na ogled tudi številni originalni izdelki na temo dneva mrtvih iz Mehike^ ki jih avtorica Ines jenšterle hrani doma. f » 04 TOREK 30.10.2007 TELEVIZIJ/ Alenka Brun Pesnikov portret z dvojnikom, Eva in Krizno obdobje. Pri filmih Tu pa tam in Slepa rand Siak, slovenski pega |e sodeloval kot produ- filmski, televizijski cent, pri filmu Ko zaprem režiser, scenarist, od še kot producent in sce- producent, pedagog narist, kot scenarist pa tudi in politik se je rodil i. pri Hudodelcih in Kriznem februarja 1953 in umil v so- obdobju. boto, 27. oktobra 2007. Trikrat je prejel Badjurovo Osnovno šolo in gimnazi- nagrado (leta 1981, 19S5 in jo je končal v Kopru. Filmsko 1987) in enkrat nagrado Pre- režijo je študiral na Ijubljan- šemovega sklada (leta 1988). ski Akademiji za gledališče, Bil je tudi predsednik Proradio, film in televizijo gramskega sveta Aktivne (AGRFT) in s študijem nada- Slovenije. Kot kandidat te po-Ijeval v Lodzu na Poljskem, lirične stranke se je leta kjer je leta 1978 magistriraL 2006 potegoval za položaj Od leta 1980 je predaval na župana Ljubljane. Akademiji za gledališče, ra- Po hudi bolezni je Franci dio, film in televizijo v Ljub- Slak v soboto v pednpetdese- Ijani. Med njegova najbolj tem letu starosti umrl. Pred odmevna dela štejemo filme smrtjo je posnel še nizkopro- Butnskab, televizijsko nada- računski avtobiografski film Ijevanko v petih delih Preše- z naslovom Kakor v nebesih, ren, Ko zaprem oči in Hudo- tako na zemlji. Film je še v delci. Režiral je tudi filme postprodukciji. Avantura na rolarjih in Blejskem gradu Danes ob 17.30 si na TV Pika lahko ogledate ponovitev prav posebne Avanture z Ano in Taijijem. V rolanju se je namreč pomerila zanimiva Četverica; dve svetlolaski • voditeljica Ana BeŠter In pevka Manca Špik - ter dva znana Slovenca z japonskimi koreninami - voditelj Taiji To-kuhisa in Akira Hasegawa, igralec in televizijski voditelj. Veder pred zanimrvo tekmo so se zabavali na Blejskem gradu ... A. H. Ana in Taiji sta tokrat gostila Manco Spik in Akira Hasegawo. Utrip srednjeveške Škofje Loke Prihodnji torek bodo ob 17.30 na prvem programu TV Slovenija premierno predvajali dokumentarno-Igrani film o življenju v Škofji Loki na prehodu iz srednjega v novi vek z naslovom Utrip srednjeveške Škof/e Loke. Film sce-narjstke Darje MiheliČ in režiserke Ane NuŠe Dragan je nastal v Izobraževalnem programu. V zgodbo o življenju v Škofji Loki so vključiti številne ohranjene kulturne in zgodovinske spomenike, film pa mesto prikazuje skozi grane prizore, ki jih povezuje kronist. Ponovitvi bosta prihodnji torek ob 23.40 in prihodnp sredo ob n. uri, obakrat na prvem programu TV Slovenija. A. H. CorenjskaGremo gor. Noco) bo na POP TV posebna ocidaja Preverjeno, namenjena letalski nesreči na Korziki. D Nina Valant ovinarka janja Kobal Ocvirk te r snemalca Blaž Ocvirk in Rok Pleš nar bodo letalsko nesrećo, ki se je zgodila pred skoraj z6 leti na Korziki Ln v kateri je na slovenskem letalu ugasnilo kar 180 življenj, gledalcem skušali približati, osvetliti in prikazati v vsej njeni razsežnosti. Pogovarjala sem se z novinarsko kolegico (aiijo Kobal Kaj te je na kraju nesreče najbolj SokiraJo? "V začetku septembra smo šli na Korziko- Z nami je šla tudi Tadeja, ki je bila, ko se je zgodila nesreča, stara komaj tri leta. Vsi smo poslušali zgodbe, da na gori St. Pietro še ležijo ostanki letala. Da bomo našli to, kar smo, pa si ni mislil nihče. To je najbolj šokiralo nas in prizadelo Tad e jo." Kako si sploh prišJa na ide« Na vrhu gore 5t Pletro« kjer je strmoglavilo letalo: (z leve) jo. da bi naredila prispevke snemalec Blaž Ocvirk, vodič Pietro, novinarka |anja Kobal o tej nesreči? Kljub vsemu Ocvirk, Tadeja ŠiberI, ki je v nesreči Izgubila starše, in je minilo že 26 let. snemalec Rok Pleinar. /f«»:«>ptv ceiaioc-irk) II Tragična nesreča na Kor- Koliko Časa ste bili tam in kaj vse ste posneli^ "Žal smo imeli zelo malo časa. Na Korziko smo se odpravili z avtom, tako da nam je vožnja vzela kar dva od petih dni. Posneli smo ogromno, proti vsem pričakovanjem. Naj omenim le, da smo našli novinarja, ki j ziki je leta 1981 prizadela bencina, da je za nesrečo prvo snemanje. Precej truda pred 26 leti poročai o nesre-tako rekoč vso Slovenijo. kriv le pilot... In upam tudi, sem vložila, da sem našla či, pa gospo - gasilko, ki je Skoraj ni Slovenca, Id ne bi da se bo končno našel kdo, ljudi, ki so bili takrat nepo- bila med prvimi na prizoriš-imel na letalu svojca, prijate- ki bo s hriba pospravil ostan- sredno povezani z nesrečo. ču tragedije, pa tudi Slovenija, znanca. Vseh 26 leto ne- ke letala. Presenečeni boste, Do nekaterih pa sem, recr- ce, ki so takrat pomagali..." sreä med ljudmi krožijo na j- kaj vse še leži na gori. različnejše zeodbe, kaj je bil II mo, prilla celo š^le prejšnfi teden. V oddaji sodeluj e tudi Kako se domačini spomi- vzrok zanjo. Nihče ne vena- Koliko priprav je bilo po- nekaj danes odraslih, leta njajo nesreče? tančno, kaj se je tistega jutra trebnih, da si dobila vse te 1981 majhnih otrok, ki so v "Nesreča jih ie skoraj ena- na letalu zares dogajalo. To ljudi? Je ljudem, ki so izgu- nesreči izgubili starše. To, ko zaznamovala kot nas. Med me je najprej spjodbudilo k bili svoje najbližje, težko go- da so bili oni o nesreči pri- KorziČani in Slovend je spie- raziskovanju. In odkrila sem voriti o tem pred kamero? pravljeni govoriti pred kame- tla posebno vez. Vsi so poma- marsikaj. Upam, da se bodo "Tokrat sem res raziskova- ro, da so želeli izvedeti kaj gali takrat in še danes smo po naši oddaji prenehale go- la precej dlje, kot sicer, za več o njej, mi je dalo pogum, Slovend v vasici Petreto-Bi-vorice, da je letalo pilotiral druge prispevke. Začela sem da sem se lotila tako občutlji- cchisano, ki leži neposredno otrok, da mu je zmanjkalo junija, septembra smo šli na ve teme." pod hritx>m, dobrodošli." ,V&trtek, 15. novembra 2007, ob 19« uri v dvorani Kulturnega hrama Ignaqa Borštnika v Cerkljah ^ Vflopnjce2aču(kivitkoncert2znanimiglasbeniki$lz3goto^tako,dapow po po^. Vitopnine ne bo, vendar pričakujemo, da boste darovali pro^ovoljne prispevke, ki se bodo zbirati r» koncertu. S tem bomo družinam vst^ omogočil lep^e prihajajoče praznike, prižgali marsikatero iskrìcovotroskihofeh in jim pomagali preživeti mrzfozimo. Gorenjski Glas ? TOREK 30.10.2007 05 KINO / SPOREDI / À DIO Na Radiu Beivi, ki je program začel oddajati pred šestimi leti, pripravljajo prenovo programa Več o tem eden od ustanoviteljev Tomaž Čop. Ana Hartman viteijev Radia Beivi in Član ne novice dodali tistim, ki so Ijem ie tudi mala Zala na Ra* uprave Infoneta, pod čigar na sporedu ob vsaki poirü uii diu i. Se morda kakiec tak red i septembra j e minilo šest let, odkar je s Šmarjetne gore nad Kranjem pro- okrilie sodi tudi Beivi. Z občinami se dogovarjamo lik obeta hidi Belviju? za poglobljeno sodelovanje, "Osebno menim, da ima- Kaj prinaša prenova programa riA Radiu B^? da bomo poslušalcem lahko mo na Radiu Beivi zaenkrat ponudili še veČ lokalnih Lnfor- pravo mero zabavnih in raz- Še vedno ciljamo na mlaj- madj. Naši zvesti poslušalci vedrilnih vsebin, se bomo pa gram začel oddajati §o populacijo, ne zanemarja- pa so verjetno že opazili, da prihodnje trudili radio še Ra<üo Beivi. "Začeli smo mi- mo pa poslušalcev nad 30. le- smo pred dnevi 'premenjali' bo!) približati željam poslu- nimalistično in entuziastič- tom, ki imajo željo po infor- voditelje v pr<^ama Tomaž šalcev." no, Seveda smo imeli od prej madjah. Slednje so ob današ- in S erge j a bosta v jutranjih vsi izkušnje v medijih - sam njem hitrem življenjskem urah še naprej dajala aktualne sem deset let delal na Radiu tempu še kako pomembne. informadje za tisti dan, Katji Ponekod na Gorenjskem še vedno ni možno slišati Radia Triglav • in smo Uko vedeli, Naši poslušald lahko prisluh- se bo med 10. in 14. uro pri- Beivi. kaj hočemo. Na začetku smo nejo informadjam o aktual- družil Grega, popoldnevi so "Mislim, da smo v zadnjih pripravljali predvsem zaba- nem dogajanju po Sloveniji in Majini» večeri pa so Še naprej letih dosegli eno najboljših tematski. Ostajajo t\idi Party slišnosti med lokalnimi radijskimi postajami na Gorenjskem. Prav tako se trudimo ven program za mlade, a smo svetu ob vsaki polni uri, z leti to prerasli in smo posta- zadnjem času pa vse večji po- Mixi ob kondh tedna, saj se li in smo še vedno iiajbolj po- men namenjamo tudi infor- mi zdi pomembno, da nas poslušan radio na Gorenjskem, madjam iz gorenjskih občin, slušald lahko spremljajo na razširiti na področja, kjer tre- ki nikakor ne dija več samo kar je pri lokalnem radiu zelo zabavah v lokalih, od koder v numo ni našega signaia • predvsem v Bohinj in Kranjsko Goro. Te dele namerava- na mlade. Vse večji pomen pomembno. Ta čas Lmamo živo oddajamo program." smo začeli namenjati infor- enkrat na jian oddajo Aktuai- miranju poslušalcev in vsebi- no na Gorenjskem, ki se je Predstavljate tudi gveriJca mo nato tudi vsebinsko po- nam za različne okuse," pravi med poslušald zelo prijela in Birkota» zanimiv lik na Ra» kriti, saj smo postali vsego- Tomaž Čop, eden od ustano- tako razmišljamo, da bi lokal- diu Antena, pod vašim okri- renjski radio." RADIJSKI SPOREDI Radio Kranj 97.3 Mhz (wv/w. radio-kran j.sl/program .php) govorili o kulturi med študenti. Sreda, 31. oktobra, bo dan svete Angele Merici, ustanoviteljice uršulink. Ob 9. uri bodo spoznali zgodovinski Čas, v katerem je živela sveta Angela, ob 10. uri njeno življenjsko pot in ob 14. uri njeno duhovnost, ob 17. url pa bo pogovor o posvečen vlogi ses-V današnji temi dneva ob 9.20 lahko prisluhnete prispev- ter urŠulink danes. V četrtek, na praznik vseh svetnikov, ku o predelovanju lesa v lesne sekance v okviru oddaj Co- bo prenos svete maše ob 9. url. Ob 13.30 bodo gostili rris-renjska gremo gor, ki jih v sodelovanju 2 razvojno agenci- ijonarja na japonskem p. Vladimirja Kosa. Ob 17. uri bodo jo &SC pripravljajo vse štiri regionalne radijske postaje na skupaj odkrivali življenje Alojzija Gonzage, zavetnika mla- Gorenjskem. Ob 17.20 bo na vrsti avtomobilistična odda- dine. Karavana prijateljstva od 20.30 do 22. ure bo ja. Redna mesečna oddaja Varujmo zdravje bo na spore- prazniku primerno obarvana. V petek ob 9.30 bo pogovor du v sredo malo po 16- uri, tokrat na temo revmatoidni ar- z direktorjem makedonske Karitas. Ob 13.30 boste slišali tritis. Oddaji Mladi, nadarjeni, obetavni boste lahko pri* o pravilnem delovanju ščitnice. V oddaji Spoznanje več, sluhnilt malo po 19. uri. Tudi na praznični četrtek ne bodo predsodek manj ob 18.15 bo profesor dr. Stane Granda pozabilf rednih rubrik in oddaj. Tako boste malo po 16. uri govoril o škofu Rožmanu. V Sobotni iskrici ob 9. uri bodo lahko prisluhnili oddaji Gremo na potep, ki jo pripravlja obiskali slovenske misijonarje • z besedo seveda. Ob 21. DaŠa Šter. Tudi kolumna izpod peresa Rastka Tepine se uri bo na Gospodov dan pripravljal frančiškanski provin- bo odvrteia ob 18.20. V petek ob 9.20 v studiu pričakujejo dal p. Viktor Papež. Oton Škola je deloval med IndijaVicf, oba predsedniška kandidata in jih soočili. Petkovo popol- bil pa je tudi slikar. Več o njem v nedeljo ob 9. uri. Ob dne bo v znamenju lestvice TanejblposluŠejbl, pometali 18.30 bo pogovor z izrednim skladateljem in zborovodjem pa bodo tudi po stovenski glasbeni sceni. 2 vami bosta iz Litve V/tautasom Mlškinisom. Katja Kozrna in igor Štefančič. Najmlajši ne zamudite sobotnih Bistrih glav ob 9.30, radijsko razglednico pa bo iz Radio Sora 91,1 Mhi mariborskega vinorodnega okoliša v nedeljo po 13. uri poslala Nataša Kne Leben. Radio Potepuh, 91.0 Mb:^ (Tele-TV in Sat-Tv} (www. pote puh.com) (www. rad i o *s o ra. s i) V današnji oddaji Aktualno bodo v okviru oddaj Gorenjska, gremo gor! spregovorili o regionalni biologi"Stikì, ob pol enajstih se bodo potopili v Vrelce zdravja in lepote, malčki bodo ob 13.13 pred dnevom reformacije razmišljali o knjigah, po Kljub prazničnima dnevoma v prihodnjem tednu ostaja 16.30 bodo nizali kulturne novičke, po 18.30 pa se zavrteli na program nespremenjen^ obiskali bodo kar nekaj krajev Vrtiljaku stare glasbe. Na praznično sredo bodo ob 9. uri go- naše lepe domovine. Ne zamudite pa tudi rednih teden- stili predsednika društva Primož Trubar, ob 11. uri pa bodo skih oddaj; v torek ob 14.10 prisluhnite oddaji Moja deže- razmišljali o dnevu reformacije. V četrtek ob 9. uri se bodo z la, ob i$.io pa nasvetom naših babic, ki so znafe s prepro- dr. Metodom Benedikom, predstojnikom Kapucinskega sa- stimi pripravki odpraviti marsikatero težavo. V sredo pri- mostana v Škofji Loki, pogovarjali o pomenu praznika vseh sluhnite oddajama Rože&Vrt ob 14.10 in Mozaiku Sloveni- svetih za kristjane, ob 11. uri pa predstavili društvo Hospic, je ob Veronika vas v petek ob 14.10 vabi, da se ji pri- ki nudi pomoč umirajočim in njihovim družinskim Članom, družite m prisluhnete oddaji Moja dežela; ob 16.10 uri vas Ob 17. uri boste lahko prisluhnili Še pogovoru s predsednl- V svojo družbo vabi Saša, saj je takrat na programu odda- kom društva pisateljev Vladom Žabotom. Peticova oddaja ja Živimo lepo. V ponedeljek naj opozorimo na Izziv pod* Aktualno ob 9. uri bo namenjena Ljubljanskemu pohištvene- jetništva ob 10.30, ob 12.10 pa izveste» kakšne zdravilne mu sejmu, ki ga odpirajo v ponedeljek, ob 12.30 boste sliša- učinke ima dren, kajti za vsako bolezen rožica raste • več li pregled tedna, popoldansko razglednico po 16. uri pa bo pa v Zdravstvenem kotičku. Radio Ognjišče, 104,5 ^^ Mhz (www.ognjisce.si/napovednik/napovednik.btm) Bojana Pivk pisala na temo hoje in pohodov. V soboto ob 10.30 bodo minute namenili ljubiteljem malih živali, popoldne pa Športno obarvali. Nedeljski duhovni misli ob 7.30 bo ob 9. uri sledila oddaja Zakladi slovenskih spominov, v kme- V torkovem popoldnevu zaradi počitnic ne bo športne tijski oddaji ob n. uri bodo govorili o registru kmetij. V po-oddaje, v Juretovem večeru z začetkom ob 20.30 boste neddjko^ oddaf) Vprašajte poslanca bodo ob 9. uri gostili slišali klapo Mali grad. Ob 22. uri bodo v Sončni pesmi poslanca Antona Kokalja. Tomaž Čop /foto^Tma OoVI XINOtELEZAftJESEWQ Torek, SO. 10 18.00 PEVEC 19.(H32lOM Sobota, 3.11 15.00 ZLOM XWOSOAA.iKOfJALOa Petek, 2.11. 18.00 M0$KO2ENSKE ZADEVE 20.00 PEVK Sobota J. 11. 18.00 MO^KO!ENSKE ZADEVE 20.00 PEVEC Nedelja, 4.11. 19.00 MOÉKO^ENSKE ZADEVE KINO BOH HJ Ćetrtekrl.11. 16.4S SUPER HUDO 19.00h21.3DPErELIKJIZAJTRK Četrtek, 1.11. 14.00 DIVJIVALOVI 16.45 SUPER HU 19.00 in 21.30 PHELINJI ZAJTRK Petek, 2.11. 14.15 RATATOUl ILE 16.30 ZVEZDNI PRAH 19.00in21J0PnELIKJI ZAJTRK Sobota, 3.11. 14.15 RATATOUl LL£ 1630 ZVEZDNI PRAH 19.00 ir^21.30PETEUNJIZAJTFK Nedelja, 4.11. 14.15 RAT ATDUILLE 16.Ì0 ZVEZDNI PRAH 19.00in21.30PETlLINJ[ZA)TEK Ponedeljek, 5.11. 16.30 ZVEZDNI PRAH 19.00in2U0PETtLINJfZAITRK 20.00 VSEMOGOČNI EVAN Nedelja,4.11. 18.00 In 20.00 VSEMOGOČNI EVAN tm amn. RAAMJ Torek, 30.10. 1400 DIVJI VALOVI 16.45 SUPER H U II 19.00 ÌT>21.30PETEUNJI ZAJTRK Sreda, 31.10. 14.00 DIVJI VALOVI UNHAR1QVA DVORANA. MDOVUICA Petek, 2.11. 18<00UÜ6EZ£NSKI RECEPT 20.00 BOURNOV ULTIMAT Sobota,3.11. 18.00 BOURNDVULTf MAT 20.00 UU8EZENSKI RECEPT Nedelja, 4.11. 18.00 UUßEZENSKi RECEPT 20.00 BOURNOV ULTIMAT 9 5 4 6 9 3 4 7 6 5 • 1 8 6 3 2 5 2 7 4 9 1 7 1 5 6 • 3 7 2 8 1 ^[f i z B 9 s e » v 6 C l 9 * eis (S)CIl 1 B 61 U» i t 9 9 S m l S Z * z eisi^TC e « rfr i [šl* : i 9 ililM^Ll 6 9 B i t itllil^ suDOKU Navodila: v kvadrate vpišite števila od 1 9 tako, da se ne bo nobeno itevilo ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenth devetih kvadratov. pfir% r OTROŠKA PERESA Radio Sora na šoli v Gorenji vasi Na OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas je Že večkrat potekala oddaja Šolski radio, ki jo v živo prenaša Radio Sora, a kaj takega, kar smo doživeli v ponedeljek^ še nikdar nI blio. Prireditev bi lahko primerjal s podelitvijo MTV nagrad in koncertom Siddharte. Na povabilo Radia Sora so se odzvale tri slovenske pop zvezde. Vsakogar so spravili v dobro vo^jo David, Eva Černe in Foxy Teers. Zagotovo pa so nas raznežile tudi prijetne točke naših malčkov Iz vrtca, podružničnih šol in učencev od 1. do 9. razreda, ki so igrali na razne inštrumente. Pod vodstvom nove učiteljice glasbe Neže Cankar sta zablestela otroški in mladinski pevski zbor. Poleg glasbenikov so nas zabavali tudi učenci z razzimi re» citacijami in deklamacijami. Nekaj uvodnih besed nam je naklonil tudi ravnatelj Šole g. Valentin Kokalj» ki je zbrane lepo pozdravil in nam povedal nekaj globokih misli. Najbolj posrečena Je bila verjetno pesem OSiT, s katero smo na zabaven način predstavili našo Šolo. Šola ima namreč dolgo ime, zato smo se učenci odločili, da jo prekrstimo in tako zelo skrajšamo ime. OŠIT nas spremlja od jutra, ko se silil: "OŠIT^všolo bo treba it\ " Veliko znanja so izžrebani prikazali v kvizu o našem kraju. Na vprašanje o rekah, vrhovih In znanih ljudeh so odgovarjali učenci od 6. do S. razreda in, tudi s pomočjo publike, kot za Šalo pobirali nagrade. Bilo je zelo zanimivo in prijetno, saj so nas prišil gledat tudi starši in prijatelji. Čeprav je bilo vroče v zelo natrpani šolski avli in celo na hodniku, smo se imeli sijajno. Kljub manjšim napakam in majhni zamudi je bil prenos oddaje v živo velik' uspeh in upam, seveda, da bo vsak naslednji še boljši. Da je vse potekalo po programu, sla poskrbeli mentorica novinarskega krožka Anica Kumer z učenkami in novinarka Radia Sora jana Jenko, ki se je znašla prav v vsaki situaciji. Za dober prenos pa se moramo zahvaliti tehnikoma Juretu Porenti in Matjažu Novaku. A\ei Oblak, 9. a, OS Ivana Tavčarja, Gorenja vas T SOC UGANK ZA MALČKE Tokrat vam Franc Ankerst zastavlja naslednjo uganko: Kroglice rdeče z veje vise, sočne in sladke nudijo se. Do petka nam pošljite SMS z vsebino ug-i-rešitev+ime, priimek rn naslov na Številko 0^1/691111. Nekdo bo prejel knjižno nagrado. Pravilna rešitev prejšnje uganke se glasi kos. Izžrebali smo Laro Huzjan. SUDOKU ZA OTROKE firIrNr. 1 s!9 Z 9 Z 9 e l t £ i V z jr Z s 9 1» C i C 9 Z 9 s 9 Z t 9 4 2 6 1 1 2 6 3 JÈ 4 1 5 2 3 S^tAvilj in Bine Navodilo za reševanje: V mrežo uvrstite Številke od 1 do 6. Upoštevajte: 1. V vsaki vrstici je vsaka številka vpisana le enkrat. 2. V vsakem stolpcu je vsaka številka vpisana le enkrat. 3. V vsakem pravokotniku z 3 x 2 polji je vsaka številka vpisana le enkrat. Minuli četrtek so pred podružnično šo!o v Ljubnem odprli nova igrala, ki so si jih tamkajšnji učenci že dolgo želeli. Ana Hartman otreba po novih ig-ralih se je na podružnični šoli Ljubno kazala že dolgo. "Šolsko igrišče je bilo precej dolgočasno, trava in asfaltna površina, vedela pa sem, da otroci potrebujejo tildi drugačno igro, Id je v naši krajevni skupnosti nimajo," je dejala vodja Šole Lucija Rakovec. A ker so ceoe Igral vse prej kot nizke, so učiteljice kmalu ugotovile, da bodo morali bitì precej iznajdljivi. Pred novim letom 2006 so se odločili, da Novih Igral se je 36 učencev, ki obiskujejo podružnično šoto v ljubrtem, zelo razveselilo. bodo izdelovali voščilnice. Učenci so prihajali v jutranje služili z jesensko zbiralno rabljali pri urah Športne nas bo zavrtel, da bo Še bolj otroci niso veselo," je naštevala Rakov- čeva. No, zelo veselo pa je bilo tudi v četrtek na urad- varstvo Že ob šestih zjutraj, akcijo papirja, svoje so doda- vzgoje, saj da bi jih čim več ustvarili. li še številni sponzorji in mogli uriti plezanja po vtvi Njihov trud se je še kako iz- tako je bil prejšnji Četrtek v ali drogu. Ravno tako je bil plačal, saj so s prodajo voščil- Ljubnem dan za otroško ve- problem pri vadbi vese v zgi- nem odprtju igral. Učiteljice nje zaslužili kar 150 tisoč to- selje. bi. Vse to bomo sedaj lahko so z učenci pripravile pester lariev. Pika na i takratni akci- Nova igrala bodo omogo- vadili na šesterokotnem pie- kulturni program, nagovori- ji je.bila novoletna prireditev čala precej bolj pestro igro zalu, se poigrali na hišicah s li pa so jih Še ravnateljica Ta veseli dan, ko so pripravi- 36 učencem, ki obiskujejo toboganoma, ravnotežje Zlata Rejc, radovljiški podžupan Primož Jeglič in predsednik KS Brane Fajfar. li Še licitacijo dveh umetni- podružnico OŠ Antona To- bomo preizkušali na pre- ških slik, za katere so dobili maža Linharta iz Radovljice, mični brvi in plezalni klan* čez 30 tedanjih tisočakov, s "Zanimivejše bo preživlja- čini. Igrali se bomo v pe- Ljubenški župnik Roman srečelovom pa so iztržili 90 nje odmorov na prostem. skovnikih, tunelček bo od- Mihor je nova igrala tudi tisočakov. 30 tisočakov so za- Igrala bomo s pridom upo- lično skrivališče, vrtiljak pa blagoslovil. Ana Hartman Dste na razredno drevo. Naj- delavnice pa so jih ob poti po- bolj ponosni so bili na klobu- zdravìjale različne buče, ki so ke iz kostanjevih listov, ki so krasile našo avlo," sta strnili red OŠ Jakoba Alja- jih prepletali ob vodenju ene Emina Veselič in Darja Pin- ža v Kranju so minuli četrtek učenci od babic. Spoznali so različna tar. Čeprav je bila prireditev v žita, moko in poskusili več dopold^skem času, se jim je in učiteljice prve vrst kruha. Od delavnice do pridružilo veliko staršev. triade pripravili Praznik jeseni, ki je otrokom pričaral dobrote narave in bogato jesen. Prireditve se vsako leto lotijo malo drugače. "Tokrat smo se uäteljice odločile, da učencem približamo stare običaje in jedi. UČend višjih razredov in starši so prevzeli vodenje po prireditvenem prostoru, učiteljice pa smo pripravile in vodile devet delavnic. Napekli smo dišečo pokovko, stiskali jabolčnik in se odžejali s svežim sokom, posladkali smo se s krompirjem v oblicah, ribali zelje, ga solili, tlačili in pripravili v posode za kisanje. Postavili smo razstavo starega orodja iz kuhinj naših babic, ustvarj^ figure iz jesenskih listov, vsak razred pa je odtisnil jesenske Dan palčka Snovička V Termah Snovik so pred dnevi pripravili prvi Dan palčka Snovička, prireditev, namenjeno vsem najmlajšim in vsem tistim, ki so sodelovali na ustvarjalnem natečaju. Veselo druženje se je začelo z zabavo v bazenu in nadaljevalo s podelitvijo priznanj najkreatlvnejšim udeie* žencem natečaja. Organizatorji 50 prejeli kar;; ročno izdelanih maskot, ilustracij In 44 zgodb na temo palčka Snovička. V otroški kategoriji so se najbolj izkazali Blaž Ažbe z zgodbo, Tina Lanlšek z ilustracijo ter Benjamin Krhin, Nejc Prrž, Maša Pančur, Nika Rajter in Tomaž Pirš - skupina iz Zg. Tuhinja, ki je naredila najizvirnej- šo maskoto. Razglasitev najboljših izdelkov je popestril kulturni program, v katerem so sodelovali otroški pevski zbor podružnične šole v Zg. Tuhinju, mladi harmonikar Aljaž Saumann in hip hop plesalka Urša Mornar. |. P. TOREK 30,10.2007 AVTOMOBILIZEM Test: Mercedes-Benz ML 320 CDI 4MATIC Matjaž Gregorič gransko natančnimi meriJni- ki, dostopnimi stikali, dobro oprijemljivim volanom in z vezdna bitka med velikim zaslonom na sredin-tremi naiboi) ble- ski konzoli, kjer se prikazuje-stesimi nemikimi )0 podatki vseh komunikacij-avtomobilskimi skih sistemov in nadzorne znamkami se je preselila že v elektronike. skoraj vse velikostne razrede in noi>en nov štirikolesnik ni brez agresivnih tekmecev. To velia tudi za Mercedes- ML je tehnično vsestransko podkovan, še posebej, Če je med opremo zračno vzmetenje, ki samodejno ali Benzov Športni terenec ML. pa po voznikovih željah na-ki ga 2 vožnjo ob boku "napa- stavlja oddaljenost karoserije data" tako BMW X5 kot tudi od tal in čvrstost blaženja Audi Q7. Čeprav imajo cestnih in brezpotnih grbin. i Sturtgartu precej dobrih in Kadar je pod kolesi avtocestni tudi nekaj dabih izkušenj s asfalt, se avtomobil spusti v litrski hu'bodizelski šesfvalj- vladujejo zapleteno menjal- prvo generacijo svojega mo- športno 'atletsko prežo", da nik, ki je s svojo energijo, niško avtomatiko kot običaj- dela, ni bilo nikjer zapisano, bolje reže zrak in se bolje predvsem pa 2 visokim navo- ne ročne menjalnike. da se jim bo drugi poskus v "oprime" podlage. Na brez- rom brez težav kos avtomobi- celoti posrečil. Pa vendar, potjih mu pomagajo diferen- lovi teži in tudi nadpovpte- avtomobil treba |e priznati, da je lani cialne zapore in elektronika čnim voznikovim zahtevam, novi'ML povsem drugačen ^ nadzor vožnje po spustih. Motor je brez sence dvoma Sicer pa je ML tudi v celoti ki za gos zmorejo, hočejo in tudi zna-uživati v njegovi elegand. od svojega predhodnika, saj Morda zaradi pametne elek- dobro pisan na kožo tega av- Cena za takšno razkošje je se mu vidi, da so ga naučili tronike ML res ni takšen gro- tomobila, sk-upaj s samodej- seveda daleč nad zmožnost- galantnega obnašanja, ki pri- bijan kot Čistokrvni terenci, nim sedemstopenjskim me- mi povprečno premožnih; še de bòlj prav na asfaltu kot v zagotovo pa predstavlja urav- njalnikom pa tvori vrhunsko dolgo bo verjetno veljalo, da blatu. Zunanjost je ukrojena notežen kompromis med vozno kombinacijo. In še en- so sanje dovoljene vsem, v športnem sl<^ in trditi, da udobjem in zmogljivostmi. V krat je treba ponoviti: v Stan- zvezde pa dosegljive le neka- je ML konzervativistično za- tej luči gre razumeti tudi 3,0- gartu več kot oämo boJje ob- terim. držan, bi bilo zelo krivično. Tudi notranjost dokazuje, da hoče biti stuttgartski športni terenec uglajeni na-stopač, s katerim se njegovi vozniki in njihove spremljevalke večkrat peljejo v gledališče kot do slabo dostopnih planinskih koč. Notranjost je pri prestiŽnejŠih nivojih opreme oblečena v svetlo usnje in umazani škomji v tako okolje pač ne sodijo. Pred voznikovimi očmi je germansko redoljubno oblikovana armaturna plošča s fili- TIHNIČNl PODATKI d. 4,780, š. 1,911, v. 1,815 m, medosje 2,915 m 551/2050 I 2)85/2830 kg šestvaljnf, turbodizelski 2987 ccm 165 kW/225 Kf^ pri 3800 510 pri 1600 215 km/h 8,6 s 12,7/7,5/9,4 1/100 krti 249 g/km 58.490 £UR (!4-I65.544 SIT) AC Intercar, Ljubljana Mere: Prostornina prtljažnika: Teža (prazno v./ dovoljena): Vrsta motorja: Gibna prostornina: Največja moč pri v/mìn: Največji navor pri v/min: Najvišja hitrost: PospeSek 0-100 km/h: Poraba goriva po EU norm.: £misl)e CO2: Maloprodajna cena: Uvoznik: NOVA Subaru postavlja na cesto popolnoma preoblikovano Imprezo. O Matjaž Gregorič kombilimuzine. Avtomobil so postavili na popolnoma novo konstrukcijsko osnovo aponski Subaru, ki z 10 centimetrov daljšo med-slovi po avtomobilih s osno razdaljo, kar se seveda Štirikolesnim pogo- občutno pozna v notranjo-nom, je pred letošnjo sti, prav tako pa ugodno jesenjo poskrbel za za- vpliva na vozne lastnosti, menjavo ostarelega modela Pod motornim pokrovom Impreza s povsem novim sta še naprej dva bencinska avtomobilom, ki nosi enako bokserska štirivaljnika, 1,5-ime. Nova Impreza je tako litrski razvije 79 kilovatov po oblikovni kot po tehnič- (107 KM), močnejši, 2,0- ni plati prirejena sodobnim litrski, pa 110 kilovatov (150 časom, kar dokazuje predvsem z atraktivno zuna- KM). Pogon je vselej spe- goče odločati za dva nivoja serijsko. Cene se začenjajo Ijan k vsem štirim kolesom, opreme, sicer pa velia, da je pri 17.990 in dvignejo do njostjo v obliki petvratne Pri obeh motorjih se je mo- avtomobil dobro založen že 26.820 evrov. STROKOVNIAK PRIPOROČA Zimske gume • boljši oprijem r .fi Zimske gume se od letnih ne ločijo samo po drugačni oblici dezena in (predpisani) globini profila, ampak tudi po lastnostih v sestavi. V zmes je namreč dodana silika, ki ohranja prožnost tudi pri nižjih temperaturah, zato se zimske gume bolje oprijemajo podlage, saj njihova struktura ostaja dovolj mehka. Zato je priporočljivo gume zamenjati že v hiadnej-fem vremenu, ko se temperature spustijo pod +7 stopinj Celzija, predvsem pa ob prvem sneženju. Z letnimi gumami, ki v zmesi nimajo silike, namreč ne dosežemo zadovoljivega oprijema podlage v zimskih razmerah, sa] pri nižjih temperaturah postanejo trde in tudi oblika njihovega dezena običajno ne omogoča hitrega izločanja snega oziroma povečan-e količine vode. ^OLTEZ www,bolte2.si II M'irti Priznanje za Jumpy, Expert in Scudo Strokovna žirija novinarjev iz dvajsetih evropskih držav je naziv jnternatfonal Van Of The Year (Mednarodni dostavnik leta 2008) podelila trojčkom iz francoske tovarne Sevel Nord. Gre za vozila Citroèn jumpy, Fiat Scudo in Peugeot Expert, ki so žirijo prepričala z dinamičnim značajem, udobjem, možnostjo pnevmatskega vzmetenja, okretnostjo in voznimi lastnostm Zasluga za naslov gre tudi številnim karoserijskirr izvedbam z dvema dolžinama, dvema višinama in nakladalnim prostorom od 5 do 7 kubičnih metrov ter z dovoljeno obremenitvijo do Ì200 kilogramov. M. C. DELOVNI ČAS PE LESCE - AŽMANs Pon. - p4t.: od de 11.0« od 13.00 do 17.00 lob.: od S.00 do 12.00 TcL^ usionoo 04 SÌÒ 22 02 E-po1ta> Ufc«^ Htar-pn«iiniotk.i I 08 TOREK 30.10.2007 DRUZ/ BN KRONIK/ Lisca je zaupala modno revijo celjskemu plesnemu koreografu Igorju Jelenu, videli in okusili smo Havano, Mohorjev klanec v Kranju pa spreminja podobo • postaja 'art' klanec. Ateljeju Zelolepo se je pridružila znamka Pisano na kožo. F A enka Brun mar je izredno hladen, med- v prihodnji sezoni v zname- mansom. Dogajanje je pove-tem ko je Katarma Jurkovič nju mo6iih barv. Poleg ma- zovai moderator Robi Erja-dajala vtis, kot da telo na mod- nekenk so jo predstavili tudi vec, graficiria skupine Zek sta krajinska lepolič- ni brvi ni njeno. plesalci sambe. Zadnja pred- poskrbela za poulične parole. ka Irina Osypen- Modno revijo je Lisca za- stavljena linija Lisca Selection 2a kubanski vtis Mediaparka ko je pred krat- upala razvpitemu celjskemu je poskrbela za vrfiunski gla- pa ijambus bar, hostese, nata-kim javno spre- korec^iafu Igorju Jdenu. ki je mur. Črno in zlato vezenje, kaiji in baimani ter mladi ki-govorila o svojem reviji dodai svoj pečaL Go$tje baročni saten, divji živalski par ALU-ja Tomaž Zarifa. življenju. Tokrat je blestela na in povabljem smo bili s konč- vzorci, izbrani, prefinjeni ma- Mohorjev klanec v Kranju modni brvi na Večeru mode nim izdelkom zadovoljni, teriali in detajli poudarjajo se prebuja. V prazne trgovine Lisca, kjer se je poleg še ene Plesno baletni vložki, pevski ekstravaganco in ženstvenost se vrača življenje. Nasproti dolgonoge lepotice temnejše nastop treh tenorjev sloven- obenem. ateljeja Zelolepo so v petek polti in a6o frizure dol>esed- ske pop opere Eroika in pe- Na isti dan in ob isti uri so odprli atelje Simone Kogov- no zlila s predstavljenim peri- sem NuSe Derenda, napisana ljubljansko Cvetličarno napol- šek Pisano na kožo. Nekaj lom in kopalkami. Pozornost prav posebej za Usdno Ürüjo nili oboževalci kubanskih vro- vzorčnih izdelkov, kreacij iz je vzbudila tudi Sanja Grohar, periJa Prestige, so modno re- äh ritmov, cigar, Che Gueva- mehkega pletiva, prešitih s ki nima manekenske viline, vijo spremenili v predstavo. re in ruma. Dogodek so po- številnimi zunanjimi šivi, s zato pa offonmo energije in Najprej so predstavili linijo imenovali Si že bil v Havani?, äpko, najrazličnejših barv in samozavesti. Predstavlja tudi perila Lisca Fashion, ki je pre- Članice Cubaiilmo so s svoji- kombinacij so obiskovalci obraz Lisdne linije Cheek. S žeta z razkošjem čipk, vezeni- mi gibi zadovoljile še tako za- lahko pomerili že v ateljeju. V svojo nič kaj glamurozno nami in satenastimi dodatki, hteven plesni okus. medtem večer odprtja nóvega ateljeja hojo in dižo je na brviizstopa- Sledil je Cheek by lisca v n^ ko je giiru tolkal Rok škarabot je goste popeljal zanimiv la še lepa Iris Mulej. Modni žnih odtenkih zdene, modre s skupino Havana Calling predstavitveni Olm, delo Aljo- profesionalizem Sabine Re^ in rumene. Kopalna moda bo navdušil z glasbenim perfor- Še Korenčana. Vsestranski Erazem Pinter je po novem samski Čestital je Sanja Grohar in Iris Mulej sta iz osvojenih naslovov iztržili generalnemu direktorju Lisce Coranu KodeljMn predsedniku kar največ. Ukrajinska lepotlčka Irina Osypenko trenutno nadzornega sveta Dariju Južni. / row: nn« Dok predstavlja vrh slovenskega manekenstva. /reco Igor jelen je ustvaril modno plesni spektakel. / F»tc: ti»» c>«vi Eroika osvaja slovensko glasbeno sceno, /roto:Tm»Dob Havane si brez mičnih plesalk in bujnih črnolask z zlatim Mlada in talentirana oblikovalka Simona Kogovšek s svojim glasom ne znamo predstavljati. / f^o ^^ fentom Milanom /foi« Aienkj6iyf, VRTIMO GLOBUS Angleška miss presuha Miss Anglije Georgia Horsley je bila nemalo presenečena, ko so ji naročili, da se mora pred izborom za Miss sveta zrediti. "Biia sem šokirana, saj mislim, da nisem presuha. Zadovoljna sem sama s sabo," je nepričakovano zahtevo komentirala 20-letna lepotica, ki pravi, da bi bila bolj užaljena, Če bi od nje zahtevali, da mora shujšati. Da bi ustregla organizatorjem, ki Želijo dekle 2 oblinami, bo odslej jedla zdrave maščobe, kot so oreš« čki, avokado in ribe. v Najbolj možat je Beckham Spletna stran AskMen.com je po mesecu dni glasovanja - v tem času je svoj glas oddalo več kot milijon [judi • za zmagovalca izbora za 'najbolj možatega moškega* razglasila Davida Beckhama. Nogometaš, ki je stari znanec tovrstnih tekmovanj, je prestižni naslov prevzel od lanskega zmagovalca Georgea Ciooneyja, drugo mesto je letos pripadlo igralcu Mattu Damonu» tretji najbolj možati pa je pevec in glasbeni producent Timbaland. Simply Red se poslavljajo 8ritanska zasedba Simply Red se po 25 letih glasbenega ustvarjanja poslavlja. Skupina, ki je ime dobila po Manchester Ünitedu, katerega navijač je frontman Mick Hucknall, po njegovih rdečih laseh in političnih težnjah, je zaslovela s hiti, kot so Holding Back The Years, If You Don't Know Me By Now in Fairground, prodali pa so več kot 50 milijonov albumov. "25 let je bilo dovolj, zato bo naša zadnja turneja leta 2009," je napovedal Hucknall, ki bo nadaljeval kot solist Boji se vesoljcev Tom Cruise te dni promovira politično dramo jagenjčki in levi, ki velja za enega boljših filmov leta, o njegovem zasebnem življenju pa mediji poročajo vse prej kot pohvalno. Igralec naj bi hčerko Suri vzgajal po strogih scientoloŽkih pravilih, kar pomeni, da ji ne sme reči 'ne' in ji v vsem ustreže. Načrtoval naj bi tudi gradnjo bunkerja pod svojim domom v Koloradu in se tako pripravil na konec sveta. Prepričan je namreč, da Zemlji grozi napad vesoljskega poveljnika Xenuja. Katja joha je 24-letna študentka s Ptuja, ki pomaga v družinskem podjetju za nepremičnine. Pred Časom je večkrat sodelovala na lepotnih tekmovanjih, zdaj pa jo občasno lahko vidimo kot manekenko na modnih brveh. Za lepo postavo skrbi s tekom, rolanjem in fitnesom. f r«t9' Jatiet PiHfl