GDK: 174.7 Picea abies K.: 174.7 Abies alba Mili: 181.65 Vpliv zdravstvenega stanja na prirastek ter proizvodno sposobnost sestojev smreke in jelke na Pohorju Ljubo CENČIČ* Izvleček Cenčič, L.: Vpliv zdravstvenega stanja na prira- stek ter proizvodno sposobnost sestojev smreke in jelke na Pohorju. Gozdarski vestnik, št. 4/1990. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit.lit 13. Sušenje jelke, ki se je v gozdovih Slovenije začelo intenzivneje že pred tremi desetletji, se je v začetku osemdesetih let pridružilo še pešanje ostalih drevesnih vrst, zlasti smreke. Namen razi- skave je bil ugotoviti zakonitosti priraščanje smreke in jelke v odvisnosti od zdravstvenega stanja - v optimalni razvojni fazi gozda - na nekaterih boljših rastiščih na Pohorju. Ker so sestoji zaradi velikega deleža dreves z osutimi krošnjami ter nenehnega odstranjevanja opeša- nih osebkov v slabem stanju, v precejšnji meri tudi razgrajeni, se je z raziskavo ugotovilo tudi skladnost razvoja sestojev s tabličnim. 1. UVOD IN NAMEN RAZISKAVE Sušenju jelke, ki se je začelo pred tremi desetletji, se je v začetku osemdesetih let pridružilo še pešanje ostalih drevesnih vrst, zlasti smreke. V hirajočem gozdu je dose- danji način gospodarjenja postal neprime- ren. Potrebne so nove poti in metode za gozdnogospodarsko ukrepanje, saj stari preverjeni obrazci ne veljajo več. Namen raziskave je ugotoviti posamezne zakonitosti priraščanja drevja v odvisnosti od zdravstvenega stanja v optimalni fazi gozda (starejši drogovnjak, debeljak) na nekaterih dobrih in odličnih rastiščih na . Pohorju. Še posebej smo posvetili pozor~ nost združbi Dryopterido-Abietetum, ki je najbogatejše jelovo rastišče. Ugotoviti smo hoteli še, kakšna je stopnja obolelosti v različnih sestojnih kategorijah. Ker jelka * L. C., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Maribor. 62000 Maribor, Tyrševa 15, YU Synopsis Cenčič, L. : The Influence of Health Condition on lncrement and Production Capacity of Norway Spruce and European Fir Forest Stands on the Pohorje, Gozdarski vestnik, No. 4/1990. ln Slo- vene with a summary in English, lit. quot. 13. The dying of the European fir which set in more intensively in Slovene forest 30 years ago was followed by the weakening of other tree species, especially by the Norway spruce, in the early eighties. The purpose of the research was to establish the principles of incrementing of the Norway spruce and the European fir in relation to health condition during the optimal develop· ment stage of a forest - in some of the natural sites of high quality on the Pohorje. Because the condition of fores.f stands is bad and they are also decomposed to a high degree which goes back to a great number of trees with damaged crowns and a constant removal of weak trees, the con· gruity of the development of forest stands with table development was also established. peša že desetletja, imamo že določene izkušnje in znanje o tem, zato nas zanima, kako se smre~a odziva v primerjavi z jelko. Zaradi velikega deleža dreves z osutimi krošnjami ter nenehnega odstranjevanja opešanih osebkov iz sestojev sestoji nimajo optimalne zgradbe. Zato smo hoteli tudi ugotoviti, kako se dejanski sestoji razvijajo glede na donosne tablice. Pri načrtovanju gospodarjenja v propada- jočem gozdu je treba izdelati pretehtane strategijo ukrepov na podlagi dobro pro uče­ nih mehanizmov umiranja gozdov. Napove- dovanje nadaljnjega razvoja poškodb je bistveno pri proučevanju umiranja gozdov, zato bo treba raziskavo ponoviti v razširje- nem obsegu. 2. OBJEKT RAZISKAVE IN METODE DELA Za raziskavo smo izbrali sestoje smreke G. V. 4/90 169 in jelke v optimalni razvojni fazi različnih starosti v Lehnu na Pohorju (GG Maribor, TOZD Gozdarstvo Podvelka). Izločili smo petnajst poskusnih ploskev, velikih 50 x 50 m, v treh različnih gozdnih združ- bah. Devet ploskev je na rastišču jelovega gozda s praprotmi (Dryopterido- Abietetum KOŠIR 1965), ki je najbogatejše jelovo rastišče. Na tem bogatem rastišču pomeni zmanjšanje prirastka zaradi hiranja jelke največ izgub, zato smo mu posvetili naj- večjo pozornost. Na rastišču pohorskega visokogorskega bukovega gozda (Savensi- Fagetum var. geogr. pohoricum KOŠIR 1965) so štiri ploskve. Dve ploskvi pa smo izločili na rastišču bukve z belkasto bekico -oblika z jelko (Luzulo~Fagetum abieteto- sum WRABER 1956). To so združbe, ki so pogojene z nekarbonatno oziroma silikatno geološko podlago pohorskega masiva. Prevladujejo skupinskomešani sestoji smreke in jelke naravnega nastanka. Na štirih ploskvah so umetno osnovani sestoji smreke s posamično primesjo jelke. Ostale drevesne vrste so večinoma posamično primešane in jih je le 13% skupnega števila dreves. Vse ploskve bomo ohranili kot stalne prirastoslovne ploskve, zato smo vsa drevesa trajno oštevilčili. Za sleherno drevo smo ugotavljali: premer v prsni višini, - prirastek v zadnjih desetih letih {dol~ žina izvrtka), socialni položaj, osutost krošenj. Socialni položaj dreves smo ocenjevali v petih stopnjah po Kraftu {KOT AR 1980): 1. sloj - nadvladajoča drevesa 2. sloj - vladajoča drevesa 3. sloj - sovladajoča drevesa 4. sloj - obvladana drevesa 5. sloj - prevladana drevesa Pri analizi smo sloja 4 in 5, ki imata pri proizvodnji lesa razmeroma nepomembno vlogo, združili in označili s 4. Osutost krošenj, ki je najočitnejši zunanji znak zdravstvenega stanja drevja, smo ocenjevali v štirih stopnjah: o 0-10% odpadlih iglic 1 11-25% odpadlih iglic 2 26-60% odpadlih iglic 3 > 60% odpad lih iglic 170 G. V. 4/90 Na vsaki ploskvi smo izmerili zgornjo sestojno višino {Hzg) ter prek tablic dono- sov {EAFV 1968) ugotovili višinski bonitetni razred (SI5o). Za našo analizo smo ploskve združili tako, da smo dobili šest homogenih stratu- mov za smreko in pet za jelko. {Tabela 1) Opredeljujoči pogoji, po katerih so obliko- vani stratumi, so: - združba - v posameznem stratumu so združene ploskve, kjer prevladuje ista aso- ciacija. - nadmorska višina - razlika med nad- morsko višino najnižje in najvišje ploskve v stratumu ne presega 200m. -starost dreves v stratumih je izena- čena in se ne razlikuje za več kot 15-20 let, v večini primerov pa še manj, - višinski bonitetni razred vseh ploskev, ki sestavlja posamezno populacijo, je v intervalu 2 m, razen v stratumu 6, kjer znaša razpon 3 m. Posebej smo obdelali smreko in posebej jelko, pri čemer smo analizirali posamezne stratume, stratume primerjali med seboj ter analizirali tudi celotno populacijo posamez- ne drevesne vrste. Statistične analize smo opravili s statističnim programom ST AT- GRAF. Analizirali smo 702 smreki in 677 jelk. V tabeli 1 so podani najpomembnejši podatki o stratumih, zato jih ne bomo pose- bej opisovali. 3. IZSLEDKI RAZISKAVE 3.1 . Proizvodna sposobnost rastišč Na vseh ploskvah, ki smo jih zajeli v analizo, so sestoji smreke in jelke, zato smo za ti drevesni vrsti ugotavljali pro- izvodno sposobnost rastišč. To smo dolo- čali po že ustaljeni metodi ugotavljanja višinskega bonitetnega razreda iz pov- prečja višin devetih najdebelejših dreves na površini 9 arov (KOT AR 1984, KOT AR 1989). če je bila katera drevesna vrsta na ploskvi posamično primešana, zanjo na tisti ploskvi nismo ugotavljali višinskega bonitetnega razreda. Rastiščne indekse za stratume smo izračunali na podlagi tehtane aritmetične sredine starosti sestaja in zgor- nje sestoj ne višine posameznih ploskev, ki sestavljajo stratume. Ugotovljeni rastiščni indeksi za smreko na rastišču Dryopterido Abietetum (stratum 1, 2, 3, 4) so homogeni (v treh stratumih znaš~jo 24, v enem pa 23). Za jelko pa na istem rastišču ugotavljamo močno znižanje rastiščnega indeksa v starejših sestojih (stratum 2 in 3), kar je verjetno posledica upočasnjene višinske rasti zaradi hiranja jelke. 3.2. Primerjava dejanskih sestojev s tabličnimi Za obravnavane gozdove je poglavitna značilnost prisotnost močno hirajoče jelke. V obdobju od l. 1957 do l. 1987 se je po gozdnogospodarskih načrtih GE Lehen de- lež jelke v lesni zalogi zmanjšal z 69% na 48 %. V minulih dveh desetletjih so v obrav- navanih sestojih v glavnem odstranjevali močno opešana drevesa (ne glede na nji- hovo gojitvene vlogo) ter izrazite konkuren- te. Zato nas je zanimala primerjava teh sestojev s tabličnimi vrednostmi. V tabeli št. 3 je prikazana primerjava dejanske te- meljnice, števila dreves, lesne zaloge in Tabela 1: Pregled stratumov Stra- št. Združ- Nadm. tum plo- ba višina s k ev 1 2 BOO 2 4 DA 510-600 3 2 DA 875-1060 4 1 DA 625 5 2 LFa 760-825 6 4 pSF 1060-1140 volumenskega prirastka z ustreznimi tablič­ nimi vrednostmi iz donosnih tablic EAFV 1968. Tablične vrednosti smo ugotovili z interpelacijo ter upoštevanjem deleža smreke in jelke v temeljnici stratuma. Volu- menski prirastek smo izračunali na podlagi dolžin izvrtka v minulih desetih letih za naslednje desetletje. Domnevali smo, da se radialni prirastek v naslednjem obdobju ne bo spreminjal. Tako smo se izognili iskanju in upoštevanju posekanih dreves v preteklem desetletju, kar bi bilo nujno, če bi hoteli ugotoviti dejanski prirastek v minu- lem obdobju. Iz tabele je razvidno, da se posamezni stratumi precej razlikujejo od tabličnih vred- nosti. V povprečju pa so temeljnica, število dreves ter lesna zaloga v skladu z vrednos- tmi, ki jih izkazujejo tablice tudi s stati- stično analizo nismo ugotovili značilnih raz- lik. Močno pa se od tabličnih vrednosti razlikuje volumenski prirastek, ki v pov- prečju dosega le 72% tab lične vrednosti. S preskusom značilnosti razlik po metodi parov sklepamo, da so razlike med dejan- skimi in tabličnimi volumenskimi prirastki s tveganjem a =O, 1 % značilne. Stratum 6 izstopa, ker so vse dejanske vrednosti znatno višje od tabličnih. Vzrok Povpr. Temelj- Lesna št. starost nica zaloga dreves m2/ha m3/ha sm 65 48,6 615 103 128 86 38,2 523 167 170 82 40,1 445 76 156 105 40,4 547 63 90 40,5 444 57 154 132 48,1 613 236 69 Tabela 2: Pregled združb, starosti, zgornjih se~tojnih višin ter rastiščnih indeksov po stratumih Stratum Združba Starost S Iso sm sm 1 29,9 28,8 24 24 2 DA 86 35,7 30,4 24 18 3 DA 82 33,4 28,9 23 18 4 DA 105 38,3 24 5 LFa 90 28,6 24,0 18 12 6 pSF 132 31,9 ni meritev 17 12* * V stratumu 6 za jelko nismo ugotavljali rastiščnega indeksa zaradi posamične primesi jelke. Uporabili smo meritve v podobnih sosednjih sestojih. G. V. 4190 171 Tabela 3: Primerjava dejanskih temeljnic, števila dreves, lesne zaloge in volumenskega prirastka z ustreznimi tabličnimi vrednostmi Stra- Glha Glha G. dej./ Niha Niha Ndej./ V/ha V/ha V dej./ iv daj. ;.labi. iudcjJ tum dej. tab l. Gtab. dej. tab l. N.tabl. dej. labi. V. labi. m%a11 m3/haJI ivtabl. 1 48,6 43,2 1,13 538 567 2 38,2 42,4 0,90 354 401 3 40,1 42,0 0,95 510 484 4 40,4 42,5 0,95 300 230 5 40,5 36,9 1,10 472 596 6 48,1 34,5 1,39 409 270 Skupaj 42,7 40,3 1,06 431 425 za to so donosne tablice, ki za sestoje v drugi polovici proizvodne dobe izkazujejo nižje proizvodne sposobnosti od dejanskih (KOTAR 1989). Zato so v tem stratumu pri sestoju starem 132 let, odstopanja velika, kljub temu, daje sestoj precej >>normalen«. S primerjavo dejanskih sestojev z ustrez- nimi tabličnimi nismo mogli ugotoviti, kako se posamezna drevesna vrsta obnaša glede na tablične sestoje, ker nismo anali- zirali či&tih sestojev posameznih drevesnih vrst. Zato smo za drevesne vrsto posebej primerJali prilagojeno dejansko stanje s pri- lagojeno tablično vrednostjo. Predpostav- ljali smo, da je v celotnem sestoju samo ena drevesna vrsta) kar je dopustno. Za obravnavane gozdove namreč veljajo zako- nitosti enomernih sestojev ene drevesne vrste, ker so grajeni malopovršinsko eno- dobno. (KOT AR i 985). Prilagojene tablične vrednosti smo ugotovili tako, da smo po- množil! tabli čne vrednosti za število dreves, lesno zalogo in volumenski prirastek s ko~ ličnikom med dejansko temeljnico stratuma in tablično temeljnico. Prav tako smo prila- godili število dreves, lesno zalogo in prira- stek posamezne vrste v stratumu tako, da smo te vrednosti pomnožili s količnikom med temeljnico stratuma in temeljnico dre- vesne vrste v stratumu. V tabeli št. 4 so za smreko po stratumih podani: primerjava dejanskih temeljnic s tabličnimi, prilagojenega dejanskega števila dreves s prilagojenim tabličnim številom dreves, srednjih temeljničnih premerov dre- ves z ustreznimi tabličnimi vrednostmi ter prilagojenih lesnih zalog in prilagojenih vo- lumenskih prirastkov z ustreznimi prilagoje- nimi tabličnimi vrednostmi. Enake primerjave za jelko so podane v tabeli št. 5. S preskusom značilnosti razlik smo le za 172 G. V. 4/90 0,95 615 564 1,09 11 '1 20,4 0,54 0,88 523 600 0,87 10,7 15,8 0,68 1,05 445 551 0,81 10,5 17,8 0,56 1,30 547 680 0,80 8,8 10,5 0,83 0,79 444 401 1,11 9,6 12,5 0,77 1,51 613 482 1,27 9,4 6,4 1,46 1,01 531 546 0,97 10,0 13,9 0,72 prirastek jelke ugotovili, da so razlike med tabličnimi in dejanskimi pri rastki visoko zna- čilne s tveganjem a 0,01. V povprečju je dejanski volumenski prirastek jelke le 50%, prirastek smreke pa 90% ustrezne tablične vrednosti - ob predpostavki, da bodo v naslednji periodi radialni prirastki enaki kot v minulem desetletju. Za vse ostale primerjave, skupaj s prirastkom smreke, pa nismo s statistično analizo ugo- tovili značilnih razlik. Za obe drevesni vrsti ugotavljamo, da je razmerje med dejanskim in tabličnim prirastkom najmanjše v tistih stratumih, kjer tablice izkazujejo najvišje tekoče prirastke, to sta stratuma 1 in 3, in najvišje v stratumu 6, kjer so tablični prirast- ki za obe drevesni vrsti najnižji. V povprečju je dejanski temeljnični premer smreke za 3% večji od tabličnega, dejanski premer jelke pa za 7% manjši od tabličnega. Za obe drevesni vrsti velja tudi zakonitost, da je razmerje med dejanskim in tabličnim srednjim premerom največje v najmlajših sestojih (stratum i) in najnižje v najstarejših sestojih (stratum 4 in 6). Vzrok za to zako- nitost pri jelki je že desetletja prisotni pojav hiranja z močnim padcem prirastka, zaradi česar je srednji temelj nični premer starejših sestojev bistveno manjši kot izkazujejo ta- blice. Enake analize smo opravili tudi s češko­ slovaškimi tablicami (HALAJ i 987) in v glavnem ugotovili enake zakonitosti kot pri švicarskih tablicah. Za prirastek pa češko­ slovaške tablice izkazujejo bistveno nižje vrednosti od švicarskih. V povprečju je dejanski tekoči volumenski prirastek smreke i 2i %, prirastek jelke pa 81 % tab- lične vrednosti. Menimo, da so v čeških tablicah, ki so nastale v zadnjem času, že upoštevani pojavi umiranja gozdov, zato te izkazujejo nižje prirastka. ~ 'fC. ",. ~ ..J. (j Tabela 4: Primerjava dejanskih temeljnic, premerov, prilagojenega števila dreves, prilagojene lesne zaloge ln prilagojenega volumenskega prirastka za SMREKO z ustreznimi tabličnimi vrednostmi 7 ČSSR Btto KSK Btto 23 . 9. 81100 Stra- G/ha tum deJ labi 34 N2 1 48,6 S1,9 36N1 2 38,2 S1,1 34 N1 3 40,1 48,6 34 N1 4 40,4 S3,0 26 N1 S 40,S 44,0 24 G1 6 48,1 49,9 Skupaj 42,7 49,8 EAFV Gdej/Gtabl 0,94 0,75 0,83 0,76 0,92 0,96 0,86 Stra- tum G/ha dej G/ha tab! Gdej/Gtabl Niha dej 1 2 3 4 5 6 Sku- paj 48,6 38,2 40,1 40,4 40,5 48,1 42,7 39,0 41,2 3.9,7 .42,5 34,4 34,5 38,6 1,25 0,93 1,01 0,95 1,18 1,39 1 '11 493 298 404 259 372 337 361 Niha dej' tabl' 493 922 298 38S 404 518 2S9 329 372 819 337 448 361 570 Ndej'/Ntabl' O,S3 0,77 0,78 0,79 0,45 0,7S 0,63 Niha labi Ndej/Ntabl ddej 718 322 411 219 524 378 429 0,69 0,93 0,98 1,18 0,71 0,89 0,84 35,4 40,3 35,6 42,4 37,3 42,6 38,9 d dej/tabl dej labi 34,3 26,0 1,32 38,6 3S,5 1,09 33,S 31 ,S 1,06 41,1 39,4 1,04 3S,3 2S,2 1 ,40 41,2 36,9 1,12 37,3 32,4 1,1S sred. premer dtabl 26,7 39,2 35,3 48,7 31,4 44,7 37,7 ddei/dtab\ 1,33 1,03 1,01 0,87 1,19 0,95 1,03 V/ha dej' labi' 6SO 608 546 S72 466 S56 554 623 479 469 641 586 556 569 V/ha dej 650 546 466 554 479 641 556 7 V/ha labi 626 571 564 646 505 668 597 dei'/tabl' 1,07 0,95 0,84 0,89 1,02 1,09 0,98 VdeJNtabl 1,04 0,96 0,83 0,86 0,95 0,96 0,93 iv daj' labi' 13,4 15,4 11,8 9,4 10,8 10,3 9,1 7,7 14,5 8,3 8,6 5,6 11,4 9,5 7 23•9 ivdej ivtabl m3/ha/l m3/ha/l 13,4 20,7 11,8 12,3 10,8 13,5 9,1 10,0 14,5 10,9 8,6 8,1 11,4 12,6 der/labi' 0,87 1,25 1,05 1,19 1,75 1,54 1,21 iv deJ/iv labi 0,65 0,96 0,80 0,91 1,37 1,06 0,90 Tabela 5 (1): Primerjava dejanskih temeljnic, premerov, prilagojenega števila dreves, prilagojene lesne zaloge in prilagojenega volumenskega prirastka za JELKO z ustreznimi tabličnimi vrednostmi EAFV Stra- tum 1 2 3 5 6 Sku- paj G/ha de) 48,6 38,2 40,1 40,5 48,1 43,1 G/ha labi 47,4 44,1 43,6 38,4 40,2 42,7 Gc:!eJ{Gtabl 1,03 0,87 0,92 1,05 1,20 1,01 Niha dej 602 435 596 S94 618 569 Niha labi 571 416 S02 724 358 514 Ndei/Ntabl 1,06 1,05 1,19 0,82 1,73 1,11 ddej 32,0 33,4 29,3 29,4 31,5 31,1 dtabl 32,6 34,4 32,1 26,7 41,4 33,4 dc:!eJ/dtabl 0,98 0,97 0,91 1,10 0,76 0,93 V/ha da] 640 504 430 432 S60 513 V/ha tab\ 641 503 502 406 623 535 Vda]Ntabl 1,00 1,00 0,86 1,06 0,90 0,96 iv deJ m3/ha/l 10,3 9,5 8,8 8,0 7,3 8,8 ivtabl m3/ha/l 24,8 17,0 19,3 1S,3 10,7 17,4 iv deJ/iv ta bl 0,41 0,56 0,46 0,52 0,69 o,so as Ol Cl) "- ..:.:: .o .-c.occoo "' {/j -:::: c.oc:ncocoo c & oo o· o...: Q) " E ::s o 0')0')0...-C") > :E u:) o) .... ~ cr)r-.- m s ...... ,..- Ol Cl) .J: c Q) C")ll)CCICM ·o 'ci e""oi'cO'cčr: Ol " ~ a. ~ .5 (")Qll)QQ ...:::: CO CCl CO') Cl) ~ ...:...:o...:o Dl o Cii N Cl) :E NC")f'o-o::I'C NOOC")N c s C,Oll)ll)o::I' - O'C:f'ONC c i~~~~~ Q) ·o Dl ~ a. :a Cl) '- "'' o::tMc.o..-co ~ :E c.Ooi'r-.-N'...: ·:;: ,!!! NNN NM Cl) I"'CJ ...... 1{/j I.Of'o-.-ll)C.O & ca oor:r:oi' Ol ," MMC\INN Q) c: Q) ·o :g Dl ž f'o-COCCill)C\1 ~ ....,... ._ ee ~~fe~~ Cl) ..... :E E~ s O)ll) :.... Nll):::::1 .1:. .~N " CON.-ll)T"" Cl) o i a:r CCl~ o o a:j E::.::: ·.::: ..J o::rM'C:to::to:t a.w .,"") h E -as ... T""C\IC")ll)I.O ~N (i.) ::s ...... li) CU ..:.:: ro- a: -0 (].)(IS (}) o C\l'f-T""...-C\1 .g.~ ~ (f) C:,dld>NN 1-D. >(.) u; MNNNN 174 G. V.4/90 &~ 'C J!! " ,..-CCl o f'o-[0') (") C\1 CCl o CCl eč 1.0 O') o r-. (") r-. ll) (") -ll) 25 %) veča z nadmorsko višino sestaja in starostjo. Pregled strukture sestojev za jelko pa kaže, da so razlike med stratumi neizrazite. Z analizo strukture osutosti krošenj jelk po stratumih ni bilo mogoče ugotoviti, kateri dejavniki vplivajo na osutost krošenj (rasti- šče, starost, nadmorska višina). Grafikon 1 : Osutost krošenj smreke po posameznih socialnih položajih 100 90 80 70 60 %50 40 30 20 10 o 3 4 Grafikon 2: Osutost krošenj jelke po posameznih socialnih položajih 100 90 80 70 60 0/o 50 40 30 20 10 o 2 3 4 S k. 176 G. V. 4190 Stopnja osut osti 0-10% ~~:;.~::s: ~~~ 11-25''/o 26-60% 11 > 60% Socialni položaj Stopnja osutosti 11 > 60% Socialni položaj -1 Ugotavljamo, da so izrazitejše razlike v strukturi sestojev glede na osutost krošenj smreke nastale zaradi tega, ker je hiranje smreke razmeroma nov pojav, ki je prizadel predvsem fiziološko bolj ogrožene sestoje (večja nadmorska višina, starost). Pojav hiranja jelke pa je star desetletja in v tem dolgem obdobju je ogrozil pretežni del populacije, zato so razlike med posameznimi sestoji neizrazite. 3.4. Priraščanje sestojev Osutost krošenj je le najvidnejši zunanji znak zdravstvenega stanja drevja, ki ga neposredno ne moremo meriti. V naši razi- Grafikon 3: Osutost krošenj smreke po stratumih 100 90 80 70 60 %50 40 30 20 10 o Grafikon 4: Osutost krošenj jelke po stratumih 100 90 80 70 60 %50 40 30 20 10 o 2 3 5 6 Stopnja osutosti 0-10% ~~~ 11-25% 26-60% 111 > 60°/o Stratum Stopnja osutosti 0-10% 26-60% 111 > 60°/o Stra tum G. V. 4/90 177 Tabela 10: Vrednosti kazalca 1.1. ter preskus značilnosti razlik med srednjimi vrednostmi po metodi parov Smreka Jelka SociaJni razre 1.1. preskus razlik m = 5 1.1. preskus razlik m - 4 1. 1,033 t = 4, 134** 2. 0,974 t= -0,864NS 3. 1,035 t= -o.o8oNs 4.+5. 1,044 skavi smo skušali z dendrometrijskimi ka- zalci (temeljnični prirastek) ovrednotiti vpliv zdravstvenega stanja drevja, ki smo ga ocenjevali z osutostjo krošnje na prirastne zmožnosti. 3.4.1. Učinkovitost dreves pri priraščanju po socialnih razredih Hoteli smo ugotoviti, kako so glede na številčnost dreves z osuti mi krošnjami učin­ kovita drevesa pri priraščanju po socialnih razredih. To smo ugotavljali s pomočjo kazalca 1.1. {indeks indeksov), ki ima v števcu relativni delež tekočega temeljnič­ nega prirastka v danem socialnem razredu, v imenovalcu pa relativni delež temeljnice istega razreda (KOTAR 1980, KOLAR 1989). V zdravih sestoj ih je v veljavi splošna zakonitost, da imajo drevesa 1. in 2. social- nega razreda v prirastku večji delež kot v temelj nici (l. l. > 1 ). Vrednosti indeksov so prikazane v tabeli 1 O. Značilnosti razlik med srednjimi vrednostmi smo preizkusili po metodi parov, pri čemer smo kvocient logaritmirali. S preskusom smo odkrili značilne razlike med 1. in 2. socialnim razredom glede učinkovitosti dreves pri priraščanju, in to za obe drevesni vrsti. Med 2. in 3. razredom razlika pri obeh drevesnih vrstah ni značil­ na. Drevesa 2. sestojnega položaja so najmanj učinkovita pri obeh drevesnih vrstah, kar je nerazložljivo, ker imajo osebki ugodnejši položaj glede na svetlobo, manjši pa je tudi delež očitno poškodovanih dre- ves. To seveda precej vpliva na proizvodnjo sestojev, ker je v analiziranih sestojih delež temeljničnega prirastka drugega sestoj- nega položaja prek 50%. Kot zanimivost smo vključili v tabelo še sloj potisnjenih in i 78 G. V. 4/90 1,128 t = 2,724° 0,939 t = -0,626NS 0,986 t = -2,824. 1 '181 obvladanih dreves, ki sicer za analizo ni bistven, saj je njegov delež v priraščanju nepomemben. Vidimo, da so drevesa tega sloja celo učinkovitejša od nadvladujočih. S pomočjo kazalca 1.1. smo ugotavljali učinkovitost dreves pri priraščanju po so- cialnih razredih in prišli do presenetljivega rezultata, da so najmanj učinkovita drevesa 2. sestojnega položaja. Zato bomo primer- jali temeljnične prirastke po posameznih socialnih razredih. Ker je temeljnični prira- stek odvisen od premera, so primerljivi samo prirastki istega premera. Istemu pre- meru za posamezne stratume smo se prila- godili z modelom analize kovariance, tako da smo iz analize izločili vpliv premera (kovarianta). V grafikonu 5 in 6 so prikazane prilago- jene srednje vrednosti temeljničnega prirastka po socialnih položajih ter interval zaupanja s tveganjem o. 0,05 za celotno populacijo smreke in jelke. Iz grafikonov je razvidno (če zanemarimo socialni položaj obvladanih in potisnjenih dreves), da so prilagojeni tekoči prirastki v socialnem položaju '1 največji. Med 2. in 3. socialnim položajem pa razlike niso stati- stično značilne. Z analizo posameznih stra- tumov smo ugotovili za smreko v petih ter za jelko v treh stratumih, da drevesa 2. socialnega položaja najmanj priraščajo. Podobno kot ugotovitve s kazalcem 1.1. tudi analiza kovariance potrjuje, da so dre- vesa 2. sestojnega razreda razmeroma malo učinkovita pri priraščanju. 3.4.2. Osutost krošenj in priraščanje dreves Odvisnost priraščanja dreves od osutosti krošenj smo proučevali s primerjanjem te- meljničnega prirastka po posameznih stop~ njah osutosti krošenj. Analizo smo, kot pn -- ugotavljanju priraščanja po socialnih razre- dih, opravili z modelom analize kovariance, tako da smo iz analize izločili vpliv premera. Prilagojenje srednje vrednosti temeljnič­ nega prirastka po stopnjah osutosti krošenj ter interval zaupanja s tveganjem o: = 0,05 po stratumih so prikazani v grafikonu 8 in 9 ter v tabeli 1 O. V analizi smo upoštevali drevesa vseh slojev. Ostali avtorji običajno upoštevajo samo drevesa 1., 2. ter včasih še 3. sloja (npr.: KOLAR 1989). Ugotovili smo, da so rezultati enaki ne glede na to, ali analiziramo celotno populacijo ali samo drevesa zgornjih slojev. Grafikon 6: Prilagojene vrednosti temeljnič­ nega prirastka po socialnih položajih ter inter- val zaupanja s tveganjem a. = 0,05 za SMREKO ig. 25 20 cm2/!eto 15 10 5 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 3 4 socialni položaj Grafikon 7: Prilagojene vrednosti temeljnič­ nega prirastka po socialnih položajih ter inter- val zaupanja s tveganjem a. = 0,05 za JELKO ig. 25 20 cm2/!eto 15 10 5 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 3 4 socialni položaj Iz grafikona 8 in 9 je razvidno, da pri smreki prirastek na splošno upada s pove- čevanjem poškodovanosti, pri jelki pa imajo drevesa 1. stopnje osutosti (11-25% osute krošnje) izrazito največje prirastka, ki se nato zmanjšujejo s stopnjevanjem poško~ dovanosti. Pri obeh drevesnih vrstah so le med 1 . in 2. stopnjo osutosti pri rastki zna- čilno različni, razlike med prirastki ostalih stopenj pa niso statistično značilne. V tabeli Grafikon 8: Prilagojene vrednosti temeljnične­ ga prirastka po stopnjah osutosti krošenj ter interval zaupanja s tveganjem a 0,05 za SMREKO ig. 25 20 cm2Aeto 15 "10 5 1 1 1 1 ! 1 1 1 1 1 1 2 3 4 osutost Grafikon 9: Prilagojene vrednosti temeljnične­ ga prirastka po stopnjah osutosti krošenj ter interval zaupanja s tveganjem a = 0,05 za JELKO ig. 25 20 cm2Jleto 15 10 1 1 1 1 1 1 5 1 1 1 1 2 3 4 osutost 11 smo poleg dejanskega in prilagojenega temeljničnega prirastka prikazali še pov- prečni prsni premer po posameznih stop- njah osutosti krošenj. Pri smreki se pov- prečni premer dreves s poškodovanostjo manjša, pri jelki pa imajo najmanjši pov- prečni premer najmanj in najbolj poškodo- vana drevesa. Največji povprečni premer imajo jelke (11-25%) osutosti. Podobno so ugotovili za jelko na Visokem krasu (HOČE­ VAR, HLADNIK 1988). Ugotovitve o pov- prečnem premeru po stopnjah osutosti so v skladu z rezultati v poglavju 3.3.2., ko smo analizirali osutost krošnje glede na socialni položaj dreves. (Socialni položaj je v tesni korelaciji s premerom). Ker pov- prečni premer dreves s povečevanjem osu- tosti pada, so debelejša drevesa bolj zdrava kakor tanjša, podrasla drevesa. Izjema so le osebki jelke brez vidnih poškodb, ki imajo majhen povprečen premer, vendar je to razmeroma majhen del populacije (7% skupnega števila jelk). Z našo raziskavo ne G. V. 4190 179 Tabela 11 : Prilagojene in neprilagojene vrednosti temeljničnega prirastka po stopnjah osutosti krošenj Dreves na Osutost(%) vrsta 0-10 11-25 26-60 >60 SKUPAJ Jelka 0-10 11-25 26-60 >60 SKUPAJ moremo potrditi domneve, da so nižji prsni premeri poškodovanih dreves posledica več desetletij trajajočih vplivov na rast dre- ves. 4. RAZPRAVA IN UGOTOVITVE Propadanje jelke je že desetletja trajajoč pojav, ki ima na Pohorju katastrofalne po- sledice. V gozdnogospodarski enoti Lehen se je delež jelke v tridesetih letih zmanjšal z 69 na 48 %. Zadnja leta se je hiranju jelke pridružilo še pešanje smreke. Ugotovili smo, da znaša delež očitno poškodovanih osebkov {osutost nad 25 %) pri jel ki 67%, pri smreki pa 30%. To kaže na izredno slabo stanje sestojev, ki imajo povrh tega zaradi dolgotrajnega odstranjevanja opeša- nih osebkov bolj ali manj razgrajeno se- stojno zgradbo. S primerjavo sestojev z ustreznimi vred- nostmi iz donosnih tablic za število dreves, srednji temeljnični premer ter lesno zalogo nismo ugotovili statistično značilnih razlik. Volumenski prirastek jelke znaša v pov- prečju le 50% ustrezne tablične vrednosti, prirastek smreke pa 90 %. Pri jelki smo s statistično analizo ugotovili, da so razlike med tabličnimi in dejanskimi pri rastki visoko značilnef pri smreki pa značilnih razlik ni- smo ugotovili. Kljub dolgotrajnemu odstra- njevanju močno opešanih dreves ne glede na njihovo gojitvene vlogo pri obravnavanih sestojih ni odstopanj od ustreznih tabličnih vrednosti. Močno odstopa le porazno majh- ni prirastek jelke. Pri tem je treba upošteva- ti, da švicarske tablice izkazujejo bistveno previsok delež redčenj v drugi polovici proi- 180 G. V. 4/90 d ig igprilagoj. cm cm2/leto cm2/leto 40,3 22,9 21,1 38,6 20,6 20,3 37,3 16,6 17,5 33,1 11 '1 15,7 38,3 19,4 19,4 25,5 10,0 12,3 31,4 16,4 14,8 28,9 9,7 9,8 25,0 6,1 8,8 29,0 1111 1 i '1 zvodne dobe, zaradi česar so s tablicami ugotovljene proizvodne sposobnosti neko- liko nižje od dejanskih (KOTAR 1989). Za smreko velja, da so drevesa z najbolj osuti mi krošnjami v spodnjih sestojnih polo- žajih. Podobno velja za jelko, le da je delež dreves brez vidnih poškodb največji v sloju obvladanih in prevladanih dreves. Ker je socialni položaj v tesni korelaciji s preme- rom, lahko rečemo, da pri smreki premer dreves z večanjem poškodovanosti pada, za jelko pa je značilno, da je premer dreves brez vidnih poškodb ter dreves z osutostjo nad 60% najmanjši, največji premer pa imajo jelke z 11-25% stopnjo osutosti. Z našo raziskavo nismo mogli ugotoviti, ali so nižji prsni premeri poškodovanih dreves posledica več desetletij trajajočih vplivov ali pa so drevesa v spodnjih sestojnih položa- jih fiziološko manj odporna in zato prej podležejo kvarnemu vplivu onesnaženega ozračja. Z analizo osutosti dreves po socialnih položajih smo torej za obe drevesni vrsti ugotovili, da se delež očitno poškodovanih dreves (osutost nad 25 %) veča z nižanjem socialnega položaja {le pri jelki se v 4. in 5. socialnem položaju osutost nekoliko zmanjša). To je v skladu z raziskavo smreke v gozdovih Šaleške doline {KOLAR 1989). Drugačne rezultate pa so dobili po- nekod drugod v Sloveniji, ko ugotavljajo, da je pri smreki največja osutost zgornjega dela krošnje pri drevesih prvega socialnega položaja (FERLIN 1989). Razlike med sestoji glede strukture po- škodovanosti so pri smreki izrazite, pri jelki pa razmeroma neizrazite. Za smreko smo· ·~ l ugotovili, da se delež z očitnimi znaki po- škodovanosti veča z nadmorsko višino in starostjo sestojev. Pri jel ki pa z analizo strukture osutosti krošenj po stratumih ni- smo mogli ugotoviti, kateri sestojni dejavniki vplivajo n~ :z;dravstveno stanje. Hiranje jelke traja že de~etletja, v tem dolgem obdobju je zajelo pretežni del populacije, tako da so razlike med posameznimi sestoji neizrazite. Smreka pa peša šele nekaj let in to je ogrozilo predvsem sestoje, ki so fiziološko bolj ogroženi. Zato so razlike v strukturi sestojev glede osutosti krošenj pri smreki mnogo bolj izrazite kakor pri jelki. Z analizo učinkovitosti priraščanja dreves po socialnih razredih smo ugotovili, da so drevesa prvega socialnega položaja naj- učinkovitejša, kar smo tudi potrdili s stati- stično analizo. Preseneča, da med 2. in 3. socialnim razredom ni statistično značilnih razlik. Dre- vesa drugega socialnega položaja tako pri smreki kot pri jelki so razmeroma malo učinkovita. To je skrb vzbujajoče, ker imajo drevesa tega socialnega položaja prek 50- odstotni delež temeljničnega prirastka in zato močan vpliv na proizvodnjo sestoj ev. . . Prirastek smreke upada s povečanjem poškodovanosti. Pri jelki preseneča, da imajo drevesa brez vidnih poškodb manjše prirastka kot drevesa, ki imajo krošnje osute v intervalu 11-25 %, nato pa se tudi pri jelki s povečevanjem osutosti prirastek manjša. Jelke brez vidnih poškodb imajo manjše prirastka kot drevesa naslednje stopnje osutosti, ker je med njimi delež podstojnih jelk velik, je pa to razmeroma nepomemben del populacije jelke (samo 7% jelk je brez vidnih poškodb). Za populacijo smreke in jelke velja, da so le med 1. in 2. stopnjo osutosti prirastki značilno različni, razlike med prirastki ostalih stopenj pa niso stati- stično značilne. Ko smo analizirali odvi- snost priraščanja od osutosti krošenj po stratumih, smo ugotovili za smreko značilne razlike le v enem stratumu, pri jelki pa v vseh stratumih razen v enem. Tudi to potr- juje domnevo, da je hiranje jelke dolgotra- jen pojav, umiranje smreke pa traja šele nekaj let. Obdobje zadnjih desetih let, za katerega smo merili prirastek, je pri smreki verjetno predolgo, da bi lahko po posamez- nih stratumih ugotovili statistično značilne razlike med prirastki različnih stopenj po- škodb. Pri gospodarjenju z jelko je zelo važna individualnost odkazila, ker posamezni osebki izredno priraščajo. Ugotovili smo, da hiranje smreke v analiziranih sestojih na Pohorju nikakor ni tako katastrofalen pojav kot pri jelki. Očitno obolelih dreves je pri- bližno toliko, kot se jih v desetletju z redče­ njem odstrani iz sestaja, pri čemer so najbolj prizadeta drevesa v spodnjih sestoj- nih položajih. Ker odstranjujemo iz sestojev le najbolj bolna drevesa, je prirastek dejan- sko nekoliko večji, kot kaže povprečje. Z raziskavo smo ugotovili, da med smreko in jelko obstajajo velike razlike v intenzivnosti pešanja dreves, pa tudi, da se obe drevesni vrsti v marsikaterem pogledu obnašata precej podobno. Žal ne moremo napovedati, kakšne bodo poškodbe v pri- hodnosti, ker bi bilo treba snemanja pono- viti, da bi ugotovili, kakšen je razvoj po- škodb. THE INFLUENCE OF HEALTH CONDITION ON INCREMENT AND PRODUCTION CAPACITY OF NORWAY SPRUCE AND EUROPEAN FIR FOREST STANDS Summary The dying of the European fir, which set in more intensively in Slovene forests 30 years ago was also followed by the weakening of other tree species, especially the Norway spruce in the eighties. The share of the European fir has decreased from 69% to 48% in the Lehen forest enterprise unit in the last 30 years. ln the recent years, the weakening of the Norway spruce joined the dying of the European fir. It was established that the share of evidently damaged trees (needle less over 25 %) totalled 67 °/o in the European fir and 30% in the Norway spruce. This indicates that the condition of forest stands is extremely bad and their structure is more or less decompo- sed which can be attributed to continual removing of weak trees. Forest managing practiced up tili now has turned out to be inappropriate in a dying forest. New ways and methods are demanded in forest managing activities because the old, pro- ved formulas do not hold true any longer. The purpose of the research was to establfsh the principles of the incrementing in the Norway spruce and the European fir in relation to health condition - in the optima! development stage of a forest (mature polewood, stand of mature trees) - in some natural sites of good and excellent quality on the Pohorje. Special emphasis was given to the Dryopterido-Abietetum association which is the most rich fir natural stand. Another G. V. 4/90 181 purpose of this research was to establish the occurrence of illness in different forest stands. Due to the fact that the weakening of the Euro- pean fir is a phenemenon which has been existing for severa! decades and quite some experience and knowledge have been gained in this field, the research tried to give an answer as regards the behaving of the Norway spruce in comparison with that of the European fir in new condilions. Due to a high share of trees with damaged crowns and partly decomposed stand structure, the research also triad to establish how actual stands developed regarding yield tables. The comparison of stands with corresponding values in yield tables for the number of trees, the mean basal area diameter and timber supply did not establish statistically characteristic differen- ces. On the average, the volume increment of the European fir only amounts to 50% of the corre- sponding table value and that of the Norway spruce to 90 %. By me ans of a statistical analysis it was established for the European tir that the differences between table and actual increment values were highly characteristic. No characteri- stic differences were established for the incre- ment value of the Norway spruce. It can be stated that despite continual removing of highly weaken- ed trees with no respect to their silvicultural role, the stands dealt with do not evidence deviation from corresponding table values. Only the incre- ment of the European fir, which is disasterously low, strongly differs from table values. It should also be !aken into account that Swiss tables show a share of thinnings essentially too high in the second half of the production period, the conse- quence of which are to some degree lower production capacities established in tables from actual enes {KOTAR 1989). It holds true of the Norway spruce that trees with the most damaged crowns are in lower stand positions. It similarly holds true of the European fir only that the share of trees without evident damage is the greatest in the stratum of subordi- nated and predominating trees. Because the social position is in close relation to diameter, it could be claimed that tree diameter decreases with damage increase in the Norway spruce. It is characteristic of the European tir that tree diame- ter is the smallest in trees without any evident dam age and trees with the loss of needles of over 60% and that the largest diameters have Euro- pean firs with needle loss ranging between 11 and 25 %. The research could not establish whether smaller breast-height diameters of dama- gad trees were the consequence of influences persisting severa! decades or whether trees were physiologically less resistant and therefore more susceptible of harmful influence of polluted air in lower stand positions. The analysis of needle loss in trees according to social positions establisched for both tree species that the share of evidently damaged trees (needle less over 25 %) increased with the lowering of social position (needle less diminishes a little only in the European tir in the 4th and 5th social position). This corresponds to 182 G. V. 4/90 the research on the Norway spruce in the forests of the Salek valley (KOLAR 1989). Different results were obtained in some other parts of Slovenia where it was established that the seve- rest needle loss of the upper part of the crown in the Norway spruce occurred in trees of the first social position (FERLIN 1989). The differences between forest stands as re- gards the damage structure are explicit in the Norway spruce but relatively inexplicit in the European fir. It was established for the Norway spruce that the share of trees with evident da- mage signs increased with the altitude and the forest stand age. However, it was impossible to establish which stand factors exerted influence upon the health condition in the European fir by means of the analysis of crown damage structure according to strata. The dying of the fir has been going on for decades and has included the predominant part of the fir population so that the differences between individual stands are inexpli- cit. The weakening of the Norway spruce has only been existing for some years and it has primarily endangered those stands which are physiologi- cally more endangered. Therefore, the differen- ces in stand structure as regards crown damage are much more accentuated in the Norway spruce than they are in the European fir. The analysis of the effectiveness of tree incre- menting according to social classes established that the trees belonging to the first social position were the most efficacious which was also confir- med by means of a statistical analysis. Curiously enough, the differences in incrementing between the 2nd and the srd social class are not statistically characteristic. Trees belonging to the second social position are relatively poorly efficacious in incrementing which holds true of the Norway spruce as well as of the European fir. This is a matter of concern because the share of basal area increment of the trees belonging to this stand position is over 50% and consequently, their effect on the production of stands is great. Spruce increment decreases with damage in- crease. It is surprising with the European fir that trees without evident damage have smaller incre- ments than trees with damaged crowns between 11-25 %. After that percentage, dam age increase also conditions smaller increments in the fir. Firs without evident damage have smaller increments than trees of the next damage degree because there is a high share of underplanted firs, which is, however, a relatively insignificant part of the fir population {only 7% of fi rs have no evident damage). It can be claimed for the population of the Norway spruce and European fir that there are characteristically different increments only between the first and the second damage degree, the differences between the increments of other degrees are not statistically characteristic. The analysis of the relation between the increment and crown damage according to strata proved only in one stratum that the differences between increments as to the damage were characteristic in the Norway spruce. They were characteristic in all strata but in one in the European fir. This also confirms the supposition that the weakening of the European rir is a phenomenon which has been existing for quite a long time and the dying of the Norway spruce only for some years. The period of the last 1 O years for which the increment was measured in the Norway spruce is probably too long to enable the establishment of statistically characteristic differences between the increments of different damage degrees according to indiviw dua1 strata. ln the managing with the European fir, the individual approach in tree marking is of great importance because there are individual trees which evidence extraordinary increments. It was established that the weakening of the Norway spruce in the anaysed stands on the Pohorje was by no means as catastrophic as that in the European fir. There are approximately as many evidently ili trees as they are removed from the stand through thinnings in a decade. The most affected trees are to be found in lower stand positions. Due to the fact that only the most ili trees are removed from the stands, the increment is in fact a little greater than it is indicated by the mean value. It was established in the research that there were great differences in the intensity of weaken- ing between the Norway spruce and the European fir and that both tree species behaved in a similar way from many points of view. Unfortunately, damage extent in the future can not be told in advance because it would be necessary to repeat the measurings in order to be able to establish the damage trend. LITERATURA 1. Ferlin, F.: 1989. Raziskava prirastka in pro- izvodne sposobnosti sestojev v odvisnosti od onesnaženja zraka. Letno poročilo Xlii 1988, Biotehniška fakulteta VTOZD za gozdarstvo, Ljubljana. 2. Hočevar, M., Hladnik, D.: 1988. Integralna foto-terestična inventura kot osnova za smotrno odločanje in gospodarjenje z gozdom. Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 31, str. 93- 120. 3. Hal aj, J.: 1987, Rastove tabulky hlavnych drevin ČSSR, Priroda. 4. Hočevar, M.: 1988. Ugotavljanje in spremlja- nje propadanja gozdov z aerosnemanji, Ljubljana, Gozdarski vestnik št. 2, str. 53-66. 5. Hočevar, M.: 1989. Interpretacija gozdnega prostora z daljinskim zaznavanjem. Letno poročilo Xlii 1988, Biotehniška fakulteta VTOZD za go~ zdarstvo, Ljubljana. 6. Kolar, l.: 1989. Umiranje smreke v gozdovih Šaleške doline. Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, Ljubljana. 7. Kotar, M.: 1977. Statistične metode (skrip- ta), Ljubljana. 8. Kotar, M.: 1980. Rast smreke na njenih naravnih rastiščih Slovenije. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Strokovna in znanstvena dela št. 67, Ljubljana. 9. Kotar, M.: 1984. Ugotavljanje proizvodnih sposobnosti gozdnih rastišč in njenih izkoriščeno­ sti, Gozdarski vestnik št. 3, Ljubljana. 10. Kotar, M.: 1985. Povezanost proizvodne zmogljivosti sestoja z njegovo gostoto. Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 26 str. 107- 126. 11. Kotar, M.: 1989. Določevanje lesne pro- izvodne sposobnosti gozdnih rastišč, Gozdarski vestnik št. 5, Ljubljana. 12. Winkler, l.: 1989. Družbenoekonomski vi- diki propadanja gozdov, Gozdarski vestnik št. 2, Ljubljana. 13. Gozdnogospodarski načrti gospodarske enote Lehen od leta 1957 do 1987. Sušenje drevja nam redči gozdove. Zlasti mnogi jelovi sestoji so že zelo vrzelasti. (Foto: Marko Kmecl) G. V. 4190 183