990
A. A.
1.
Krivičen bič prodre le do krvi, poniglav sklep duha nam ohromi.
2.
Komur ukaz je moč gorjače, ne bij ga, ki misli drugače.
3.
Kdor tepe, ta pač tepe
po ukazu - zmeraj pa zares,
da odbije sodu čepe.
Vendar: dva konca ima vsak les!
4.
Slabič poljubi bič, ko ga udari, ugrizne v roko, ki z darovi ne skopari.
5.
Ni važno: šest, še manj pa: dva -večkrat en sam za šest velja.
Ostrice
Dušan Ludvik
Da mladi les ne posmodi pozeba, pripravi kres -zakuri, ko bo treba.
991
6.
Slab polž v zagorju, pa ni me sram -vilo ob morju postavil sem si sam.
7.
Najti tak ribnik,
da bi debele
postrvi volku
na rep se same ujele!
8.
Na Kosovu so lani kupili 967, v Sloveniji 25 službenih vozil. (Po Delu, 17. 8. 1988, str. 12.)
Brez božjega
božjaka,
razsipna strast
- pa taka!
9.
Svet bil bi nam v zabavo, ne lezli bi navzdol, ko tudi lev bi travo prežvekoval kot vol.
10.
Kar brez ovinkov Sveto pismo
pove, kdo ubijal je, kdo ropal.
Še dobro, da mi takšni nismo,
kjer poštenjak sumljiv - in čist je lopov.
11.
»Ne smemo več poslušati obrekovanja, ampak moram to, kar nam pride pred oči, poiskati in vedno s primerno blagohotnostjo razsoditi.« (Esterina knjiga 16,9.)
Ko nas že vsak izprijenec osira in v ranah nož vrti iz stisk in reve, manjka zaupanje in prava mera, pa velnica, ki loči zrno od pleve.
12.
Debelo laž ponavljaj,
izbrusi jo v konico:
Ostrice
992                                                                                                           Dušan Ludvik
ne prepričljivost - vztrajnost stori jo za resnico.
13.
Obstoj obvezno, ko zapiska, upogni hrbet, ko vihari, pri nas se le v očeh zabliska, nikoli v glave ne udari.
14.
Z revami zagrnjeni do ramen. Vendar misel, zbita in ujeta, sama od sebe švigne kot raketa, nezadržna - sama vzkreše plamen.
15.
Perzijski kralj Kserkses [485-465 pr. n. št.], svetopisemski Asuer, je poslal »pisma v vse kraljeve pokrajine, in sicer v vsako pokrajino v njeni pisavi in vsakemu ljudstvu v njegovem jeziku: ,Vsak mož naj bo gospod v svoji hiši in naj govori v jeziku svojega ljudstva'...« (Esterina knjiga 1,22; 3,12; 8,9.)
Dva tisoč mrkih let! Do smrti zaroda veljal bo zakon svet: Pravica do jezika. Odkod zdaj šege zle, da v srcu naroda nadut napuh, ko vžge - v jeziku tujem sika...