Leto III.
Maribor, četrtek 5. februarja 1920,
St. 28.
Političen list.
Naročnina znaša:
Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 6'50 mesečno.
četrtletno K 19*50.
Ce pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 6'—. — lnserati po dogovoru.
List izhaja vsak delavnik opoldne.
Posamezna številka stane 40 vin.
Ultimat je pokopan.
LDU Beograd, 4. februarja. Italijansko časopisje je začelo proti Jugoslaviji zopet živahno borbo in zahteva od ministrskega predsednika Nittija, naj ne popusti od stavljenih zahtev. Konferenca poslanikov v Parizu je ponovno razpravljala o našem odgovoru na uljiimat. Njeno mišljenje za sedaj še ni znano, toda sodi se, da je ultimat pokopan.
Francija in Jadran.
LDU Beograd, 4. februarja. Iz Pariza javljajo, da je francoska vlada pripravljena podpirati vsak predlog, pa naj pride že iz Rima ali iz Beograda, da bi le omogočil sporazum med Italijo in Jugoslavijo.
Novi protesti proti ultimatu.
LDU. Beograd, 4. februarja. Tekom včerajšnjega dne je vlada prejela iz vseh krajev naše države nove protestne izjave proti zavezniškemu ultimatu.
Italijanska laž.
LDU. Beograd, 4. februarja. V nekaterih naših listih je bilo javljeno, da je minister za zunanje stvari dr. Trumbič odklonil neposredna pogajanja z Italijo. Te vesti so v vsakem oziru netočne, ker dr. Trumbič nikdar ni odbil neposrednih razgovorov. To vest so prinesli italijanski listi kot volilno spletko.
Poplava od iztoka.
LDU- Beograd, 4. februarja. Naše oblasti se pripravljajo za sprejem ruskih beguncev iz Odese, ki bodo došli preko Carigrada.
Revolueijonarci v Vladivostoku.
LDU Washington, 4. februarja. Reuterjev urad poroSa: Vojni urad je dobil sporočilo, da so revolueijonarci zasedli Vladivostok.
Habsburžani se ne smejo 1	vrniti.
LDU Pariz, 4. februarja. Sklep posla-niške konference proti vzpostavitvi habsburške dinastije, je bil takoj izročen zastopnikom Avstrije, Madžarske, Poljske, Romunske, Jugoslavije in Čehoslovaške.
Vojvoda Tieck — madžarski kandidat.
LDU Pariz, 4. februarja. „ Pet it Parisien" priobčuje daljši članek o vprašanju vzpostavitve kraijestva na Madžarskem in razpravlja o možnosti, da bi vojvoda Adolf von Tieck, svak angleškega kralja, zasedel madžarski prestol.
Pred poljsko - boljševiškim mirom.
LDU. Nauen, 4. februarja. Boljševiška mirovna delegacija je izvedela iz Moskve, da je Poljska ustavila priprave za vojno proti sovjetski Rusiji.
LDU. Nauen, 4. februarja. Po poročilu poljskega poslaništva v Londonu, naslovljenega varšavski vladi, je Lloyd George odklonil podpiranje poljske armade zoper na-|pade boljševikov in izjavil, da se ne bo nikakor protivil sklepu miru med Poljsko in sovjetsko Rusijo. Kakor poioča «Morning-post» iz Varšave, je napravila ta vest globok vtis na varšavsko časopisje, ki sedaj živahno polemizira proti Lloyd George-u. Po angleških virih se dela energično na to, da bi Poljska ustavila sovražnosti.
Lista vojnih zločincev izročena in vrnjena.
LDU Pariz; 4. februarja. Kakor poročajo jutranji listi, vsebuje nota poslaniške konference izročena von Lersnerju, spremno pismo in listo krivcev. Pismo je le kratko in opozarja vlado na to, da se je pri sprejetju člena 228 mirovne pogodbe obvezala, da bo izročila krivce. Lista vsebuje končnoveljavno 880 imen. Spremno pismo in lista se bosta prihodnji teden uradno objavili.
LDU Pariz, 4. februarja. Agence Havas poroča: Von Lersner je ministrskemu predsedniku Millerandu vrnil včeraj mu izročeni imenik krivcev in mu sporočil, da se odreka svojim funkcijam kot predsednik nemškega mirovnega odposlanstva ter da se povrne v domovino. Poslaniška konferenca proučuje vsled tega nastali položaj.
Italijani zapuščajo Inomost.
(Izvirno.)
Inomost, 4. februarja. Včeraj je zapustil Inomost Italijanski poveljujoči general Rossi ter se vrnil v Italijo. Posadka mu sledi še tekom tega tedna. V mestu ostane samo civilna misija. Potne list? prevzame kmalu italijanski konzul.
Uredništvo In uprava:
Mariborska tiskarna (Edm. Schmidova ulica št. 4.)
Telefon uredništva 6t. 276, uprave fit. 24.
Še o repatici.
Ultimatum zapadnoevropskih im-perijalistov je bil za široke sloje našega naroda kakor neznana repatica, ki se nenadoma pojavi na nebu in s svojim zloveščim sijem spominja na pogin in konec. V tem siju smo vsi trenutno pogledali krog sebe in se iztreznili. Naše notranjepolitično življenje je v zadnjem času zabredlo v blaten predvojni klanec: dragoceni zaklad narodne svobode smo naložili na Krpanovč kobilo strankarstva ter jo z bičem poganjali naprej. Ultimatum nas je spomnil, da z vseh strani zijajo Odprtine in luknje; opozoril nas je na to, da ima naša svoboda le toliko sigurnosti, kolikor trdna je podlaga, na kateri leži. In na manifestacijah, ki so se vršile pretečene dni širom naše domovine, nas je postalo sram, da smo našli našo mlado svobodo na slabem predvojnem kljusetu in na potu, ki ne vodi k velikim ciljem naroda in cele dobe. Zato so bila ta manifestacijska zborovanja tako lepa in polna navdušenja: povzdignili smo se nad klanec ter ugledali široko obzorje, na katerem je zlovešče sijala čudežna repatica z zapada.
Vedeli smo, zakaj prihaja in kaj se skriva izza nje. Poslale so jo tiste temne sile, ki so dolga stoletja ovirale naš narodni razvoj ter kužile zrak nad nami. Imperijalizem je bil vedno enak: pa naj je prišel z te ali one strani, v tem ali onem času. Imperijalizem kraljev je izzval boje med kralji, imperijalizem narodov boje med narodi. Vsaki dobi se je prilagodil, na vsakih tleh je uspeval. In ta zlovešča repatica nam je svetila še nedavno s severa, zdaj nam pa sveti z zapada.
Naše stališče je bilo takoj jasno. Ultimatum ni bil trenuten pojav; dobili smo ga že v podobi raznih mirovnih pogodb, borili smo se proti njemu ob podpisu senžermenske mirovne pogodbe, borimo se pred sklepom miru z Madžari in če bi nam Bog naklonil
še več sosedov, bi se bili borili tudi tam. Naravno je, da ga nismo mogli sprejeti in da je naš odgovor zadnja možnost, katero smo mogli priznati za rešitev jadranskega vprašanja. Vsled tega z nestrpnostjo pričakujemo znamenj, ki se bodo pojavila na nasprotni strani.
Pravzaprav pa je stvar tako jasna, da se dajo predvideti vsi učinki in vse končne posledice. Mi, če hočemo ostati svoboden narod, lahko zastopamo le eno stališče in to je nepotvorjena, resnična samoodločba narodnih enot. Veliki narodi ali države lahko priznajo tudi to stališče, lahko pa ga odklonijo. Naivna bi bila trditev, da so veliki narodi praviloma tudi kulturnopolitično veliki; opozarjamo samo na dunajski kongres 1. 1814, ki je pokazal, da je bodočnost dana prav onim malim državam, ki se takrat niso smele udeleževati politične ureditve v Evropi, zakaj odločilno besedo so si pridržale štiri veledržave. S tem so male države dobile priložnost, da goje revolucijonarne ideje z veliko večjo svobodo, kot so jih smeli gojiti prosvetljeni krogi v vele-državah. Čez štirideset let se je pokazalo, da je bila politična ideologija teh velikih držav poražena že na dunajskem kongresu in da so takratno politiko vodili slepci.
Stališča so torej povsem jasna. Tudi če bi se zapadnoevropski impe-rijalisti spustili v kak slab kompromis, se položaj bistveno ne more spremeniti. Stališče antantnih držav je tako naravno, kakor je naravno naše stališče. Zgodovina bo neusmiljeno raztrgala vse današnje pogodbe, ki ne slone na tistih načelih, katera je po-
Radivoj Rehar.
Manever.
(Konec).
—	Marica, nevredne so te moje ustnice, da se dotaknejo papirja na katerem je vpo-dobljena tvoja rajskonedolžna milina, nevredne, a vkljub temu in vkljub vsemu te ljubim. Marica moja, ljubim te in te bom ljubil vedno, vedno pa naj se zgodi karkoli. Priznam, grešil sem, toda kedo ne greši, kedo, Marica moja? Če me sprejmeš, takega kot sem, potem bom skušal, da z ljubeznijo izmjjem s sebe ta črni madež, ki se me drži. Če me pahneš od sebe bom šel molče v noč in blodil v njej, dokler ne vtonem v močvirje najtemnejše globine. Potem zdravstvuj, zdravstvu] in odpusti vsaj po smrti odpusti grešniku, ki je padel. • •
Dalje ni mogel, popuščale so mu moči. Obesil je fotografijo nazaj na zid. Njegove oči so bile vse polne solz, ko je prijel za klobuk ter si ga potisnil na glavo.
*
n	*	*
Zunaj na ulici so se ravnokar prižgale električne luči, ko je stopil učitelj Janko Slak izza velikega portala trinadstropne hiše na cesto, ki je vodila v mesto. Klobuk je potisnil globoko na oči, kakor, da bi se bal, da mu kedo ne pogleda vanje, da ne razbere iz njih misli, ki so vihrale v njegovi izmučeni duši.
Spomnil se je bil svojega prijatelja, dr.
stavila ona sama. Samoodločba narodov in svetovna demokracija ste načeli, vzrasli iz tal sodobne kulture in posvečeni s krvjo milijonov. To se ne da trajno potvoriti, kaj šele zanikati ali izbrisati.
Potrebno je zgolj, da ostanemo brezpogojno zvesti stališču na katerega nas je postavila zgodovina, zakaj z njim zmagamo in z njim pademo. Manifestacije zadnjih dni so nas zopet poživele, utrdile, razjasnile nam vidike. Ves trojedini narod je izpovedal jasno in odkrito svojo voljo ter odklonil ultimatum. S tem je repatica z zapada izgubila svojo grozo in postala navaden pojav, kaferi zamore samo utrditi naše zaupanje in našo vero v lastno moč ter v zmago tistih velikih načel, katerim se pod nobenim pogojem ne izneverimo!
Zamena kron. 1
(LDU.)
Finančno ministrstvo objavlja potem pres-biroja ministrstva za zunanje stvari službeno: Naredba o povlačenju kronskih bankovcev avstro-ogrske banke po 20, 50, 100 in 1000 K iz prometa se glasi: Dne 3. februarja t. 1. se prične povlačenje kronskih bankovcev avstro-ogrske banke v zameno za kronsko-dinarske bankovce Narodne banke kraljestva SHS. Za sedaj se ta naredba nanaša samo na ona ozemlja našega kraljestva, kjer pred vojno krona ni bila zakonito plačilno sredstvo. Dan, ko se bo pričelo povlačenje istih novčanic na ostalem ozemlju našega kraljestva, se bo objavil v najkrajšem času. Dne 6. februarja t. J. kronske novčanice avstro-ogrske banke prenehajo biti zskonito plačilno sredstvo na ozemlju, kjer se je povlačenje pričelo dne 3. februarja t. 1.
Na podlagi tega, počenši od 25. februarja naprej, nihče ni več dolžan plačevati svoje obveznosti, dogovorjene v kronah, s kronami avstro-ogrske banke Počenši od 26. februarja
Mirkota Janca, odvetniškega koncipijenta, spomnil, da je tudi on nekoč zahajal k Milki in napotil se je, da ga poseti ter mu razloži, kaj se mu je zgodilo. Končno je dospel pred široko dvonadstropno hišo, zavil v vežo, stekel po stopnicah ter pozvonil v prvem nadstropju na desno. Vrata so se odprla in med dvermi se je prikazala debelušasta ostarela Ženska ter ga vprašala, česa želi. Janko je bil tako zatopljen sam vase, da se je komaj spomnil po kaj da je pravzaprav prišel.
— Z gospodom doktorjem Jancem bi rad govoril.
— Žal, če bi bili prišli samo še pred par minutami, pa bi ga bili našli, tako je pa ravnokar odšel.
— Vam ni povedal kam?
— Nima navade, da bi mi pravil, kam gre. Skoro gotovo pa ga najdete v kavarni.
— V »Minervi", kaj ne?
— Da, da, v „Minervi."
— Hvala lepa, gospa. Zbogom 1
Vrata so se zaprla in Janko je romal spet dalje proti kavarni „Minerva." Ko je vstopil je našel koncipijenta ravno samega; sedel je v kotu pri zadnji mizi ter čital časopis.
O, zdravo Janko, se je začudil, ko ga je zagledal, da si se vendar za nekaj časa odtrgal od one, kakor sem slišal tičiš vedno pri njej, ha-ha-ha.
t. 1. se v gori označenih delih naše kraljevine kronske novčanice stavijo iz tečaja. Izvzeti so bankovci po 10, 2 in 1 krono, ki ostanejo v prometu še nadalje. V zmislu člena 15 zakona za Narodno banko kraljestva SHS, postanejo njene nove kronsko-dinarske novčanice splošno zakonito plačilno sredstvo. Ker se te novčanice glase na dinarje in na krone, se morejo v njih plačevati tako obveznosti v dinarjih kakor tudi obveznosti v kronah. Dolžnik se oprosti vsake svoje obveznosti, ako plača dolžno Vsoto v kronskih-dinarskih novčanicah Narodne banke kraljestva SHS.
Upnik je dolžan sprejeti te novčanice v poravnavo svoje terjatve. On nima pravice, zahtevati od dolžnika izpldčanje terjatve v kronskih bankovcih avstro-ogrske banke, niti v dinarskih novčanicah Narodne banke. Vsakdo je dolžan sprejeti nove novčanice Narodne banke kraljestva SHS pri vseh plačilih. V času, dokler kronska novčanica avstro-ogrske banke in dinarska novčanica Narodne banke še ni vzeta iz tečaja, ima dolžnik, oziroma plačnik pravico, plačati v katerikoli izmed omenjenih treh vrst novčanic. Državna blagajna na ozemlju kraljestva, kjer se povlačenje kronskih novčanic prične 3. februarja t- 1., sprejema novčanice avštro-ogrske banke v zameno za kronsko-dinarske novčanice Narodne banke kraljestva SHS zaključno do 5. marca t. 1.
Prebivalstvo se opozarja na to, da na onem ozemlju kronska novčanica avstro-ogrske banke preneha biti zakonito plačilno sredstvo s 26. februarjem t. 1. in da je po 5. marcu t. 1. nobena državna blagajna ne bo sprejela več, niti pri izplačilih, niti v zameno za druge vrste novčanice. Kedaj se prične zamenjava pri nas še ni znano, vršila pa se bo po istih predpisih, kakor sedaj v Srbiji in Crnigori.
Politični pregled.
Prya seja Zveze narodov. Dne 16. m.
m. se je vršila v Parizu na Quay d’Orsayu prva seja Zveze narodov, katero je otvoril Leon Bourgeois. V svojem govoru je rekel med drugim: „Dan 16. januarja 1920 bo ostal v zgodovini, kakor dan rojstva novega sveta. Da se prepreči nove vojne, je mirovna konferenca o-mejila vse narodne države tako, kakor je bilo
—^ Ne spominjaj me nanjo, je odvrnil Janko žalostno ter prisedel.'
— Zakaj ? Kaj ti je storila ?
— Nekaj strašnega. . .
— Pa vendar ne ? Govori!
— O, da bi mi nikoli ne bilo treba! Ti si tudi hodil k nji, kaj ne ?
— Sem, toda od tedaj je že dobro leto
dni,
—	Potem jo	gotovo poznaš?
—	Kot slab	groš,	Janko. Toda	povej	mi
najprej, kaj se ti je prigodilo.
—	Mirko, je	šepnil	učitelj in na	obrazu	se
mu je	poznalo, da ga	je sram. Mirko, ona	je
v drugem — stanu. . .
— S teboj ?
— Pravi 1 . . .
— Ha-ha-ha, izvrstno, imenitno! Konci-pijent se je zakrohotal, da so se od drugih miz začudeno ozrli vanj. Janko pa je pobledel še bolj.
— Ti se tega veseliš? Ali nisi moj prijatelj ? je vzkliknil učitelj užaljeno.
— Ravno radi tega se smejem.
— Zakaj?
— Ker mi ugaja. Danes ti je pisala, kaj ne?
— Da, kako veš ?
— Ker je tudi meni.
— Danes?
— Ne, ampak pred letom.
pravično . . ." Besede cesarja Viljema o sveti j nemški vojni so bile napram tej ironiji pač še zelo pametne. „Rojstvo novega sveta" in pravično omejitev" čutijo res vsi „osrečeni" narodi, najbolj pa mi — Jugosloveni.
• Poljska. Po vseh trdih lekcijah, ki so jih Foljaki dobili v zgodovini se vendar ne morejo otresti romantike. Združijo se s komurkoli, samo da zadovoljijo svoje aspiracije v malem, ne glede na žalostno notranjo situacijo države same. Podjarmili- so si Ukrajince, Nemce, Litavce, ne upoštevajoč primerov zgodovine, da nima nobena nadvlada dolgega življenja.	Toda ni	jim dovolj
to, kar imajo	in kar	bi radi imeli,	oškodovali
bi radi svoje	sosede	ter jih	kolikor mogoče napravili šibke.	Sedaj	jim ni	prav, da	dobe Čehi
Slovaško in Podkarpatsko Rusijo. V zadnjem času so prišle na dan razne nečedne spletke, ki so jih kovali v zvezi z Madžari. V vseh dolgih letih suženjstva se ni Poljska nič naučila, danes, ko se je zopet dvignila iz groba je isto kar je bila nekoč — Italija severa.
Vodja nemških komunistov. Danes je, kakor znano, vodja nemških komunistov dr. Helphand-Parvus. Rojen je bil ta človek kot žid v krakovskem predmestju, študiral v Krakovu. Ušel potem s ponarejenim potnim listom v Švico ter prepotoval od onega časa Rusijo, Turčijo in mnogo drugih držav, kjer je študiral socijalizem. Med svetovno vojno je postal turški liferant ter se tako dokopal do ogromnih milijonov. Danes je tudi odkrito, da je bil on tisti, ki je financiral importacijo Ljenina, Tiockega et consortes v plombiranih vagonih v Rusijo. Sedaj je postal vodja nemških komunistov ter vzdržuje s svojim ogromnim denarjem silno razširjeno komunistično propagando.
Občinske volitve v Opavi. 29. m. m. so se vršile v glavnem mestu nekdanje avstrijske Šlezije, katera pripada sedaj čehoslovaški republiki,, občinske volitve. Izid je sledeči: združena češka lista je dobila 2 041 glasov (6 odbornikov), češki socijalni demokrati 583 glasov (2 odbornika) skupaj torej 8 odbornikov; nemški narodni socijalisti 11 odbornikov, nemški nacijo-nalci 8 odbornikov, krščanski socijalci 5 odbornikov, končno pa je bil izvoljen še en žid. Od 17342 vpisanih volijcev se jih je udeležilo volitev v celem 14.837.
— Kaj ti je pisala?
— Isto kot tebi.
— Tudi tebi?
— Da!
— In kaj si storil potem ?
— Nič.
— Kako nič ? Nekaj si vendar moral ukreniti.
— Kaj bi ukrenil?
— Kako, zakaj ?
— Ker ni bilo res.
— Pa je pisala. . .
— Seveda je pisala, ker je mislila, da me bo s tem vjela. Pa me ni, ha ha-ha!
— In ti ji enostavno nisi verjel?
”— še kako sem ji verjel. Mislil sem, da zblaznim. Sel sem takoj k nji pa — tu se je koncipijent zn&va zakrohotal — še tisti večer spoznal, da je le — manever. Ozmerjal sem jo ter odšel.
— Izvrstno, morda je sedaj isto, se je razveselil Janko.
— Brez dvoma, le prepričaj se.
— Takoj grem k nji.-
— Da, takoj poidi. Pa se potem vrni, počakal te bom tu. Velja ?
— Veljal
Ves vesel in poln upanja je zapustil Janko kavarno ter se napotil k Milki na — poslednji poset. Kajti, ko se je čez dobro uro vrnil v kavarno sta se prijatelja smejala in pila, kakor nikoli poprej.
Dnevne vesti.
•j- Major Koblitz. V Celju je umrl v nedeljo 93 let stari upokojeni avstrijski major Koblitz. Bil je stara dobričina in v Celju jako poznan.
Umrl je dne 3. t. m. v tukajšnji bolnici državni redar Jakob Pertot, doma iz Barkovelj pri Trstu. Podlegel je sušici, katero je dobil vsled prenaporne službe ob prvih dneh prevrata v Mariboru. Pogreb se vrši danes ob 2. uri popoldne iz mestne bolnice na pokopališče v Pobrežju.
„Ausrotten“, to je bilo geslo graških in mariborskih junakov, ko se je gnala nemška sila proti Srbiji. Kričali so, da je treba iztrebiti srbski rod, pobiti žene in otroke. In tako so tudi delali nemški vojaki. Znani so nečloveški zločini, ki jih je zakrivila avstrijska soldateska nad srbskimi ženami in otroki. Ko so prišli težki časi, so naši otroci v Bosni umirali od lakote: izvozili so vse iz jugoslovanskih dežel, da bi narod poginil od gladu. Takrat ni bilo usmiljenja za srbske otroke. Danes pa se nabira za gladno deco v Gradcu. Strašna je Nemezis. Vemo, da je za tem več nego človekoljubje. Mi še nismo ozdravili in pozabili — svojih ran.
Manifestacije za neodrešeno domovino in Nemci Celjska *Nova Doba» piše v svoji zadnji številki, da se čutijo nekateri Nemci užaljene, da se jih ni povabilo k manifestacijam, ki so se vršile zadnje dni, kar pa je le navadna hinavščina; kajti na manifestacijsko zborovanje so se povabili vsi meščani, ne glede na narodnost. Nemška užaljenost, katero kažejo sedaj je samo krinka s katero hočejo napraviti patrijotične obraze. Mi bi pripomnili k temu samo še to, da bi izguba Jadrana pomenila katastrofo istotako za nas Jugoslovene, kakor za one, med nami živeče Nemce.
Ruska brzojdvna agencija je pričela poslovati v Beogradu. Izdajala bo dnevno vesti o vseh važnejših dogodljajih v Rusiji.
Za 8 milijard bankovcev nove Narodne banke se je že dotiskalo v teh dneh.
Brzojavni promet z Bulgarijo je dovoljen in sicer za državne, službene in zasebne brzojavke. Pristojbina znaša 15 par (60 v.) za besedo. Minimum znaša 1 dinar (4 K.)
Vest v eni naših zadnji številk, da so bili prijeti tatovi, ki so odnesli iz pisarne dr. Li-polda dva pisalna stroja, ne odgovarja resnici. Tatvina je ostala do danes še nepojasnjena.
Samostojna kmetska stranka je ustanovila v Celju svoje strankino tajništvo.
Odsek za določevanje cen v Mariboru je določil: Cena 5 dkg težkim in iz moke ničlarice, ki stane danes 11 K kilogram, pečenim žemljam se z ozirom na povišanje cene moki zviša od 50 h na 60 h. Peka črnega kruha z event forciranjem podraženih žemelj ne sme zato trpeti. Kavarnarji, gostilničarji in branjevci kakor tudi prodajalci klobas smejo take žemlje prodajati po 10 h dražje kakor peki. Za krompir se določi rav-nalna cena po 2 K 80 h za kg do 1.3. 1920. Za čebulo (svežo) se tudi določi ravnalna cena po 7—8 K za kg.
Licitacija konjskega gnoja. Dne 7. februarja 1920 ob 9. uri zjutraj se vrši pri upravi Meljske vojašnice licitacija konjskega gnoja. Interesenti se naj na omenjeni dan zglasijo v objektu VI. Meljske vojašnice pritličje.
»Jugoslovenska Borza" je začela izhajati sedaj v dveh izdajah. Ena je tiskana v latinici, druga pa v cirilic«.
Švedsko-madžarsko papirno društvo je ponudilo naši državi v kompenzacijsko zameno 100 vagonov papirja.
Sol in petrolej na Štajerskem. Podpolkovnik Davorin Žur.kovič je potom trudapolnih raziskovanj krajevnih imen v svoji knjigi „Eti-mologičm krajepisni slovar" in kot znamenit geolog prišel na sled mnogim naravnim zakladom, ki počivajo več ali manj globoko pod površjem naše Štajerske. Prišel je na sled premogu, železu, slatini, soli, petroleju itd. Petrolej se na-
haja že na površju zemlje sol pa se je tam nekdaj že kopala, a te rudokope je dala Avstrija uradno zasuti, da se ni škodovalo državnemu monopolu. Meseca marca se namerava pričeti z vrtanjem.
Slov. mestno gledališče.
Koncert Juriče Tkalčiča in Cirila Ličarja. Koncert, ki ga priredita v pondeljek, dne 9. t. m. naša jugoslovenska umetnika, Juriča Tkalčič in C. Ličar, obeta našemu Mariboru nenavaden umetniški užitek. Ravnateljstvo slov. mestnega gledališča se je potrudilo, da preskrbi, v času vsakdanjih plehkih predpustnih zabav, tudi onim nekaj, ki se zanimajo za resno umetnost, in jim ni do vsakdanjosti. Juriča Tkalčič je žel svoje prve velike umetniške uspehe v Parizu, po katerih je postal kmalu poznan tudi drugod. Velike uspehe je žel tudi na Dunaju in v Budimpešti. Sedaj se je vrnil po dolgih letih v osvobojeno domovino ter pričenja svojo umetniško turnejo po naših mestih. Za svoj prvi koncert si je izbral baš naš, na novo osvobojeni Maribor; radi tega bi bilo želeti, da bi mu tudi naše občinstvo posvetilo ono pozornost, ki jo kot priznan umetnik zasluži.
Zadnje vesti.
Stambulinski proti boljše-vikom.
LDU. Beograd, 4. februarja. Iz Sofije javljajo, da je imel Stambulinski v sobranju govor proti prevratnim tendencam. Pri tej priliki je vzkliknil proti komunistom: «Ne bojim se vaših groženj 1 Ako hočete revolucijo, poizkusite, toda uničiti vas hočem! Vem, da imam razen zvestega vojaštva za seboj tudi nepokvarjen narod!»
Posvetovanje o meničnem tečaju.
LDU. Pariz,4.februarja. «PetitParisien» javlja iz Londona, da se je včeraj vršila važna finančna konferenca, katere so se udeležili Chamberlain, bankirji in zastopniki delavstva, da se posvetujejo o meničnem tečaju.
Naredba glede sprejemanja bolnikov.
LDU B e o gr a d, 4. februarja. Po naredbi ministrstva za zdravstvo se imajo sprejemati v vse državne bolnice bolniki, ki iščejo po nasvetu zdravnika postrežbe radi akutnih nalezljivih bolezni. Ta naredba velja le za Srbijo in za Črnogoro, dočim se za ostale pokrajine naše države pripravlja nova.
Antanta in Holandska.
LDU Pariz, 4. februafja. Konferenca poslanikov se je bavila s sestavo nove note, ki naj se odpošlje nizozemski vladi glede izročitve bivšega nemškega cesarja. Poročila, ki so* bila o vsebini'te poslanice objavljena, nikakor niso resnična. Za enkrat se še ne nameravajo nasilna sredstva, kakršno bi bilo prekinjenje diplomatskih odnošajev z Nizozemsko, ali pomorska blokada. Poslaniki se o besedilu poslanice niso še zedinili, ke ' se hočejo poprej posvetovati s svojimi vladami
Razne vesti.
Lesene hiše. Na Angleškem je istotako pomanjkanje stanovanj kakor pri nas, radi tega so začeli sedaj podjetni Angleži z gradbo velike množine lesenih hiš, da hitro odpomorejo stanovanjski mizeriji.
Rod samomorilcev. Z Budimpešte poročajo, da se je tam ustrelil 25 letni steklar Ludvik Bencsay. Samomor so izvršili tudi njegov oče, stari oče in cela vrsta prednikov njegovega rodu.
Boljševiške reforme. »Daily Telegraph« poroča iz Kodanja, da so boljševiki odpravili petdnevni delavni teden, ter uvedli sedemdnevnega z dvanajstimi delavnimi urami na dan. Tem težkim odredbam se pa delavstvo prav nič ne protivi, dočim bi se »bur-žuazijski« odredbi gotovo s silnim hrupom uprlo.
Češkoslovaško srednješolstvo. Dr. M. Valouch priobčuje v »Narodnih Listyh« sledečo statistiko: Ob prevratu je bilo na čeho-slovaškem teritoriju 289 srednjih šol, od katerih je bilo 156(54%) čeških, 130 (45%) nemških, a 3 (1%) poljske. Koncem šolskega leta 1918-19 je obiskovalo te šole 69.285 dijakov in dijakinj, in to češke šole 43.728, nemške 24.824, ter poljske 733 dijakov.
Amerikansko. V Stocktonu v Ameriki so sklenili, da odslej ne bodo več zapirali šoferjev, ampak automobile. Pravijo, da bo bolj učinkovalo, ker bo na ta način nastala škoda občutnejša kakor pa ona, ki nastane vsled šoferjevega zapora.
Vojni stroški Francije znašajo 220 milijard frankov.
Izdaja: Tiskovna zadruga. Odgovorni urednik: Fr. Voglar. Tiska „Mariborska tiskarna", Maribor.
Trgovski plus §gg
dne 7. februarja 1920 ob 20. uri v Gdtzovi dvorani«
Vstopnina za osebo 20 K, za obitelj (3 osebe) 50 K.
Igra vojaSka godba Dravske divizije. o o o
Vstop dovoljen le vabljenceml
2-2
Obleka priprostal ftgft
i
Čisti dobiček je namenjen v dobrodelne namene.
Raznašalci časopisov
invalidi, dobe lep zaslužek. Zglase naj se v upravniStvu »Mariborskega delavca".
e	-
Tečaj za
obrtno risanje
na
Zasebnem učilišču Legat.
Začetek 9. februarja 1920.
Važno za obrtnike in rokodelce vsake vrste zlasti pa za trgovce.
Poučuje strokovni profesor. Vpisovanja in pojasnila na Zasebnem učnem zavodu LEGAT, Maribor, Vetrinjska ulica 17, I. nadstropje od 11—12.	3-2
Za uvoz in izvoz
prevzamem blago vseh vrst, kakor žito, moko, milo i. t. d. katero imam vedno v zalogi.
Cenj. tovarnam in podjetjem se priporočam kot tvrdka z la. referencami.
Import in Eksport
Ferdo Sert, Maribor
Koroška cesta 21.
Slovenci! Slovenke! Govorite povsod samo slovenski! •••••••»»••»•»•••••••••C«
S
m
pibopsha tiskarna
d. d.
(lastnica tiskarn Kralik in Rabiž)
priporoča
vsakovrstne tiskovine, vizitnice, pro-
gr.ame, 1		lepake, 1	letake, vabila itc		l. i	td.
* Kljub jako zvišanim <			cenam pri delavskih mezdah,			
se	cene za izdelke niso			razmeroma tako	zvišale.